ARWENA

ARHEOLO[KI DNEVNIK

1
 Дигиталнатаверзиј
анаов аакнигаеобјавенаспоред ARWENA
условите на лиценца
та на Криеј
тив к
омонс Наведи
извор-Некомерциј
ално3.
0Unported
Може
те:

да споделит
е – да умножувате,дис
трибуира
те,јавно да г
о
прикажува
теилиј
авнодигит
алнодагоприкажуват
еделото
Преработка–даг
оа да
птиратеделот
о

Подс
леднит
еус
лови:
Наведииз вор.Мора тедагона ведетеиз воротнаис тна чинк а
ко
ARHEOLO[KI
шт
на
от оаг
чинк
она
ојбис
пра
у
в
г
илав
ерира
торотилида
лдекат иев
вателотналиценца
еподдржу ваатв а
т
а(
силив
нонена
а
ше т
о
DNEVNIK
дело).
Некомерциј ално. Не смее те да г ок ористите ов а дело з а
комерциј ални цели.Во с лучајнапона тамошно к ористењеили
дистрибу цијамора тенадру гитејаснодаимг ида детедоз наење
условит еподк оиелиценцира нoов адело. Нај
добарна чинз адаго
напра витет оаедапос т
авитев рскадоов аавеб-
с т
ра ница
ht
tp:
//
creat
ivec
ommons
.or
g/l
ic
ens
es/
by-
nc/
3.0/
deed.
mk
Секојод г
оренаведенит
еу с
лови може да биде поништен ак
о
добиет
едозволаодносителотнаавт
орскитеправа.
Ништовооваалиценцанег инару
шу ваилиограничуваморалните
праванаав
торот.
2
008

2 3
 BIBLIOTEKA: Blog-zapisi
Za izdava~ot:
Sne`ana [trkovska
CIP - Katalogizacija vo publikacija, Nacionalna
i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Oh-
ridski”, Skopje
930.85(497.7)(049.1)
ARWENA
Arheolo{ki dnevnik / Arwena. - Skopje :
Akvarius, 2008. - 118 str. : ilustr. ; 20 sm. -
(Biblioteka Blog-zapisi)
ISBN 978-608-4502-01-2 (ed.)
ISBN 978-608-4502-03-6 (kn.)
a) Kulturno nasledstvo - Makedonija - Blog-
zapisi
b) Makedonija - Kulturna istorija - Blog-zapisi
COBISS.MK-ID 71939338
Pe~at: Grafotisok - Skopje
4 5
Arheologija na
identitetot
Arheologijata primarno e nauka koja se
zanimava so rekonstrukcija na dale~noto mina-
to. Me|utoa lu|eto koi `iveele vo minatoto,
svoeto sovremie ne go do`ivuvale na toj na~in.
Za niv toa bilo isto kako {to nie dene{ni-
cata ne mo`eme da ja razbereme kako del od
na{ata sovremena arheologija.
Dali mo`ebi znaete deka prisvojuvaweto na
amblemot vo vid na {estnaesetkrako sonce i
sporot {to nacionalniot simblol na Makedo-
nija $ go donese so sosednata Grcija, spa|a vo
domenot na arheologijata? Toa e t.n. arheolo-
gija na identitetot. A ne bila samo na{ata
dr`ava predmet na takvo prou~uvawe. Istoto
toa im se slu~ilo na Egipet, Meksiko i Peru.
Vo Izrael na primer arheologijata e stavena
vo slu`ba na nacionalniot identitet. Ova
izedna~uvawe na arheologijata so ideologijata
bila edna od pri~inite (sekako pome|u kup na
drugi raboti) {to Adolf Hitler i nacional-
socijalistite vo Germanija za vreme na Vto-
rata svetska vojna se potrudile da napravat
etni~ko ~istewe na Evreite. Toa istoto mu se
slu~i i na na{iot sosed Kosovo, koj ja nasledi
Bosna kako voeno pole na “etni~ko ~istewe”.
Eden sovremen koncept mnogu popularen i
posebno zastapen vo 1990-te godini vo svetot.
Politika na destrukcija ~estopati primeneta
vo nedostatok na popacifisti~ki idei. Isto-
to se slu~uva i so nekoi republiki koi se del
od porane{niot Sovetski Sojuz. Obiduvaj}i se
da se natprevaruvaat edna so druga da bidat
priznaeni preku potvrdata deka se naslednici
na istoriskoto minato, ~estopati gi zloupo-
trebuvaat arheolo{kite podatoci vo proce-
site koi gi vodat.
Zamislete do kade dosega na primer gordos-
ta na Angli~anite koi neodamna gi otkopaa
osnovite na teatarot kade vo godinite pome|u
1590 i 1600-ta bile izveduvani premierite na
pretstavite od [ekspir. Toa go smetaat kako
nivno kulturno bogatstvo i del od svojot naci-
onalen identitet.
6 7
I dodeka na{ite arheolozi se borat na vide-
lo da gi iznesat site podatoci koi mo`at da
odat vo prilog na sopstveniot identitet, a toa
trae ve}e so decenii, vo svetot postoi poinak-
vo pravilo. Toa glasi: Toa {to }e go pronajde{
publikuvaj go vedna{ ili }e bide{ prokolnat
zasekoga{. So drugi zborovi ka`ano, ako sam
ne se stavi{ na arheolo{kata mapa od svetot,
}e bide{ od nea izbri{an isto kako nikoga{
da ne si postoel.
No ,vo XXI vek fala mu na boga se sru{ija
site granici pome|u arheologijata i javnosta
so freneti~nata ekspanzija na Internetot.
Toa pridonese za podobra komunikacija pome|u
arheolozite i pobrza razmena na informacii
pome|u niv i javnosta. Da se nadevame deka ova
verojatno }e dade pozitivni rezultati za idni-
nata ne samo na na{ata arheologija, tuku i vrz
kontrolata i protokot na informaciite.
Ako ne ste znaele, s# ova okolu nas e del od
t.n. sovremena arheologija ili vo svetot popoz-
nata public archaeology. Postojanoto gradewe na
objekti, pati{ta, industriskoto proizvodstvo,
eden den za idnite generacii }e bide drevna
arheologija. I }e bide zakopano dlaboko vo
po~vata. Po~vata pod nas mo`e da ni dade mno-
gu informacii. Zatoa dragi moi blogeri, i
popatni minuva~i niz ovoj blog... treba da bi-
deme vnimatelni, zo{to nie vsu{nost posto-
jano gazime vrz na{ite arheolo{ki dokazi.
I kako za kraj samo eden mal aneks na pra{a-
weto, do kade li dosega mojot arheolo{ki sve-
togled, }e ka`am deka toj e bezgrani~en, bez-
vremenski! No, za da go postigneme toa potreb-
no e da izgradime poseben odnos kon sopstve-
nata kultura, vremeto i minatoto. Toa e samo
eden od mo`nite na~ini koi ni go poka`uvaat
patot kon na{iot identitet. Imame {to da
nau~ime od sopstvenoto minato, a da se nadeva-
me, imame na {to da gi podu~ime i drugite.
8 9
Umetnosta na islamot vo
Makedonija
Kon krajot na XV vek Makedonija, Srbija i
Bosna i Hercegovina ve}e bile potpadnati pod
vladeeweto na Turcite. Na ovoj balkanski
prostor, paralelno so turskata vlast i islami-
zacijata, se razvila umetnost koja su{testveno
se razlikuvala od tradicijata na hristijan-
skata kultura. Zazemaj}i zna~ajno mesto vo
kulturata na Makedonija, ovaa islamska umet-
nost svoite koreni gi vle~e so vekovi nanazad.
Vo VII vek od na{ata era vo Arabija se rodila
edna nova religija. Toa bil islamot. Islam-
skite vojnici sekade kade {to minuvale po
osvoenite teritorii, zad sebe podignuvale i
ostavale arhitekturalni dela vo vid na xamii
ili mo{ei. ^estopati se slu~uvalo vo nedos-
tatok na lokacija ili prikladna arhitektura,
da gi adaptiraat ve}e postoe~kite hristijan-
ski gradbi. Vnatre vo xamijata se nao|ala nekoj
vid na apsida za molitva {to tie ja narekuvale
mihrab i propovedalnica - minbar. Pred xami-
jata postoelo dvori{te opkru`eno so tremovi,
a vo negovata sredina bila ~e{ma. Pokraj
xamijata se gradel ~etvoroagolen, pove}e-
agolen ili kru`en visok minaret.
Prvite xamii imale oblik na vizantiskite
dela. Vsu{nost tie bile imitacija na isto~no
rimskite centralnite gradbi so golema kupo-
la, koja vo po~etokot bila kru`na, a potoa do-
bila izgled na lak. Bile izgradeni na Blis-
kiot Istok, vo Sirija i vo Palestina.
Nadvore{nosta na edna xamija e ~estopati
ednostavna, no vo vnatre{nosta na gradbite
dominiraat delovi i mebel koi se bogati so
ukrasi. Me|u niv najglavni se arabeskite. Toa
se ornamenti kade {to fantasti~no se ispre-
pletuvaat rastitelnite so geometriskite
motivi, proprateni so ispi{ani re~enici od
Kuranot. Ornamentite mo`at da bidat slikani
ili klesani, t.e. delkani od kamen, drvo i tula,
a ~estopati oboeni i pozlateni.
Spored muslimanskata vera vo nivnite ver-
ski objekti ne smee da se pretstavuva ~ove~-
kiot lik. Taka nikako ne mo`ela da se razvie
figuralnata i na mesto nea vo prv plan izbila
dekorativnata umetnost.
10
Edno od remek delata na
islamskoto graditelstvo
pretstavuva dvorot-tvrdina
na mavarskite vladeteli, vo
Alhambra, kaj Granada vo
[panija. Ima dvor opkru`en
so otvoreni tremovi noseni
od vitki stolbovi. Lakovite
imaat oblik na potkovici, a
glavicite od stolbovite i site yidni povr-
{ini se prekrieni so arabeski. Vo sredina na
dvorot e postavena fontana vo oblik na golema
~inija so vodoskok, a ja nosat dvanaeset lavovi
od crn mermer.
Podocna, koga Turcite - aziski narod koj go
poprimil islamot, go osvoile Carigrad, pres-
tolninata na Vizantija, pove}eto od hristi-
janskite crkvi gi preuredile vo xamii. Blago-
darenie na toa so~uvani se nekoi od najzna-
~ajnite dela vo vizantiskata
umetnost vo periodot pome|u
VI - XV vek. Me|u niv spa|aat
Sveta Sofija, podignata od
carot Justinijan Prvi vo
11
sredinata na VI vek, i Kahrie Xamija , origi-
nalno posvetena na Bogorodica i Hristos od
Hora (Hora - oblast od Istambul), kade i den
denes mo`e da se vidat freskite koi tuka se
izvedeni vo tehnikata na mozaik.
Za vreme na vladeeweto na mogulot, vo In-
dija prodrela islamskata umetnost. Vo godi-
nite pome|u 1630-1648, {ahot Xehan vo blizi-
nata na gradot Agra podignal mavzolej vo ~est
na svojata qubena `ena. Spored bogatstvoto na
oblicite, fantazijata na ukrasite i lokaci-
jata vo park so ezerca, ovaa gradba od bel mer-
mer pretstavuva biser na persisko indiskata
arhirektura. Ovaa grobnica-mavzolej e pozna-
ta pod imeto Tax - Mahal.
So doa|aweto na Turcite na Balkanskiot
Poluostrov, poto~no vo zemjite na jugoisto~na
Evropa kade spa|a i Makedonija, do izraz do{-
la umetnosta na islamot vo ovie kraevi. Toga{
se sozdale zna~ajni spomenici, razli~ni vido-
vi na javni i trgovski zgradi, xamii i drugi
vidovi na objekti.
Na teritorijata na Makedonija najstarite
xamii se podignati vo XV vek, ~estopati od
12
turskite upravuva~i - pa{i i begovi. Izgrade-
ni vo brusinski stil inkorporiraat primesi
od vizantiskiot na~in na gradewe - smenuvawe
na kamen i pe~ena glina, dodeka dekoracijata
vo vnatre{nosta e reducirana. Vo ovoj stil se
napraveni Isak-begovata - nare~ena Alaxa Xa-
mija, i Xamijata na Sultanot Murat Vtori,
obete vo Skopje. Mustafa-pa{inata xamija
(1492) isto taka locirana vo Skopje e gradena
vo ranocarigradski stil, so koj se voveduva
polukupola, so izdol`en molitven prostor i
dve ednakvi kupoli. Na ovoj na~in e izgradena
i [arenata Xamija vo Tetovo, koja se vbrojuva
pome|u najbogato dekoriranite xamii kaj nas.
[arenata xamija vo Tetovo, Kapan-an - Skopje,
vnatre{nosta, Suli-an Skopje, vnatre{nosta
Podignuvani se i drugi sakralni objekti kako
Arat baba te}e vo Tetovo, koj bil aktiven do
1912 god., a sega e muzej, potoa grobi{tata na
ridot Gazi Baba vo Skopje i dr.
13
 Profanata ili gradskata arhitektura se
karakterizira raznovidnost, funkcionalnost,
visoki konstruktivni i estetski kvaliteti.
Pome|u niv se izdvojuvaat Kur{umli-an, Suli-
an i Kapan-an, vo Starata skopska ~ar{ija, a
Daut Pa{iniot Amam denes e Nacionalna
galerija.
Se razbira deka ova e samo mal segment koj
islamskata umetnost go ostavila na terito-
rijata od dene{na Republika Makedonija i ne
e vozmo`no se da bide opfateno na edno mesto.
Kako del od na{iot sekojdneven `ivot, potreb-
no e na ovie spomenici da im se dade mo`nost
samite da po~nat da ja raska`uvaat istorijata,
a ne da ostanat ignorirani i nemi pred nea.
Pred na{ite o~i imame izobilstvo na oblici,
i kako i sekoe drugo kulturno bogatsvo ne sme-
eme da go ostavime da tone vo ve~nosta.
14
Pe{ternite crkvi vo
Makedonija
ili mo`nost za spiritualen turizam
Makedonija e bibliska zemja so ogromno
bogatstvo na crkvi, manastiri, lekoviti vodi
i ~udotvorni ikoni. Brojot i raznolikosta na
preku 155 kompletno so~uvani manastiri i
devedesettina koi se vo razli~na faza na
iz~eznuvawe ni sugeriraat minato na lu|e ~ija
istorija e ispolneta so sozdavawe, umetnost i
spiritualnost.
Docnata antika i preminot kon sredniot
vek zavr{il so raspadot na Rimskoto carstvo
na Isto~no i Zapadno. Teritorijalno i vre-
menski ovoj period ostavil neizbri{livi tra-
gi vrz arheolo{kiot i umetni~kiot pejsa` na
Makedonija, so ogled na faktot {to na{ata
zemja otsekoga{ bila krstosnica pome|u kul-
turniot Zapad i misti~niot Orient. Mesto
kade sekoga{ bil prisuten dualizmot na stra-
15
dawa i voskresnuvawa. Kako {to duhot se izdig-
nuva nad propasta, kako {to denot ja pobeduva
no}ta.
Ottuka zapo~nuva istorijata na Vizantija
koja kako mo}na dr`ava opstanala s# do padot
na Carigrad pod Turcite, ostavaj}i zad sebe
neprocenlivo kulturno-istorisko bogatstvo
preto~eno (pokraj arhitekturata) najmnogu vo
bogatata paleta na ikoni i treperlivoto fres-
ko-slikarstvo vo crkvite i manastirite koi
bitisuvale vo ovoj period.
* * *
Po~nuvaj}i od paleolitot, preku drugite
praistoriski kulturi, periodot od vremeto na
anti~kite Grci, Rimjanite, celiot Sreden vek
pa s# do deneska, ostanati se tragi vo mnogu
na{i pe{teri. Nekoi od niv se staveni vo ran-
got na arheolo{ki nao|ali{ta i so samoto toa
se za{titeni so zakonot. Vo niv spa|aat i t.n.
pe{terni crkvi.
Verojatno voshitot i fascinantnosta se
samo del od ~uvstvata koi n# preplavuvaat koga
se soo~uvame so ovie enigmatski hristijanski
16
zdanija. Izgradeni na vlezot od nekoi pe{teri
ili vo nivnata vnatre~nost, pe{ternite crkvi
mamat vozdi{ki i stravopo~it so svojata impo-
zantnost, dolgotrajnost i pred se misti~nost.
Spojot na pe{tera i crkva e navistina neo-
bi~en i nesekojdneven kako za speleolozite,
koi gi prou~uvaat pe{terite, taka i za arheo-
lozite koi gi prou~uvaat site tragi vrz koi
pe~at ostavila ~ove~kata raka. Nevoobi~aen
predizvik pretstavuvaat posebno za istori~a-
rite na umetnosta, no i za site onie koi gi po-
~ituvaat drevnite kulturi. Kako redok feno-
men so svojata umetni~ka i istoriska vrednost
uspevaat da go privle~at vnimanieto i na svet-
skata javnost.
Za pe{terni crkvi obi~no se koristele
prirodni pe{teri, ponekoga{ smesteni viso-
ko vo karpite, koi ako bilo potrebno, mo`ele
dopolnitelno da se pregradat so yid od kr{en
kamen. Podocna kaj nekoi od niv se dograduvale
i konaci. Vo pe{terni crkvi spa|aat i golem
broj na mona{ki isposnici. Poedine~nite
isposnici upatuvaat na pustinaci koi se zani-
mavale so mistika, ~udotvorstvo i proroku-
vawe, ili mo`ebi monasi koi sakale vo pose-
17
ben mir nivnata du{a da trgne po patot na Toa bile ikonopisci koi pripa|ale na pomalku
svetlinata i da go najde svojot dom blisku do ili pove}e karakteristi~ni slikarski {koli
Boga. koi gravitirale na teritorijata na Balkanot
i zatoa freskite vo nekoi od pe{ternite crk-
Po~etocite na pe{ternoto `ivopisanie vi se srodni so fresko-slikarstvoto vo najpoz-
natite manastiri vo Makedonija. Taka preku
Zapo~nati da se pojavuvaat okolu devettiot, vozvi{eniot enigmati~en stil, vo naslika-
nekade vo periodot pome|u XIII i XIV vek nasta- nite ansambli mo`at da se sledat umetni~kite
nale prvite `ivopisi koi mo`at to~no da se tendencii koi provejuvale vo srednovekov-
datiraat spored tragite {to na niv gi ostavile notot slikarstvo.
anonimnite majstori od t.n. “slikarki tajfi”. ^estopati za ovoj tip na monumenti otsus-
tvuvaat pi{ani izvori, pa deneska poradi ne-
dostapnosta na pove}eto od niv, kako i poradi
prodiraweto na atmosferskite vlijanija vo
Sv. vnatre{nosta, ote`nato e nivnoto prou~u-
Stefan
Pancir
vawe, analizirawe i eventualna za{tita. Naj-
brojni okolu krajbre`jeto na Ohridskoto i
Prespanskoto Ezero, zasega se registrirani
preku 50 pe{terni crkvi na teritorijata na
Republika Makedonija, koi gi ima i vo dolnite
Pe{terna tekovi na Babuna, Crna Reka, no i vo Isto~na
crkva, Makedonija. Pome|u niv spa|aat Sv. Marko i
Struga Sv. Lazar na Tikve{koto Ezero, Sv. Arhangel
Crkva Sv. Lazar, selo
Begni{te (pe{terna crkva) Mihail, Sv. Spas, Uspenie na Bogorodica, Sv.
Kavadarci

