A/D-KONVERTORI Digitalizacijata ili pretvoraweto na analogen vo digitalen signal se sostoi od tri postapki: - semplirawe (zemawe odbiroci, odnosno diskretizacija

na analogniot signal po vreme) - kvantizacija (odnosno diskretizacija na analognite odbiroci po nivo) - kodirawe (izrazuvawe na kvantiziranite odbiroci vo oblik na digitalni zborovi). Spored teoremata za zemawe odbiroci, eden analogen signal }e bide celosno opi{an so svoite analogni odbiroci samo dokolku se istovremeno ispolneti dvata dolunavedeni uslova: 1. analogniot signal ima frekvenciski spektar so kone~na {iro~ina fB; 2. sempliraweto se vr{i so frekvencija fS koja e barem dvapati pogolema od fB , odnosno ako e fS fB. Dokolku se zadovoleni uslovite 1 i 2, velime deka signalot se semplira vo soglasnost so Najkvistovata stapka za zemawe odbiroci. Vo toj slu~aj, originalniot analogen signal mo`e celosno da se rekonstruira od odbirocite.

-fB

fB

fS

-fB

fB

fS-fB

fS

fS+fB

2fS-fB

2 fS

2fS+fB

Slika 1 Spektar na analogen signal i spektar na negovata semplirana verzija pri fS fB Na dolniot del od slikata 1 e prika`an frekvenciskiot spektar na sempliraniot analogen signal, vo slu~ajot koga odbirocite se zemeni so Najkvistovata stapka. Frekvenciskiot spektar na originalniot analogen signal e prika`an na gorniot del od slikata. Se gleda deka originalniot analogen signal mo`e da se dobie so niskopropusno filtrirawe na negovata semplirana verzija.

-fB

fS/2 fB

fS

2 fS

Slika 2 Spektar na sempliran signal vo slu~ajot koga sempliraweto e izvr{eno so stapka poniska od Najkvistovata stapka Na slikata 2 e prika`an frekvenciskiot spektar na sempliraniot signal vo slu~ajot koga sempliraweto ne e izvr{eno vo soglasnost so Najkvistovata stapka. Ovojpat, poradi preklopuvaweto na visokofrekvenciskite komponenti vo osnovniot opseg na sempliraniot signal (aliasing), vo op{t slu~aj nema na~in od ovoj signal da se dobie nazad originalniot analogen signal.

-fB

fS/2 fB

fS

Slika 3 Dokolku Najkvistovata stapka ne mo`e poinaku da se zadovoli, spektarot na analogniot signal mora pred sempliraweto soodvetno da se ograni~i Ottuka, ako analogniot signal nema ograni~en spektar (ne e zadovolen uslovot 1), ili ako negoviot spektar ja nadminuva frekvencijata na semplirawe (ne e zadovolen uslovot 2), nema drugo re{enie, osven pred da se izvr{i sempliraweto, spektarot na analogniot signal soodvetno da se ograni~i, kako {to e prika`ano na slikata 3. So ova, se razbira, ve}e se vnesuva gre{ka pri digitalizacijata. Sempliraweto na analogniot signal se vr{i so sklop poznat kako S/Hkolo. Kvantizacijata i kodiraweto se vr{at so sklop nare~en analogno-digitalen konvertor, ili A/D-konvertor. Ottuka, za digitalizacijata na eden analogen signal, vo op{t slu~aj, e potrebna kaskada od S/H-kolo i A/D-konvertor, kako {to e prika`ano na slikata 4.

VA vA(t) S/H A/D XP

Slika 4 Za ostvaruvawe na kvantizacijata i kodiraweto na A/D-konvertorot mu e potrebno odredeno vreme (vreme na konverzija) vo tekot na koe odbirokot ne smee da ja smeni svojata vrednost. Ottuka, osven {to treba da zeme odbirok (Sample), S/Hkoloto mora i da ja zadr`i (Hold) vrednosta na zemeniot odbirok neizmeneta s# dodeka konvertorot ne izmine vremeto na konverzija. S/H-kolo
vI S/H vO

vC

Slika 5 Edno S/H-kolo raspolaga so analogen vlez, analogen izlez i digitalen kontrolen vlez preku koj se upravuva dali koloto raboti vo re`im na semplirawe ili vo re`im na zadr{ka, slika 5. Koga S/H-koloto e vo re`imot "SAMPLE", izlezot go sledi vlezot (poradi ova S/H-kolata ponekoga{ se narekuvaat i kola za sledewe i zadr{ka, ili T/H-kola - Track and Hold). Koga S/H-koloto e vo re`imot "HOLD", izlezot ostanuva konstanten na poslednata vrednost postignata vo tekot na re`imot "SAMPLE", kako {to e prika`ano na slikata 6.