18 19
Erazmo, Sv. Bogorodica Pe{tanska kraj Oh-
rid (so najgolem za~uvan ansambl), Sv. Spas, Sv.
Evla (Resen), Mona{ka pe{tera i Crkvi~e
(op{tina ^a{ka) i mnogu drugi.
Ve~niot son, moj duhoven dom
crkvi, a tie pak kako retka kulturna vrednost
ostanuvaat da bidat nemi svedoci na na{ata
srednovekovna kultura i umetnost. Sega ne ni
preostanuva ni{to drugo, tuku od niv da nap-
ravime prepoznatliv brend, fino da gi spaku-
vame i da gi ponudime na svetskiot pazar.

Sekako deka za sega }e ostane tajna, koi bile P.S. Ako sakate pove}e da doznaete mo`ete
lu|eto {to na vakov misti~en na~in ja presli- da ja konsultirate knigata na Goce Angeli~in
kale svojata duhovnost na yidovite od karpite. - @ura: “Pe{terskite crkvi vo Ohridsko-
Gledaj}i go slikarstvoto vo celost, likovnite prespanskiot region”.
karakteristiki otkrivaat race na ve{ti zoo-
grafi koi odli~no go poznavale svojot zanaet,
i so vonvremenska qubov slikaj}i gi poznatite
sceni od Svetoto pismo i Evangelijata, gi pre-
to~ile vo nepoznati umetni~ki dela polni so
vdahnovenie. Na ovoj ~ovek umetnik i vernik,
su{tinskata koncepcija mu bila mo`ebi, da
podigne hramovi na nepristapni i osameni
mesta kako del od veli~enstveniot pohod kon
kralstvoto na ve~nosta.
I voop{to ne za~uduva zgolemeniot interes
na stranskite turisti vo Makedonija koi doa-
|aat specijalno samo za da gi vidat pe{ternite