vC

t TH vI
vC

TS t

vO

Slika 6 Edno tipi~no S/H-kolo e prika`ano na slikata 7. Kondenzatorot slu`i za realizacija na zadr{kata, a sempliraweto se ostvaruva preku tranzistorskiot prekinuva~. Kondenzatorot e izoliran od vlezot i izlezot so pomo{ na baferski operaciski zasiluva~i. Koga tranzistorot e sprovoden, izlezot go sledi vlezot, a koga tranzistorot }e se isklu~i, izlezot ja zadr`uva poslednata postignata vrednost na koja e napolnet kondenzatorot.

R2 C R1 vI T

vO

vC

Slika 7 Osven {to zema odbiroci, ovoj sklop mora vrednosta na daden odbirok i da ja zadr`i odredeno vreme za da go ovozmo`i sproveduvaweto na kvantizacijata i kodiraweto. Principi na A/D-konverzija So procesot na A/D-konverzija edna analogna veli~ina, naj~esto napon, se pretvora vo n-biten binaren zbor. Postojat tri osnovni principi za realizacija na procesot na A/Dkonverzija:

- paralelen princip, ili princip zbor po zbor - broja~ki princip, ili princip nivo po nivo - princip na posledovatelni pribli`uvawa, ili princip bit po bit. Ovie tri principi mo`at da se objasnat so primerot na merewe na edna nepoznata dol`ina X, za{to postapkata na A/D-konverzija e, vsu{nost, postapka na merewe na analogen napon, pri {to rezultatot se izrazuva so digitalen zbor so daden broj bitovi, odnosno rezultatot se izrazuva so dadena preciznost. 1. Koga se meri spored paralelniot princip, vo eden ~ekor na mereweto go sporeduvame X so skala na koja{to postojat site m mo`ni kvantizaciski intervali. Zna~i, neophodno e da raspolagame so (m-1) referentni dol`ini, a mereweto go vr{ime vo samo eden ~ekor. (Vo slu~ajot na A/D-konverzija na napon, ako izlezniot digitalen zbor ima n bitovi, toga{ ni se potrebni 2n-1 referentni naponski nivoa). 2. Koga se meri po broja~kiot princip, raspolagame samo so edna referentna dol`ina ednakva na kvantizaciskiot interval, no zatoa vo najlo{iot slu~aj mereweto }e opfati (m-1) ~ekori na sporedba (vo slu~ajot na A/D-konverzija na napon, ako izlezniot digitalen zbor ima n bitovi, potrebno ni e samo edno referentno naponsko nivo, no postapkata }e trae 2n-1 periodi na taktot). 1.1 Paralelniot princip mo`e da se pro{iruva. Pro{ireniot paralelen princip koristi pomalku referentni dol`ini, no pove}e ~ekori na sporedba. Da pretpostavime deka m = 256 = 28. Ako koristime i = 2 ~ekora vo mereweto, vo prviot ~ekor }e koristime skala so samo m' = 16 pogrubi kvantizacioni intervali. Otkako }e opredelime deka X pripa|a vo eden od ovie intervali, mo`eme samo toj interval da go popolnime so m'' = 16 pofini kvantizacioni intervali, i toa vo vtoriot ~ekor na mereweto. Na ovoj na~in dobivame rezolucija od m'm'' = 16 16 = 256 intervali vo 2 ~ekora, a potrebni ni se (m'-1)+(m''1) = 30 referentni dol`ini. Paralelniot princip bi mo`ele na ovoj na~in i natamu da go pro{iruvame (so s# pove}e ~ekori i s# pomalku referentni dol`ini), dodeka ne dojdeme do slu~ajot vo koj m' = 2 vo prviot ~ekor i profinuvawe so faktor 2 vo sekoj nareden ~ekor. Na ovoj na~in ni se potrebni i = n = log2m ~ekori, a vo sekoj nareden ~ekor po 1 referentna dol`ina. Krajno pro{ireniot paralelen princip se narekuva bit po bit ili posledovatelni pribli`uvawa. Komparatorski (paralelen ili flash) A/D-konvertor Na slikata 8 e prika`an eden komparatorski A/D-konvertor, odnosno konvertor koj go koristi paralelniot princip na pretvorawe. Bidej}i toa e najbrziot princip na rabota, vakviot konvertor ponekoga{ se narekuva i flashkonvertor. Brzinata na rabota vo osnova zavisi od brzinata na primenetite komparatori. Za da se postigne maksimalna brzina, flipflopovite i konvertorot na kodovi se izrabotuvaat vo ECL-tehnika. Naj~esto na vlezot ne e potrebno da se primeni S/H-kolo. Hardverot se udvojuva so sekoj dopolnitelen izlezen bit.