20 21
Kade e grobot na Presveta
Deva Marija (Majka
Bogorodica)?
Katolicite ja poznavaat kako Meri En,
Muslimanite kako Merjem Ana, Evreite kako
Mirjam, a Hristijanite kako Marija. Na 28-
mi avgust (kaj katolicite 13 dena porano), vo
~est na pre~istata i preblagoslovena Devica
Marija, Majkata Bo`ja Presvetla, svetot go
proslavuva “Uspenieto na Presveta Bogoro-
dica”, eden od “Ciklusot na dvanaesette go-
lemi praznici”.
Na oddale~enost od sedum kilometri od de-
ne{niot grad Efes (Ku{adasi, Turcija), izgra-
dena na padinite od planinata Kores, vo dla-
boka borova {uma se nao|a ku}ata na Majka Bo-
gorodica.
Kontroverznoto pra{awe okolu ku}ata na
Majka Bogorodica svojot po~etok go imalo na
29 dekemvri 1812 godina vo viziite na Kate-
22
rine Emerih, edna kalu|erka od Germanija,
pripadni~ka na agostinskiot red. Vo istori-
jata koja taa ja napi{ala pod naslov “@ivotot
na Sveta Devica Marija”, dala opis na mestoto
kade prestojuvala Majka Bogorodica koga go
napu{tila Erusalim, a koe se nao|alo na edno
brdo vo blizinata na gradot Efes. Se razbira
deka nejzinata storija bi zavr{ila vo nau~na
fantastika, dokolku ne se znae podatokot deka
taa od ra|awe bila invalid, i za vreme na svojot
`ivot nitu edna{ ne ja napu{tila Germanija.
Grobot na Majka Bogorodica koj sè u{te
ostanuva misterija, oficijalno i den deneska
se nao|a vo malata crkvi~ka grob na Presveta
Bogorodica vo hramot na nejzinoto Uspenie vo
Gecimanija - Erusalim. Spored Biblijata, po
raspnuvaweto Isus Hristos mu ja doveril Maj-
ka Bogorodica na apostolot Sveti Jovan Bo-
goslov da se gri`i za nea kako za svoja majka.
Potoa se znae deka Apostolot do{ol vo Efes
verojatno nekade pome|u 37 i 48-ta godina posle
Hrista, kade prodol`il da go {iri hristijan-
stvoto. Pokraj ostanatoto, faktot deka Devica
Marija `iveela vo Efes bil potvrden i so ne-
23
koi drugi elementi. Vo yidinite na samiot
Efes postoi edna Bazilika posvetena na Devi-
cata, koja bila izgradena vo periodot koga
zakonot koj odgovaral na crkvenite propisi
dozvoluval edna crkva da se posveti na nekoj
svetec samo ako toj istiot `iveel i umrel na
toa mesto. Potoa tuka se i okolnostite deka
Vtoriot Ekumenski Sobor, koja ja odredil dog- Uspenie na Presveta Kriptata od grobot na
mata za bo`estvenoto bestelesno za~nuvawe na Bogorodica, 1295, freska, Deva Marija, Erusalim
Marija, po s# izgleda verojatno se slu~il vo Ohrid
Efes. Kako kulminacija na seto ova, vo blis-
kiot grad Selxuk arheolozite vo sredinata na
XX vek go pronajdoa grobot na Sv. Jovan Bogos-
lov, vo vnatre{nosta na edna ogromna bazilika
podgnata za vreme na vladeeweto na vizantis-
kiot imperator IUSTINIAN I.
Kon krajot na XIX vek, dvajca sve{tenici od Vlezot vo crkvata na Ostatocite od crkvata
lazarijanskiot red, Jang i Polen, iznenadeni ve~niot son, Erusalim posvetena na
so preciznosta na detalite koi gi navela kalu- Bogorodica, Efes
|erkata Katrine Emerih, vo blizinata na de-
ne{niot arheolo{ki lokalitet Efes po~nale
so arheolo{ki iskopuvawa. Kako rezultat na Statua na Presveta Deva
iskopuvaweto bilo pronao|aweto na ostatoci Marija pred vlezot od
od ku}a, koja izgledala dosta staro (temelite nejzinata ku}a vo Efes

24 25
se datirani vo 1 vek .n.e). Taa se poklopuva so Katrine Emerih isto taka go predvidela i
vizijata na kalu|erkata deka ku}ata na Majka pronao|aweto na grobot na Majka Bogorodica,
Bogorodica koja bila od kamen, bila izgradena za koj rekla deka se nao|a vo blizinata na nej-
od Sv. Jovan, imala pravoagolna osnova so zaden zinata ku}a. No za `al, do den deneska arheo-
kru`en yid, kako i apsida i ogni{te. Otkri- lozite s# u{te po nego tragaat.
tieto na ovaa primitivna ku}a samo go potvr-
dile faktot deka Devicata prestojuvala vo
Efes, vo kontradikcija so edna druga anti~ka
tradicija spored koja taa se umirila na brdoto
Sion kaj Erusalim, na mestoto kade i deneska
se nao|a crkvata na ve~niot son.
Eden pat so drvoredi vodi kon Ku}ata na
Majka Bogorodica, koja vo 1951 godina e pre-
uredena vo kapela, a vo nejzinata vnatre{nost
mo`at da se vidat golem broj na zavetni darovi,
kako i mali i ednostavni oltari koi se nao|aat
na desnata strana od salata na ve~niot son. Ku-
}ata koja e restavrirana, deneska pretstavuva
centar na axilak, so religiozni obredi koi gi
obavuvaat sve{tenici i kalu|erki. Mestoto e
poznato po svoite ~uda i mnogu lu|e tvrdat de-
ka tokmu tuka bile izlekuvani od neizle~ivi
bolesti, pa se slu~ilo da bide poseteno i od
Rimskiot Papa koj tuka pominal vo 1967 g.

26 27
Golemite Majki Boginki -
kult ili...
Prva molitva na Magna Mater
Sokovi od kamewa, od glineni sadovi
so kapki od izvori
se slevaat,
so miris na no}ta...
Neboto topi iskri
i blagoslov na svojte deca
dava
pred portite na Svetot ...
Tanc okolu ogni{te ...
devojki
so miris
od stopeni `elbi ...
Vo tropot na kamen nakit i {kolki
vetrot ja pee himnata svoja
vo linii... na pustinski pesok,
i o~i
i usni
qubat yvezdeni grutki
nad bolkata i strasta.
28
U{te eden den se rodi
so zaroben spokoj
na rodilka.
Na{ite drevni koreni
(od blogot na Lotos)
Neolitot e edno prekrasno vreme, ili kako
{to arheolozite go narekuvaat, vreme na bla-
gosostojba. Vo utrobata na svetskite civiliza-
cii, zaplisnata od son~evinata na tloto kade
se nao|a, na teritorijata na Makedonija se po-
javila cela edna kultura koja so svoeto zaminu-
vawe vo tajnite na drevninite go odnele i svo-
jot kult kon Golemata Majka Boginka.
Podatocite velat deka ovoj period na mla-
doto kameno doba, teritorijalno i vremenski
zavisen od mnogu faktori, se pojavil nekade
okolu 11-12 milenium pred n.e. na Bliskiot
Istok, za da zavr{i nekade do 5-4 milenium vo
studenite zemji na Severna Evropa. Arheo-
lo{kite naodi od ovoj period vo Makedonija
se stavaat vo ramkite pome|u 6 do krajot na 4-
ot milenium pred n.e.
29
 Na na{ata teritorija spored arheolo{kite
podatoci postojat pove}e od dveste neolitski
lokaliteti. Spored provernite no i nezapi{a-
nite izvori, na teritorijata na Skopje i nego-
vata okolina gi ima pove}e od dvaeset i pet.
Neli e toa brojka nad koja treba da se zamis-
lime? Dali mo`ebi ovoj kvantitet n# upatuva
kon s# u{te nam neotkrieni i nedopreni tajni?
Tolku mnogu naselbi na tolku mal prostor?
Dali mo`ebi toa e na~inot i alkata preku koja
treba da si gi barame svoite koreni na ova par-
~e tlo? Do kade li dosega na{ata gordost? Da
gi spoznaeme svoite predci i da se nurneme vo
dlabo~inite na svoeto minato.
Na ~ekor do misterijata
Na samo nekolku kilometri od centarot na
Skopje se nao|aat dva mo{ne va`ni arheolo{-
ki lokaliteti na koi se pronajdeni terakotni
predmeti na Golemite Majki Boginki. Toa se
Tumba Maxari i lokalitetot Cerje, kraj Govr-
levo. Iskopuvawata na obata lokaliteta se
odvivaat nekontinuirano i so sporadi~ni pre-
kini traaat do den denes, dlaboko veruvaj}i
30
deka mo`ebi vo idnina }e dadat informacii
so koi mo`eme da gi popolnime kam~iwata od
mozaikot na `ivotot na neolitskiot ~ovek. Za
razlika od Govrlevo koj se nao|a na oddale-
~enost od 12 km, Tumba Maxari e lokalitet koj
prakti~no e vo samoto Skopje pome|u dene{-
nite naselbi ^ento i Maxari vo neposredna
blizina na fudbalskoto igrali{te. So izgrad-
ba na prethodno spomenatite naselbi, a oso-
beno so nekontroliranoto podigawe na divo-
gradbi vrz i okolu nea, sozdaden e nov ambient
vo koj tumbata duri i ne se zabele`uva. So gra-
de`nite raboti kulturniot sloj e dosta o{-
teteni i re~isi 3/4 od naselbata e nepovratno
uni{tena za ponatamo{nite arheolo{ki isko-
puvawa. So samoto toa i nie kako naslednici
na edna visoko razviena drevna kultura, osta-
nuvame pokusi za edna cela niza na infor-
macii.
Golemite majki boginki
Pokraj ostatoci od naselbinski ku}i na
ovie lokaliteti, zna~ajno mesto zazemaat kera-
mikata, no i naodite od kultna plastika, po-
31
sebno antropomorfnata. Pred s# toa e GOLE-
MATA MAJKA BOGINKA, ili Magna Mater,
za{titni~ka na plodnosta i ku}ata, pretsta-
vena na na~in {to e dosega nepoznat pome|u
neolitskite kulturi od drugite balkanski
prostori. ]e ni dozvoli li kreativnosta da si
poigrame so na{ata fantazija i samo za moment
da zamislime {to li ~uvstvuval toj dreven
~ovek dodeka stoel pred Golemata Majka Bo-
ginka? Kako {to bi rekol eden golem poet na
dvaesettiot vek: dali nekoga{ }e go po~uvstvu-
vame mirisot na cve}eto od pred pove}e iljadi
godini {to praistoriskiot ~ovek go polo`u-
val vo nejzina ~est?
Ovie predmeti ozna~eni ka-
ko `rtvenici vo naukata, s#
u{te se daleku i od poimaweto
na toa kakva im bila namenata
i za {to slu`ele. Praveni od
keramika mo`ebi se nao|ale vo
svetiot del od ku}ata i vo niv-
na ~est se vr{ele religiozni
Golemata Majka obredi, poedine~no ili grup-
Boginka od no vo ramkite na semejstvoto.
Maxari, Skopje
32
Personifikacijata vo pretstavata na `ena ne
e nimalku slu~ajna. @enata otsekoga{ bila
za{titni~ka na biolo{kata reprodukcija,
samo {to vo ovoj slu~aj toa e kako prodol`u-
vawe na duhovnata dimenzija povrzana so niv-
nite veruvawa, pretstavuvaj}i ni koncepcija
na eden s# u{te nedovolno objasnet segment od
spiritualniot `ivot na neolitskiot ~ovek.
Izleguvaj}i od ramkite na tradicionalnite
{abloni na svoeto vreme, drevniot ~ovek pret-
stavuvaj}i gi glavite na Majkite boginki, im
dal ikonografski i peleoetnografski belezi,
oblikuvaj}i gi pritoa trodimenzionalno. So
{to im dal edna doza na su{testvenost, visti-
nitost, no i toplina.
Praiskonski koreni
Golemite majki boginki se vistinski pate-
voditelki. Postaveni na osnova od ku}a ni go
sugeriraat ona najva`noto, najsu{tinskoto,
ona podzaboraveno vreme, koe vsu{nost e tolku
ednostavno, no od naukata izdignato do sliki
so mitski dimenzii. Toa samo n# upatuva na
edna neodoliva i nedopirliva golemina za
33
pretstavata na prirodata, {to praiskonskiot
~ovek ja imal pred sebe, na koja $ se poklonuval,
koja ja po~ituval. Edna su{tinski dlaboka i
ve~na civilizaciska vistina inkorporiral vo
svoite kultovi preku Golemata majka boginka,
a toa e deka kade i da se nao|a ~ovekot, toj seko-
ga{ energijata ja crpel od zemjata, po~vata,
tloto pod nego. Onamu kade {to se nao|al.
Ako napravime sublimacija od zna~eweto na
zborovite ku}a i majka, }e dojdeme do sli~en
zaklu~ok. I obete vo svoeto nepobitno su{-
tinsko zna~ewe upatuvaat na mesto koe e sigur-
no, sekoga{ za{titni~ki raspolo`eno, povrza-
no i vozobli~eno so bezvremenska qubov. Isto
kako {to prirodata se gri`i za svojata zemja,
isto kako {to zemjata se gri`i za svoite po-
sevi. Isto kako {to majkata se gri`i za svoite
deca. Eden neprestano reverzibilen i kru`en
ciklus. Edna esencijalno bezvremenski obli-
kuvana koncepcija, eden nesoborliv kontekst
na kru`ewe na energijata i qubovta niz priro-
data.
Pominuvaj}i niz razni vidovi na duhovni
metamorfozi, neolitskiot ~ovek kako nenad-
minat majstor na svoeto vreme, uspeal da soz-
34
dade i olicetvori eden naizgled simpati~en
model na svoite veruvawa. No, dali toa e navis-
tina taka? So negovoto zaminuvawe, zaminal
i kultot kon Golemite majki boginki i mo`e-
bi nikoga{ nema da doznaeme dali toa pret-
stavuval “eksperimentalen” izlet na negovata
fantazija ili mo`ebi toa bila samo imagina-
cija na edna populacija koja tajnite na minato-
to gi odnela so sebe do najgolemi dlabo~ini.
Po~vite s# u{te krijat ogromni i za sega
nedostapni tajni. Verojatno samo prirodata
znae u{te kolku golemi misterii krie po~vata
pod gradot Skopje, a za Makedonija i da ne zbo-
ruvame. I ako ne gi istra`ime i spoznaeme
ovie, kako li }e si gi najdeme na{ite pra pra-
iskonski koreni?
35
Metamorfozite na
Skopskoto Kale
Vo srceto na Skopje pokraj vodite na rekata
Vardar kade drevnite vistini se protkajuvale
niz edno malo par~e zemja, {armantno se izdiga
monumentalna tvrdina. So svojata mestopo-
lo`ba koja dominira nad okolinata, opkru-
`ena e so bedem vo forma na triagolnik graden
i obnovuvan so mileniumi, koj vsu{nost pret-
stavuva simbioza na pove}e tehniki i gradbi.
Koga drevnite son~evi zraci za prvpat pad-
nale na ona {to deneska go poznavame kako
Skopskoto Kale, gi osvetlile momentite na
eneolitskata civilizacija. Toa se slu~ilo
36
nekade okolu 3.000 godina p.n.e. Potoa prasta-
rite civilizacii od nekoi misteriozni pri-
~ini go odbegnuvale ova mesto za povtorno da
go naselat vo godinite nekade pome|u VII i VI
vek p.n.e. koj odgovara na `eleznoto vreme i
preminot kon ranata antika.
Skopskoto Kale - izgubeniot grad Justini-
jana Prima?
Neobi~no no mnogu interesno, `ivotot se
odvival kontinuirano s# do preodot od IV vo V
vek koga naselbata bila napu{tena. Potoa doa-
|aat nekolku vekovi na hijatus, {to arheolo{-
ki se ogleduva vo nedostatok na materijalna
kultura od tie periodi. Nema naseluvawe, nema
naselbi, nema predmeti. Nema duri ni zapisi.
Samo nem svedok za prisustvoto na eden golem
imperator e del od fortifikacioniot sistem
koj e monumentalen i se razlikuva od preosta-
natite srednovekovni delovi na obyidieto.
Izgraden od golemi pravoagolni kameni blo-
kovi mnogu potsetuva na gradbite koi vo toj
stil koj gi podignuval veli~enstveniot pred-
37
vodnik na Isto~noto Rimsko Carstvo, najsvet-
loto sonce na Vizantiskata Imperija - impera-
torot Justinijan Prvi.
Po katastrofalniot zemjotres koj vo 518
godina go pogodil podra~jeto na drevniot an-
ti~ki grad Skupi i negovata kolinata, `ivo-
tot vo gradot zamrel i ne prodol`il nikoga{
pove}e. Golem del od grade`niot materijal na
rimskite gradbi od Skupi bil izvaden i odne-
sen na nekoe drugo mesto. Se pretpostavuva
deka vo toj period, {to se poklopuva i so misle-
weto na eden golem angliskiot patepisec Arthur
Evans, tvrdinata Kale bila akropolata, t.e.
Gorniot grad na eden od s# u{te famozno izgu-
benite gradovi vo beskrajniot vremenski pros-
tor na arheologijata. Taka vo ~elniot yid na
Kaleto mo`e da se vidat stotici vgradeni del-
kani blokovi, delovi od rimski grade`ni ele-
menti, stolbovi, plo~i so rimski natpisi i
drugo. Se pretpostavuva deka ovoj del od yidot
poteknuva od VI vek i deka toa se ostatocite
od akropolata na najveli~enstveniot grad {to
nekoga{ go izgradil imperatorot Justinijan
Prvi - Justinijana Prima. No, dali e taka?
38
Iskopuvawata na Skopskoto Kale, koi za-
po~naa vo 2007 godina, go dadoa odgovorot na
ova pra{awe.
Kaleto prestolnina na carevite
Vo vizantisko-slovenskiot period (X-XIV
vek) Skopje pretstavuval zna~ajna krstosnica
na golemite trgovski pati{ta, zna~ajno stra-
tegisko, no i pograni~no upori{te. Gradot bil
podelen na Goren Grad i Dolen Grad. Vo Gor-
niot grad bila izdvoena voenoupravnata elita,
a vo Dolniot grad `iveelo civilnoto nasele-
nie.
Koga istori~arite probale da go rekonstru-
iraat periodot na sredniot vek, site nastani
koi bile povrzani so postoeweto na gradot,
uka`uvale isto taka na u{te eden golem vlade-
tel. Taka istorijata na tvrdinata od sloven-
skiot period se poklopuva so vladeeweto na
carot Samoil, koga Skopje dominira kako va`-
no strate{ko mesto. No za `al, od istoriski
zapisi za Samoil vo vrska so Skopskoto Kale
ne mo`eme da doznaeme ni{to pove}e i edin-
stven materijalen dokaz od ova vreme e del od
39
bedemot, kako najstara za~uvana fortifi-
kacija odX vek.
Od XI vek imame isto taka monumentalni
“kiklopski yidovi”, oblo`eni so golemi tra-
vertinski kvadrati ~ija vnatre{nost e ispol-
neta so kr{en kamen zalien so malter i graden
vo tehnika poznata kako opus quadratum.
Periodot na XII vek se sovpa|a so vladeeweto
na mo}nata vizantiska familija Komneni, koi
ne ostavile samo pe~at na yidinite od Skop-
skoto Kale, tuku i vo religiozno-umetni~kiot
`ivot na ovoj del od imperijata gradej}i go i
`ivopisuvaj}i go manastirot Sv. Pantelejmon,
kraj Nerezi, vo blizinata na Skopje, remek
delo na vizantiskata umetnost.
Od krajot na XII do krajot na XIII vek vo niza
voeni akcii, Vizantija gi gubela i gi vra}ala
balkanskite teritorii koi gi imala dotog{.
Istoriskite, politi~kite i ekonomskite
uslovi gi iskoristile slovenskite sosedi, Sr-
bite i Bugarite, so cel da ja pro{irat svojata
vlast nad Makedonija. Srpskiot car Du{an
oti{ol do tamu {to svoeto krunisuvawe ni po-
ve}e ni pomalku, go napravil tokmu vo Skopje.
40
Doa|aweto na Osmanliite
No, seto toa traelo s# do 1392 godina koga
gradot i vlasta ja prezemale Osmanliite i tuka
ostanale petstotini godini. Vo turskiot peri-
od i podocna, Gorniot grad poslu`il za stacio-
nirawe na gradskiot garnizon. Podetalen opis
za toga{nata tvrdinata - Goren grad ni dava
poznatiot patepisec Evlija ^elebija velej}i:
“Toa e utvrden grad, so cvrsta i jaka utvrda, so
dvojni bedemi. Gradskata porta i bedemite se
izgradeni od delkan kamen koj sveti kako da e
poliran. Opkru`en e so sedumdeset bastioni
i tri `elezni porti na jugoisto~nata strana,
a vo predvorjeto na sekoja visoka porta se
nao|aat mnogu stra`ari. Vratata i yidovite na
toa predvorje se nakiteni so razno oru`je i
alati potrebni za oru`jeto.”
Na isto~nata, jugoisto~nata i severnata
strana se nao|ale dlaboki rovovi. Pred vlez-
nata vrata, nad rovot, minuval drven most koj
mo`e da se vidi i deneska. Stra`arite poneko-
ga{ go krevale toj most so pomo{ na ~ekrk i
taka sozdavale neprooden jaz pred portata. Na
nea pak imalo natpis vo koj stoelo deka taa e
prepravana.
41
 Vo vakva sostojba 1689 godina tvrdinata ja
zateknal i avstriskiot vojskovodec Pikolomi-
ni. Vo negovoto pismo upateno do carot Leo-
pold veli: “...tvrdinata e yidana na star na~in,
sega napolno bez odbrana i voda, nema prostor
za kowica...” No sepak toa ne go spre~ilo da go
zapali Skopje do temel.
Vo XIX vek patepiscite velat deka na tvrdi-
nata bile smesteni samo magacini, barutani,
voena bolnica i zatvor.
Noviot `ivot na Kaleto
Vo 1963 godina koga Skopje do`ivuva kata-
strofalen zemjotres tvrdinata pretrpuva go-
lemi o{tetuvawa. Poradi toa se prezemeni
merki za konzervacija i restavracija na nego-
vite yidi{ta i kuli i deneska e restavriran
121 metar od nadvore{niot bedem, nekoga{-
nata okrugla kula, a ~etvrtestata i triagol-
nata se samo delumno restavrirani.
Golem del od konstrukcijata na odbran-
benite yidovi od vizantisko vreme sodr`ela
grade`en materijal kade bile upotrebeni pogo-
42
lem broj na fragmentirani i celi nadgrobni
epigrafski spomenici koi poteknuvale od
anti~kiot grad Skupi. Pri izveduvawe na kon-
zervatorskite raboti na tvrdinata, izvesen
broj od ovie spomenici e izvaden i denes mo`e
da se vidi vo Muzejot na Makedonija, vo Skopje.
Prostorot na nekoga{niot Goren grad, denes-
ka arheolo{ki lokalitet i del od nacional-
noto kulturno bogatstvo, ureden e kako park
od kade gra|anite i turistite mo`at da do`i-
veat prekrasen vidik koj se prostita od desna-
ta strana na rekata Vardar kon sega ve}e No-
viot Grad.
Napomena: So najnovite arheolo{ki istra-
`uvawa na Skopskoto Kale se o~ekuva kom-
pletna konzervacija i rekonstrukcija na nego-
vite bedemi.
43
VENI, VIDI, GRAFITI!!!
Urbani umetnosti - GRAFITI
Svetot e sozdaden od yidovi i lu|e. A kade
ima lu|e, tamu ima i poraki, neli!
Grafito ili vo mno`ina GRAFITI, e se-
koe bilo slu~ajno pi{uvawe, nepristojno crta-
we ili ostavawe na tragi po yidovite na zgra-
dite, okarakterizirano kako namerno pi{uva-
we na natpisi. Bez ogled dali se izgrebani na
kamen ili na yid so nekoj ostar predmet, ili
u{te po~esto, napi{ani so kreda ili jaglen,
grafitite postojat vo izobilstvo i den denes
okolu nas.
Otsekoga{ sum smetala deka grafitite i ar-
heologija se kompatibilni, i deka mo`e mnogu
da se doznae od niv, no nejse te{ko e s# da se
stavi na edno mesto. Ovoj tekst be{e isprovo-
ciran od ne{to drugo, no za toa naredniot post.
Po~etocite na grafitite se povrzuvaat
pred s# so crte`ite ostaveni vo pe{terite, no
44
i so spomenicite na drevniot Egipet, a nivnata
sodr`ina vklu~uvala {krtanici, nepristojni
karikaturi, namenski obra}awa i stihovi.
Starite Rimjani vo svoite gradovi-polisi
ostavile tragi od grafiti. O~evidno bilo
deka privatnite sopstvenici na imoti vo sta-
riot Rim gi po~uvstvuvale neprijatnostite od
unaka`uvawe na nivnite yidovi, {tom vo bli-
zinata na Porta Portese bil pronajden natpis
so koj se molele lu|eto da ne {krtaat (scari-
phare) po yidovite. Od toa vreme datiraat i
dvata legendarni grafiti od Pompeja: Maxu-
mus set masimus (Maksim e magare) i Inter leges
puellarumest gaudiampuerorum (Me|u nozete na
devoj~iwata le`i radosta na mom~iwata).
Prviot poznat grafit napi{an vo moderen
stil pre`iveal vo anti~kiot grad Efes (de-
ne{na Turcija), koj spored turisti~kite vodi-
~i se ~ini deka ja reklamira prostitucijata.
Kakov i da e na{iot stav kon grafitite, i
pokraj nivnata evtina vrednost, nivnoto zna-
~ewe e dvojno. Od edna strana razli~nite ti-
povi na pismo upotrebeni od lu|eto vo mina-
toto mo`at da im pomognat na arheolozite da
datiraat nekoja gradba. Tie se posebno va`ni
45
 za lingvistite zatoa {to jazikot na grafitite
e mnogu poblizok do jazikot koj se zboruval vo
toj period i na toa mesto, otkolku voobi~a-
eniot pi{an zbor koj stignal do nas. Taka vo
Grafit na hram vo Grafit na hram vo
slu~ajot so anti~kite Grci, doznavame za po-
Egipet Egipet tekloto na naemnicite koi si gi ispi{ale niv-
nite imiwa na ku}ata {to ja gradele so dreven
kiparski dijalekt i slogovno pismo. A, na
Egipetskite “Sfingi” gr~kite turisti od
Pamfilija si gi vre`ale svoite imiwa na
Slavniot grafit od Grafit od Pompeja golemata piramida od Giza. Od druga strana,
Efes, Turcija grafitite se neprocenlivi za istori~arite
zatoa {to frlaat svetlina vrz sekojdnevniot
`ivot na obi~nite lu|e od toj period, kako i
intimni detali za obi~aite i op{testvenoto
ureduvawe.
Generalno, za najslaven grafit e prifatena
Grafit na Vikinzi na Grafit na eden kapitel karikaturata na Isus Hristos raspnat na krst,
koj e pretstaven od Sv. Sofija, Carigrad nacrtana na yidovite od Domus Gelotiana vo
nivniot brod
Palestina, pronajdena vo 1857 godina, koja sega
se nao|a vo privatnata zbirka na Museo
Preistorico Etnografico na Luixi Pigorini.
Cave art na Banksy vo Dvaesettiot vek, kako i site drugi raboti,
British Museum go institucionalizira{e mediumot grafiti
kako neizbe`en del od sekoe naseleno mesto.