VREF VI R 0,875VREF R 0,750VREF R 0,625VREF R 0,500VREF R 0,375VREF R 0,250VREF R 0,125VREF R Ck + + + + + + +

D Q

konvertor na kod

a2 a1 a0

Slika 8 Kaskaden komparatorski A/D-konvertor Na slikata 9 e prika`ana {emata na eden kaskaden komparatoski A/Dkonvertor. Konvertorot raboti spored pro{ireniot paralelen princip.
r VA r r +

r r
3-bit flash A/D 2s complem.

V A
3-bit inverting D/A 2s complem.

3-bit flash A/D unipolar

25

24

23

22

21

20

Slika 9

A/D-konvertor so posledovatelni pribli`uvawa Na slikata 10 e prika`ana {emata na eden A/D-konvertor so posledovatelni pribli`uvawa, koj go koristi krajno pro{ireniot paralelen princip.
VDAC + MSB

VI

5-biten D/A-konvertor
LSB

VREF

AS 1

AS 2

AS 3

AS 4

AS 5

Q FF1 R RD S Q

Q FF1 R RD S Q

Q FF1 R RD S Q

Q FF1 R RD S Q

Q FF1 R RD S Q

Ck START Q1 Q2 Q3 Q4 5-biten pomestuva~ki registar Q5

Slika 10 Starten broja~ki A/D-konvertor Na slikata 11 e prika`ana {emata na eden broja~ki A/D-konvertor. Ilustracija na negovata rabota e dadena na slikata 12.
2-bit binary counter 21

D CK

20

CL

EN

VR D/A

VA

VA > VR EN =1 VA VR EN =0

Slika 11

Nedostatok e dolgoto vreme na konverzija poradi po~etokot na konverzioniot ciklus sekoga{ od resetirana sostojba na broja~ot. So S/H-kolo na vlezot se dobiva programiran A/D-konvertor koj ima postojan konverzionen ciklus: TC = 2nTCk
CK

20

21

EN

vA VR

V
t

Slika 12 Specifikacii na A/D-konvertorite Pod analogen vlezen napon se podrazbira opsegot na dozvoleni vrednosti na analogniot vlezen napon (na primer, 0 do 10 V, 5 V). Vleznata impedancija na konvertorot se dvi`i od 1 k do 1 M, zavisno od tipot na konvertorot. Vleznata kapacitivnost e vo opsegot od desetina pF. Poimot to~nost ja opfa}a kvantizacionata gre{ka i drugi izvori na gre{ka ({um generiran vo konvertorot). Se definira kako LSB/2 ili vo procenti od polnata skala (celiot vlezen opseg). To~nosta vo op{t slu~aj e temperaturno zavisna. Tipi~en temperaturen koeficient na gre{ka e 20 ppm/oC od polna skala i so toa se definira stabilnosta. Prose~nite konvertori imaat vreme na konverzija 50 ms, a mnogu brzite 50 ns. Se proizveduvaat konvertori predvideni za rabota so slednive formati, odnosno standardni binarni kodovi: unipolaren, offset, komplement na edinica, komplement na dvojka.

Izleznite naponski nivoa se prilagodeni za direktno povrzuvawe so nekoja od logi~kite familii.