46 47
Vo kratkiot istorijat }e go spomeneme pojavu-
vaweto na klu~nata figura na umetni~kata
scena vo Wujork od osumdesettite, Jean-Michel
Basquiat, koj so svoite otka~eni grafiti so
potpis Samo (Sejmo) uspea da go nametne svojot
stil i na~in na razmisluvawe i da zazeme
zna~ajno mesto vo istorijata na umetnosta.
A ako Baskijat zaedno so sogra|aninot Kit
Hering, me|u prvite go promovira{e grafitot
Eros - toga{ yidot Tanatos vo 1982 na najdobar
na~in ja pretstavi londonskata grupa Pink Floyd
so konceptualniot album The Wall, na koj lu|eto
zamerija deka mu fali nekoj grafit pove}e. A
Berlin, }e pra{ate?
Deneska najpoznat avtor na grafiti e
Banksy od Bristol, ozna~en kako art diverzant
koj gi podmetnuva svoite dela vo najpoznatite
muzei, i s# u{te nikoj ne go fatil. Poslednoto
negovo delo (dosta avtenti~no) be{e postaveno
vo Brithish Museum vo London, minatata godina
vo maj. Crte`ot na pe{terskiot ~ovek kako
turka koli~ka za supermarket, obezbeduvaweto
uspea da go otkrie duri po tri dena.
No, deneska pi{uvaweto na grafite dobiva
poinakvo zna~ewe kako forma na narodna, no
48
i avtenti~na umetnost. Preokupacijata na XX
vek so slu~ajnite i drugi manifestacii na
nesvesnoto go stimuliraa interesot za ovaa
forma na li~noto izrazuvawe, a tehnikata i
sodr`inata na grafitite po~naa da vlijaat i
vrz pove}emina sovremeni umetnici. Mnogu
sovremeni analiti~ari i istori~ari na umet-
nosta vo nekoi od grafitite po~naa da gledaat
umetni~ka vrednost i da gi prepoznavaat kako
formi na javna umetnost. Spored mnogu prou-
~uva~i na umetnosta, posebno vo Holandija i
vo Los Anxeles, ovoj tip na javna umetnost vo
su{tina e efektivna alatka za socijalna eman-
cipacija ili postignuvawe na nekoja poli-
ti~ka cel.
Grafitite, {to svojot vrv go do`iveaja kon
krajot na XX vek vo Wujork, si go obezbedija
svoeto mesto vo sferata na urbanite umet-
nosti. Kako sostaven i potreben del od edna
urbana sredina, po~naa da niknuvaat ogromni
pove}ebojni grafiti napraveni so boja za sprej
po yidovite na zgradite, metroata i site osta-
nati mo`ni mesta. Generalno osudeni od javno-
to mislewe kako neprijatni, sepak pretsta-
49
vuvaat edna inovativna forma na umetnosta na Praistoriskata
koja ponekoga{ ne i nedostasuva ni estetika.
Nekoi od najpoznatite svetski grafiti: opservatorija vo Kokino
Demokratija e koga sekoj mo`e da ka`e, {to
mislam jas!
Koga grafitot na yidot e vla`en, zna~i deka
Namerno go napi{av tekstot za Kokino
{totuku pominal kriti~arot?
posle vesta za Cocev Kamen, zo{to ovde ar-
Dali vo posledno vreme si pro~ital nekoj
heolozite i pokraj obilstvoto na arheolo{-
dobar yid?
ki materijal, s# u{te sosema skromo gi do-
Ako grafitot go napi{e{ so brzina na svet-
nesuvaat i gi prezentiraat svoite zaklu~oci.
linata, toj }e ima beskone~no te{ka poraka.
nekoi od najpoznatite skopski grafiti:
Otp~atok na duhot vo kamen
GORE VLADA
Yidovi za vas, prekrasni lu|e.
Prvoto ne{to {to drevniot ~ovek go zemal
Nikoga{ ne pijam vino!(potpis: Drakula)
od prirodata i go preoblikuval, bil kamenot.
Te pametat samo ako si prv! (potpis: Posled-
Taka kamenot stanal prviot dokaz na koj toj
niot Mohikanec)
kako beleg go napravil otisokot od svojot duh.
Fjodor, pomini na ~aj! (potpis: Idiot)
Koga li zapo~nal dijalogot na ~ovekot so ka-
Podobro aktiven denes otkolku radio-
menot? Verojatno u{te mnogu, mnogu odamna
aktiven utre
koga vo pradamne{nite i misti~ni vremiwa
po~nal da go upotrebuva za pravewe na svoite
P.S. Podatocite se glavno izbunareni od
prvi alatki. Ne se reklo naprazno deka “kame-
internet, od istoimenata kniga na Templum, i
not e najdobriot mol~eliv ~ovekov prijatel”.
nekoi li~ni stavovi na gazdaricata na ovoj
Da mo`ele do sega kamewata da zboruvaat, ve-
blog.
50 51
rojatno bi ni otkrile golem broj na misterii.
Pome|u tie misterii se vbrojuvaat i praisto-
riskite solarni laboratorii koi se pojavile
kon krajot na 4 milenium p.n.e. na teritorijata
na Balkanot i koi kako rezultat na eden zamrz-
nat ritual i konzervativnost ostanale da se
eksploatiraat s# do doa|aweto na Rimjanite.
Preku kamenot do ve~nosta
Lokalititot Tati}ev Kamen e postaven na
nadmorska visina od 1013 m, vrz prirodnata
karpa od vulkansko poteklo nao|aj}i se vo bli-
zina na seloto Kokino, Kumanovsko. Deka se
`iveelo vo negova blizina, ni svedo~at i pogo-
lemiot broj na praistoriski naselbi koi se
nao|aat vo dijametar od nekolku kilometri po
vozdu{na linija, so vremenski dijapazon od
neolitot do `elezno vreme.
Zapo~nat da se istra`uva pred dve godini,
vrz baza na keramikata e vostanoveno deka se
raboti za lokalitet koj verojatno `iveel
otprilika pome|u 1400-1200 god. p.n.e., t.e. pe-
riodot na docnoto bronzeno vreme vo Makedo-
nija. Ona {to voodu{evuva e negovata mestopo-
52
lo`ba, gore na vrvot od planinata, no zbunu-
va~ki e toa {to tamu sepak se zabele`uva in-
tervencija na ~ove~ka raka vo naizgled dosta
interesno oblikuvanite formi. Vnimanieto
go privlekuvaat isklesanite vdlabnuvawa i
pat~iwa, dodeka jadroto na ovaa neverojatna
struktura koja se dobila so preoblikuvawe na
karpite, se edna platforma i prestoli svrteni
kon istok, koi se nao|aat pome|u dvete nivoa
na vrvot.
Koga kosmosot se ~ita poinaku
Ve}e podolgo vreme vo i okolu nau~nata jav-
nost kru`i misleweto deka se raboti za mo`na
t.n. praistoriska opservatorija. Napravenata
pretpostavka e doka`ana vrz baza na prou~u-
vawata koi tuka gi sprovedoa bugarskite astro-
nomi od opservatorijata vo Stara Zagora,
doka`uvaj}i deka ovoj spomenik isklesan vo
karpite mo`ebi se poklopuva so solarnata
kultna arhitektura kako del od kulturata na
eneolitskite civilizacii. Istra`uvawata
barale od astronomite poseben tip na analizi
i interpretacija na morfometriskite modi-
53
 fikacii, so {to tie }e gi doka`at svoite pret-
postavki deka se raboti za praistoriska son-
~eva opservatorija. So pomo{ na matemati~ki
analizi, uspeale da go rekonstruiraat neboto
koe bilo nabquduvano od s# u{te nam nepoz-
natata drevna kultura, preku postoewe na ni-
{ani i orientacii namerno napraveni vo
karpite koi gi poka`uvaat to~kite na izgre-
vot i zalezot na sonceto, proletnata i esen-
Kerami~ki sadovi od lokalitetot Tati}ev Kamen
skata ramnodenica i letnata dolgodnevica.
Istra`uvawata velat deka ovie to~ki se sov-
pa|aat so vremenskiot period od okolu 1500-
ta god. p.n.e.

Bogovite se vinovni za s#

Se postavuva pra{aweto kakvi bile astro-

Praistoriskata opservatorija
nomskite interesi na edna praistoriska zaed-
nica, koja na vakov slo`en na~in si gi proja-
vila vrskite so svojata okolina. Poznato ni e
deka proletta i letoto se va`ni za vegeta-
cijata, zemjodelskite kulturi i razmno`uva-
weto na doma{nite `ivotni. Toa dava mo`nost
za sozdavawe na kalendar so koj na nekoj na~in
tie bi mo`ele da gi kontroliraat site ovie
Prestolite
54 55
procesi. Od druga strana lokacijata na vrvot
od planinata mo`ebi uka`uva na postoeweto
na t.n. “kosmi~ka planina”, kade vrvot bil dom
na nebesnite bogovi. Drevnite civilizacii na
razli~ni teritorii sozdavale nejzin pandan vo
forma na piramidi, zigurati ili bilo kakvi
drugi arhitektonski zdanija, orientirani po
nasokite na svetot.
Dali ovie nabquduvawa vklu~uvale rituali
i kultni procesii }e ostane misterija. Se
postavuva pra{aweto dali arheolo{kiot
lokalitet vo Kokino, koj bil praistoriska
opservatorija vo vistinska smisla na zborot,
bil mo`ebi i svetili{te ili i ne{to treto?
Vo prilog na lokalitetot odat mnogu brojni
fakti, no kako i sekoga{ golema e verojatnost
tie da se izvrtat i so niv da se {pekulira.
Praistoriskite lu|e zaminuvaj}i vo ve~-
nosta go ostavile arheolo{kiot lokalitet vo
seloto Kokino uveruvaj}i n# vo svoeto znaewe
i golema ume{nost, deka na svoj poseben na~in
uspeale da se spravat i da ja skrotat prirodata.
U{te dolgo }e ostane enigma koja bila popula-
cija {to gi naseluvala tie prostori vo bronze-
56
noto doba. Upotrebuvaj}i go konceptot na vre-
me i prostor, smeta~kiot sistem, matemati-
kata i geometrijata, vo nasledstvo ni ostavila
neizbri{livi tragi vo forma na kamena kul-
tura.
P.S. Spored NASA praistoriskata opser-
vatorija vo Kokino e proglasena za 4-ta vo
svetot.
Vidi: http://en.wikipedia.org/wiki/Kokino
Citirana literatura:
Stankovski J., 2003, Tri megalitni spome-
nici vo kumanovskiot region, Pirajhme 2,
Naroden Muzej - Kumanovo, Kumanovo 2003, 229-
262.
\or|evi} N., 2003, geolo{ko rekognosci-
rawe terena na arheolo{kom lokalitetima u
okolini Kumanova tokom 2002 godine, Pira-
jhme 2, Naroden Muzej - Kumanovo, Kumanovo
2003, 263-280.
Stoev A. Stoeva P., 2003, Arheoastro-
nomi~eska interpretacija na skalno-
57
izse~enija pametnik “Tati~ev kamen”, kraj selo
Kokino, op{tina Staro Nagori~ane, Make-
donija, Pirajhme 2, Naroden Muzej - Kumanovo,
Kumanovo 2003, 329-339.
Ostanata literatura: imaginacijata na
gazdaricata na ovoj blog i prebaruva~ot na
internet.
Preporaka: poprili~en broj napisi od pe~a-
teni ili elektronski mediumi za lokalitetot
Tati}ev Kamen ili Kokino, mo`ete da najdete
na sublimira~kiot blog Staro Nagori~ane:
http://staronagoricane.blogspot.com
58
Misterii - Sobata od
kilibar
Vo 1716 god. kralot na Prusija - Frederik
Vilijam za prvpat na Ruskiot Car Petar Ve-
liki mu go poka`al remek deloto na Baroknata
umetnost - “Sobata od kilibar”. Podocna mu
ja dal na podarok kako blagonaklonost za spo-
juvaweto na ovie dve zemji vo zaedni~kata ali-
jansa. Najgolemoto delo od kilibar bilo koga
napraveno vo umetnosta te`elo 6 toni, a za
pomo}en sjaj celata soba bila presvle~ena so
zlato. Se sostoela od 100.000 par~iwa na obra-
boten kilibar koi gi pokrivale drvenite plo-
~i vo golemina od 55 m3 . Originalnata soba se
sostoela vsu{nost od osum drveni plo~i so vi-
sina od 3,69 m i {irina od 1,5 m. Imala osum
pilastri, ~etiri agli i drven pod so nasipana
zemja. Bilo predvideno celata da bide prekri-
59
ena so ogledala, a sadovite za jadewe da bidat
isto taka od kilibar so izgravirana zlatna li-
nija na dnoto. Trebalo cel eden tim na zanaet-
~ii deset godini da rabotat na ova majstorsko
delo koe bilo poznato kako osmo svetsko ~udo.
Podocna Katerina Velika Sobata od kili-
bar }e ja premesti od zimskata, vo nejzinata
nova letna palata vo Carskoe Selo (denes Pu{-
kin), kraj Sankt Petersburg. Taa anga`irala
cela edna nova generacija na zanaet~ii za da ja
premestat i da ja razubavat u{te pove}e. Koga
vo 1770 godina rabotata bila zavr{ena, kako
{to napi{ale istori~arite od toa vreme, so-
bata bila zaslepuva~ka. Bila ukrasena so 565
kandelabri ~ija{to svetlina reflektiraj}i
se od toplata zlatna povr{ina na kilibarot,
sjaela vrz ogledalata, pozlatata i mozaicite.
Enterierot na palatata vo Carskoe Selo
imal ne{to pogolemi dimenzii (10h10h7,8 m)
od originalot. Zatoa samo tri yida bile deko-
rirani i prekrieni so }ilibar, a delovite koi
nedostasuvale bile dopolneti so ogledala i
mozaici, so kam~iwa doneseni od Ural i so
kavkaski dekorativni kamewa. Tavanot bil
60
preubavo naslikan, a podot bil prekrien so
mozaici od najskapocenite vidovi na drva. Za
vreme na ovaa izvedba rabotele pet profesi-
onalni majstori - specijalisti za kilibar. Ne-
koi remek dela (kako delovi od mebelot) koi
tie gi izrabotile s# u{te se nao|aat vo kolek-
cijata na Kralskata palata vo Carskoe Selo i
se edinstvenite delovi koi ni se poznati od
ovaa soba {to uspeale da ja pre`ivat Vtorata
svetska vojna.
Pove}e od 200 godini Sobata od kilibar ja
ukrasuvala palatata na Katerina Velika vo
Pu{kin, kraj Sankt Petersburg, tradicional-
nata letna rezidencija na ruskite carevi. A,
potoa do{la Vtorata svetska vojna. Za vreme
na vojnata Rusite i Germancite vzaemno si
ograbuvale iljadnici umetni~ki raboti edni
od drugi. Taka Sobata od kilibar, vo letoto
gospodovo 1941 stanala edno od najpresti`nite
germanski voeni plenovi. I pokraj toa {to
Rusite se obidele da ja sokrijat sobata, Ger-
mancite ja prona{le i ja transportirale vo
Germanija. [est lu|e za 36 ~asa ja razmontira-
le, ja spakuvale vo 28 kutii i ja pratile so voz
na Zapad. No, kade?
61
 Pome|u 1941 i 1945 god. Sobata od kilibar na primer deka nekolku istra`uva~i koi pot-
“navodno” bila stacionirana vo zamokot Ke- ro{ile ogromni sumi na vreme i pari za da ja
nigsberg (sega Kaliningrad vo Rusija), grad koj najdat, ednostavno umrele ili is~eznale pod
toga{ $ pripa|al na Isto~na Prusija. Kon misteriozni okolnosti.
krajot na vojnata Rusite go sru{ile zamokot
do temeli i taka po~nala misterijata koja s#
u{te trae.
Po vojnata oficijalnata izjava na German-
cite do koja se dr`ele dolgo vreme, bila deka
Sobata od kilibar (kako {to bila donesena vo
kutii) bila smestena vo zamokot Kenigsberg i Sobata od kilibar Izgled na Sobata od kilibar
deka izgorela zaedno so nego vo vozdu{niot pred Vtorata sv. vojna
napad. No, drugite dokazi koi se pojavile vo
me|uvreme velele deka taa e smestena na drugo
mesto, pa duri i dnoto od Balti~koto More.
Mnogu lu|e vo poslednite 50-ina godini se
obidele da ja pronajdat Sobata od kilibar ~ija
vrednost vo momentov se procenuva nad 250 mi- Sobata od kilibar Detal od Sobata od
lioni dolari. [ve|anite patuvaat okolu Bal- otvorena za javnost kilibar po nejzinata
rekonstrukcija
ti~koto More, a germanskite privatni istra-
`uva~i so pomo{ na arheolozite celosno gi
prekopuvaat bavarskite utvrduvawa. No miste-
Detal od Sobata
rijata s# u{te ostanuva nere{ena. Isto taka
od kilibar
se veli deka so samata soba povrzano e i nekak-
vo prokletstvo. Pa }e pro~itate i raboti kako

62 63
 Vo 1995 godina istori~arite vraboteni vo
McDonald Institute vo Kembrix oficijalno na
BBC News izjavija deka ne postoi nikakva na-
de` Sobata od kilibar da bide voop{to pronaj-
dena. No, vo 1997 g. prostrui vesta deka e pro-
najden mal mozaik od jaspis i oniks koj mo`ebi
poteknuva od nea. Grupa na germanski detekti-
vi, vklu~uvaj}i i porane{en SS agent uspejaa
da fatat eden ~ovek koj se obiduval da go pro-
dade originalniot mozaik vo edna umetni~ka
rabotilnica vo Bremen. Toj velel deka go do-
bil kako nasledstvo od negoviot tatko koj
svoevremeno bil oficer {to go obezbeduval
konvojot koj odel nakaj Kenigsberg, no deka
nema ideja kako tatko mu do{ol do nego. Edna
godina podocna Germancite go konzerviraa
mozaikot i mu go prika`aa na ruskiot pretse-
datel Vladimir Putin.
Vo me|uvreme Sobata od kilibar stana tol-
ku mnogu popularna {to edna germanska film-
ska kompanija duri napravi i filmska storija
vo stilot na Indijana Xons, a toj dokumen-
tarec be{e prika`an i na edna od lokalnite
skopski televizii (Sitel).
64
Vo April 2003-ta g. po povod proslavata na
300 godini od osnovaweto na Sankt Petersburg,
vo palatata na Katerina be{e izrabotena kom-
pletna rekonstrukcija na Sobata od kilibar.
Mo`ebi }e zvu~i ironi~no, no pokrovitelstvo
i najgolem del od finansiskite sredstva dojdoa
od germanskata kompanija Rughars AG.
Sobata od kilibar si go obezbedi svoeto
mesto vo istorijata na ~ove{tvoto kako naj-
golemoto izgubeno bogatstvo po koe s# u{te
se traga. Koga edna{ }e ja vidite nejzinata
rekonstrukcija, }e razberete i zo{to. Za da
dobiete bilo kakva ideja {to }e vi ja pottikne
fantazijata za ovaa misterija, samo kliknete
“The Amber room” na bilo koj prebaruva~ - i }e
vi izlezat pove}e od 11 milioni stranici.
Tamu }e si najdete i pove}e fotografii.
65
\ur|ovden
“I kako i na sekoj preoden moment vo godi{-
niot ciklus, se veruvalo deka no}ta pred \ur-
|ovden nastapuva vreme koga se budat demon-
skite sili na haosot, “neboto se otvora” i vle-
guva vo konflikt so zemjata i toa e vreme koga
po magiski pat tie sili mo`ele da se iskoris-
tat za stimulirawe na plodorodnosta.”
Ova e citat izvaden od posledniot post na
Lotos* za \ur|ovden, vo vrska so koj mo`am da
go dodadam slednoto.
Edna godina po nekakva si na{a potraga, jas
i eden moj prijatel etnolog otidovme vo Demir
Kapija, baraj}i podatoci za pe{terata Goren
Zmejovec. Po obi~aj pravevme muabet so sela-
nite od lokalnite sela po pra{alnik koj nie
samite si go sostavivme, za da gi izvle~eme
relevantnite podatoci koi na nam ni trebaa.
Vo ovoj slu~aj toa be{e eden ~ovek od s. Dren,
* Zborot sodr`i link. Vidi:
http://lotos.blog.com.mk
66
koj be{e qubezen da ni odgovori na pove}e od
stotinata pra{awa koi mu gi postavivme. Tuka
prezentiram samo del od razgovorot koj se
odnesuva{e tokmu na \ur|ovden.
- A \ur|ovden kade rekovte deka ...?
- Za \ur|ovden odime vo seloto Pi{nica
gore. Tamu se sobirat ... pana|ur e toa i pravat
... kurban ... jagne tamu kolat.
- Toa crkvata go pravi?
- Ima doma}ini ...
- A jagneto od kogo e, od crkvata ili od se-
loto?
- Doma}inot {to go bira crkvata. Vaa godina
ima doma}in, od drugata godina drug }e ja zeme.
Taka ...
- I kako se biraat doma}inite?
- I taka se birat, koj saka da dade prilog ...
koj }e dade poi{e ...
- A se davaat i pari za toa?
- E pa sigurno davat, ne znam jas ... Koj kako
saka ... odgodina ... samovolno se zare~uva, daj
da bidam jas.
- Kako na primer nekoj {to se zarekol, zo{-
to se zarekol, znaete li za ne{to?
67
 - Deteto li, `enata li ... ne{to ... takvi
raboti. Se zare~uvat - jas }e ja gledam crkvata
edna godina ili dve godini, za moe zdravje da
imam.
- Posle toa otkako bil doma}in, ozdravuva
deteto, na primer, ili `enata seedno.
- Sigurno imat ozdraveno. Ne znaeme nie
tolku.
- A tamu koga idete za \ur|ovden prespivate
tamu?
- Doma}inot ima ... koj {to sakat si prespi-
vat, nekoi `eni koi sakat, a koi ne sabajle }e
odat, }e go isterat \ur|ovden i }e se vratat,
oti tamu nema ku}i ... gi isselija, nema vi{e.
Tamu ima nekoi vikendi~ki, tie si se tamu i
mo`at edna nedela da si sedat ... ina~e drugite
}e odat sabajle, ve~er }e se vratat.
- A toa li e postaro selo od Dren?
- Postaro e izgleda oti voa Dren tuka e nase-
leno nanovo. Voa selo bilo pougore, a ima dru-
go ... se vika Stari Dren.
- Dali e od tursko ili e od porano?
- Tursko - porano ... Ne znam ... pa dali i
starite go znaat toa.
- A ti babi~ke znae{ zo{to pe{terata se
vika Zmejovec?
68
- Zmejovec se vika ... oti “bikofite” ...
boskite ima na primer Zmejovec boski od
kravi, boski od kozi, od site `ivotinki. Da
sokapi{ 3 ka ti se razbole deteto ili ... }e go
izmie{ ...
- Tie }e gi izmie{ - boskite i vodi~kata ja
nama~ka{? Tie boskite {to se vo pe{terata
ili?
- Tie od voda se napraveni ... koga odat site
kr{at za doma. [to kape ima sto`er taka go-
lem, {to kape kapka po kapka ... e tamu gore
(zabele{ka: najverojatno se raboti za stolbot
vo Dolen Zmejovec)
- Taa e lekovita voda?
- Aha.
- A Zmejovec, {to zna~i Zmejovec?
- Taka se vika.
- Ama zna~i li ne{to toa ime?
- Ima zna~ewe oti e lekovito tova.
- Nie mislevme da ne ima nekoja prikaska?
- Ne, ne.
- Jas sum slu{nal deka tamu imalo nekoj zmej
{to se skamenil?
- Mo`da imalo, no nie ne go znaeme. Vo staro
vreme mo`ebi. Nie sme tuka a ne go znaeme toa.
69
 Pokraj mnogu drugi raboti toj ka`a deka
lu|eto od taa okolija imaat obi~aj (posebni ne-
Nacisti~ka arheologija
rodilki) da odat na \ur|ovden vo spomenatata
pe{tera i da pravat obi~ai so koi bi ja stimu-
lirale svojata plodnost.
I kako mnogupati do toga{ se soo~iv da vi-
dam na delo kako me{tanite na hristijanski
Mnogu e pogubno koga arheologijata $ upa-
praznici pravat paganski obi~ai.
tuva bakne` na svojata qubovnica politikata.
Ova go imam zapi{ano na diktafon, i posle
Vo mojot post za Arheologija na identitetot
toa de{ifrirano. Intervjuto be{e vodeno na
dadov samo nekoi osnovi kako se dvi`i ovaa
dijalekt i eve koristam mo`nost da mu se za-
nau~na granka, koja pokraj politi~ka ima i
blagodaram na mojot profesor Nikos ^ausidis
nau~na osnova.
koj mi pomogna pri de{ifriraweto. Najprovo-
Fakt e deka arheologijata mo`e da pomogne
kativen del od razgovorot be{e onoj koga zbo-
na nacionalniot identitet, no ~estopati kako
ruvaat za samovilite. No toa }e go ostavime
takva e zloupotrebena. Toa se slu~ilo mnogu-
za drug pat.
pati vo tekot na ~ovekovoto postoewe, a kako
nejzin izraz se projavila i t.n. nacisti~kata
arheologija koja spa|a vo domenot na sovreme-
nata arheologija.
Nastanala kako propaganda na nacisti~kiot
re`im vo periodot od 1930-1940 godina, koga
bilo sosema “normalno” na primer arheolozi-
te nekoj odreden stil vo keramikata da go povr-
zuvat so odredeni etni~ki grupi i da identi-

70 71
fikuvaat izraziti razliki pome|u niv samo so vo minatoto) kako eden vid na vra}awe na zem-
pomo{ na koskenite ostatoci. Nacistite ja ji{tata koi ve}e ete i istoriski i arheo-
upotrebile ovaa zbrka na rasite so nacio- lo{ki se “doka`alo” deka se germanski.
nalnosta za da nacrtaat mapi na Evropa i preku Zna~i bi mo`elo na ovaa tema mnogu da se
toa ja identifikuvaat svojata “superiornost” pi{uva, no za da skratam, ednostavno zaklu-
kako rasa. ~okot bi bil deka Nacistite upotrebile psev-
Koj gledal Indijana Xons, vo nekolkute de- doarheolo{ki podatoci za da si go opravdaat
lovi na ovoj serijal mo`el da zabele`i ger- nivniot brend, t.n. arievska superiornost, koj
manski ekipi na istra`uva~i koi so pomo{ na vo su{tina, vo ovoj slu~aj nema nikakva vrska
arheolo{ki iskopuvawa se rasposlani po sve- so nauka.
tot, s# so cel da obezbedat materijalni dokazi
za “svojata kultura”.
No vistinata e sosema poinakva. Vo tekot
na nivnite iskopuvawa otkrieni se artefakti
na koi tie im pridale germansko poteklo (kako
na primer vo okupiranata Polska), a koi vklu-
~uvale da re~eme nekoi pehari (bokali) na koi
bila nacrtana svastikata. Ako go zememe fak-
tot deka svastikata e star solaren simbol, ovie
falsifikati dale vsu{nost baza za nau~en pe-
~at pri doka`uvaweto na nacionalniot iden-
titet. Bile upotrebeni kako eden od dokazite
za da se opravdaat nacisti~kite osvojuvawa
(demek ete nie kolku veli~enstveni sme bile

72 73
Kratok kurs po arheologija
na simbolite...
ili objektivna arheologija
Pred nekoj den go gledav filmot “Rudnicite
na Car Solomon”, so Patrick Swayze vo glavnata
uloga. Nemam namera da vi go raska`uvam fil-
mot, nitu pak da davam kriti~ki osvrt. Ona koe
me natera da go napi{am ovoj post be{e edna
scena vo koja pogrebuvaat domorodec, i pri
zakopuvaweto ~len od ekipata (Angli~anec-
general vo penzija - koj se zateknal so ekspedi-
cijata) od po~it vo grobot mu ostava svoj xepen
~asovnik koj nekoga{ go dobil kako poklon od
Kralicata na Anglija.
Mo`ebi kaj pove}eto od gleda~ite ovaa sce-
na }e pomine nezabele`ano... no taa po mnogu
ne{ta e va`na za arhelogijata, a i za etnologi-
jata i etnografijata kako nejzini pomo{ni
nauki.
74
Zo{to ja potencirav tokmu ovaa scena? Za-
toa {to poradi vakvite, bi rekla sosema mahi-
nalni ~ovekovi postapki pri nekoi obredi, se
pravat raboti so koi mo`e da se zbunat idnite
generacii na istra`uva~i. Dali ovaa scena vo
celost }e gi otslika domorode~kite tradicii
ili nekoga{ vo idninata pri nekoe arheolo{-
ko iskopuvawe }e vnese zabuna za postoewe na
odreden materijalen objekt kaj kultura koja ne
go poseduva istiot i so toa }e bide osnova za
izveduvawe na sosema pogre{ni zaklu~oci,
osobeno vo domenot na duhovnite svedo{tva.
Eden francuski etnolog od svetski kalibar,
Andre Leroa Guran, koj voedno bil i odli~en
arheolog i paleoantropolog, vo svoite bele{-
ki ostavil zna~ajni soznanija. ]e zemam samo
eden od mnogute primeri za objektivni arheo-
lo{ki sogleduvawa.
Zamislete deka vo eden ist vek `iveat eden
kalu|er i eden general. Kalu|erot e golem ver-
nik, a generalot te`ok ateist. Po obi~aj koga
umiraat, kalu|erite se zakopuvaat bez bilo
kakvi prilozi vo grobot. Za razika od niv
generalite pri ceremoniite se zakopuvaat so
75
svoeto oru`je, privrzoci na uniformata,
li~ni raboti, po nekoj trofej (kako kanxi) ili
bex so krilatite figuri na slobodata i potom-
stvoto. Po desettina veka na{iot ateist vero-
jatno }e ispadne vernik na nekoj kult na nepoz-
nati `enski bo`estva, a skeletot na monahot
zasekoga{ }e gi so~uva tajnite na svoite
verski ubeduvawa.
Postoi edno ne{to {to ne mi se dopa|a kaj
arheologijata. Koga arheolozite vo nekoj grob
}e najdat predmet od nepoznato poteklo ili
neadekvatna konotacija (zna~i ne mo`at ni-
kako da mu najdat n.z.s.) vedna{ go vbrojuvaat
vo redot na kultni predmeti. Poentata mi
be{e deka simboli~kite manifestacii niz
vekovite treba da se prou~uvaat mnogustrano,
bidej}i ne sekoga{ se potvrda za obi~aite
(posebno verskite).
Exeptum probabat regulam... poznatata
latinska pogovorka e sosema pogre{no trans-
kribirana. Isklu~okot ne go potvrduva, tuku
go proveruva praviloto.
76
Avtostoperski vodi~ za
hristijanskata religijata
U{te na po~etokot vi ka`uvam deka ovoj moj
pogled ne pretstavuva relativizirawe na ra-
botite, tuku ~isto objektivno nau~no arheo-
lo{ko gledi{te, namerno li{eno od sekakov
vid na emocii...
Da pretpostavime deka so pomo{ na Avto-
stoperskiot vodi~ doa|a turist na Zemjata. Da
pretpostavime i toa deka ova su{testvo e ra-
zumno, ama li{eno od mo`nosta da se razbere
so nas. [to toj }e doznae ako posaka da go spoz-
nae duhot na evropskata religija, prou~uvaj}i
gi crkvite? ]e vidi jagne, magare i vol, kako i
ogromno koli~estvo na izma~eni, kam{iku-
vani ili raneti likovi. Kakva li ideja }e si
sozdade za hristijanskata religija i misla?
Ajde od po~etok. Da ka`eme deka ovoj na{
yvezden patnik sepak odlu~il da ostane u{te
malku i da gi prou~i crkvite. Ako se pogodil
77
pri dr`ewe na misa ili liturgija, sigurno
zabele`al deka site hristijani pravat ~udni
sterotipni obi~ai okolu-naokolu ve}e so
iljadnici godini, bez bilo kakva smisla, i gi
zavr{uvaat so ritualot kade se jade par~e na
leb. Ona koe prvo }e mu padne na pamet e deka
se raboti za nekoj magiski element vo nivnoto
veruvawe ~ija cel e verojatno da se osigura
podobro `itorodie.
Da otideme ponatamu i da go zamislime
na{iot patnik kako ja prou~uva vnatre{nosta
na crkvata. Da pretpostavime deka imal do-
volno trpenie da prou~i dvaeset ili stotina
crkvi. ]e vostanovi deka:
- gradbite se sekoga{ svrteni vo ist pravec
- delovite im se gore-dole konstantni
- postojat pove}e predmeti koi poka`uvaat
eden ~ovek raspnat na krst
- toj istiot ~ovek mo`e da se vidi na mnogu
sliki vdol` yidovite, vo razli~ni situacii i
opkru`en so razli~ni fizionomii
- ovie materijalni svedo{tva odgovaraat na
eden povrzan sistem kade krstot i slikite se
cvrsto zadadena tema.
78
Dali toj voop{to mo`e da si ja pretpostavi
vrskata pome|u obredot na jadewe par~e leb i
raspnatiot ~ovek?
Li{en da razgovara so intelektualec od prv
rang bez feler, dali ovoj na{ patnik bi mo`el
da gi rekonstruira hristijanskata misla i
Evangelie, za da na kraj dojde do zaklu~okot
deka pozadi tie nerazbirlivi svedo{tva stoi
nekoe povisoko simboli~ko zna~ewe? Od ce-
liot napraven inventar, negovata rekonstruk-
cija za religijata na hristijanite bi bila za~u-
duva~ki neto~na (a i kako ne bi bila) i vero-
jatno }e odgovara na zaklu~okot deka ovie lu|e
imaat dobro razrabotena kosmogonija i pri-
li~no razvieni poimi za promenite na `ivo-
tot i smrtta.
Slikata koja se dobiva na ovoj na~in }e se
slo`ite deka e sosema poinakva od onaa koja
nie ja poznavame, no sepak sodr`i del od visti-
nata do koja e dojdeno po eden sosema mejnstrim
pat. Arheologot pred faktot za religioznoto
veruvawe se nao|a vo ista polo`ba kako ovoj
na{ razumen patnik koj se istovaril na Zem-
jata, a mu e nepoznat verskiot fenomen kaj
79
~ovekot. Mo`ebi ovaa logika }e vi se pri~ini [IFRATA NA LEONARDO
apsurdna, no...
Sekoe sedi{te ima sopstveno gledi{te i
objektivnosta vo arheologijata e prednost, a
ne predizvik.

Nad vleznata vrata od sekoe kino treba da

stoi ovoj napis:
“Sekoe sedi{te ima razli~no gledi{te!”

Ete i jas na krajot uspeav da go gledam fil-

mot Kodot na da Vin~i. Prvo. Ne se slo`uvam
so iznesenoto mislewe na dosta lu|e deka fil-
mot e glup, bidej}i e daleku od toa. Vo su{tina
se raboti za eden dobro osmislen konspi-
rativen roman, kade osven edna istoriska
nedoslednost ne vidov deka ima nekoi drugi
nelogi~nosti. Imeno se raboti za tvrdeweto
deka bo`estvenata priroda na Isus e zacrtana
na Nikejskiot sobor, {to e daleku od visti-
nata, zatoa {to na toj sobor se znae deka disku-
sijata bila na temata dali voop{to postoel
moment koga Otecot ne bil so svojot “Sin”. Ni-
koj na soborot ne se ni somneval deka Isus
Hristos e samo ~ovek.

80 81
 Se slo`uvam deka ima mnogu nafrlawa od
tipot na arheologija, religija, kriptologija
itn., bez poizdr`ano nau~no zadlabo~uvawe,
koe ako se slu~i }e ja odzeme privle~nosta na
filmot. Sepak na mo{ne umesen na~in koj
deluva kako vistina, Den Braun uspeva da ni ja
nametne svojata fikcija. Moeto ostro oko od
mal milion kiksovi uspea da go zabele`i onoj
najminorniot. Metodolo{kata postapka pri
utvrduvawe na vistinitosta na eden istoriski
izvor ne se meri odokativno, i ne postoi ni
teoretska {ansa da se iska`e aksiomata kako
{to eden od likovite vo filmot koga }e se vidi
svitok veli: aha, ovoj papirus poteknuva od 1-
ot ili 2-ot vek.
Filmot se bazira isto taka i na ve~nata
diskusija... dali crkvata bi mo`ela da ja skrie
vistinata za tajnata na Hsus Hristos, koj do-
kolku bi bil o`enet, sigurno bi imal svoe po-
tomstvo. Zna~i vo stilot... {to bi bilo, koga
bi bilo... celata prikaska vo dene{nicata se
plete okolu eden profesor po istorija i edna
`ena, koi se vo potraga po Svetiot gral, samo
{to toj tuka ne ja pretstavuva ~a{ata od Taj-
nata ve~era, tuku plodot na edna qubov ovo-
82
ploten vo potomstvoto, koe ako se otkrie bi
mo`elo ozbilno da ja razni{a doverbata vo
crkvata. Bidej}i Den Braun prili~no dobro
se dvi`i pome|u vistinitite istoriski izvori
i fikcijata, ni nametnuva eden fakt deka toa
potomstvo vo tekot na 2000 godini bilo {ti-
teno od eden taen red na templari (od lat. zbor
templum = hram) nare~eno Ordenot na Sion.
Pozajmen e eden istoriski fakt deka toj red
na templari postoel, bil osnovan 1118 god. od
burgundskiot ricar Pajen, se sostoel od mona-
si, i celta mu bila da gi pazat axiite. No vo
1307 god. na 13 oktomvri (petok) Kralot Filip
Ubaviot izdal naredba tie da se razre{at od
dol`nosta, pod obvinenie za eres. Ordenot na
Sion navistina e registriran kako takov i pos-
toi vo Francija, ama toa se slu~ilo vo 1956 g.
od Pjer Plantar i Andre Botom, a ne vo 1 ili
2 vek od n.e. Pome|u 1961 i 1984 god. Plantar
izrabotuva misti~no rodoslovie na Ordenot
na Sion, i mnogu lesno mo`e da se doka`e deka
e toa izmislica, a ne vistina.
Ponatamu... ona {to ne go skop~av e kade ja
ispu{tiv poentata kako da Vin~i se vpletkal
vo celata ovaa prikazna za kodot? Zna~i nie
83
ve}e gledame kako e toj vme{an ama ne znaeme,
nitu do krajot na filmot }e se razjasni po koja
osnova i na koj na~in toj gi doznal informa-
ciite koi gi zabele`al i gi prenel ponatamu,
{to vo vid na slika (Tajnata ve~era), {to vo
vid na kriptogram.
Leonardo da Vin~i, ~ij anagram bi mo`el дa
bide “о Darvin, o li~en ad” cel `ivot imal
protivre~nosti so crkvata. No... Vo no}ta
sproti Veliki petok 1519 g., toj go napi{al
svojot testament vo koj baral po smrtta vo 3
razli~ni crkvi da se otslu`i misa vo negova
~est. Umrel na 2 maj, malku ne{to posle svojata
posledna pri~esna od Crkvata - so koja tolku se
prepiral. E sega, samo zatoa {to bil osobenik do
posleden zdiv i bil multitalentiran na pove}e
poliwa, dali toa go pravi da bide vidovit i da mu
se pripi{e gledawe vo kam~iwa i na grav~iwa...
Inicijalnata ideja za analizata na kodot e tokmu
Tajnata ve~era od Leo, kade kako bazi~na
pojdovna to~ka e zemen triagonikot. Toj se poja-
vuva kako element nasekade vo slikata (a i kako
ne bi bil), i toa e momentot so koj se odvoeni
Isus Hristos i Marija Magdalena. No
84
skicite na Leonardo jasno poka`uvaat deka od
desnata strana na Isus e sednat Joan, a ne Ma-
rija. Po logikata na ne{tata da se baraat skri-
eni poraki vo delata na Leonardo bi se zapra-
{ale... dali mo`ebi samiot Leonardo se nasli-
kal na tolku izvikanata i misti~na Mona Liza,
vo `enska obleka?
Simbolite na triagolnik ili falus i pre-
vrten triagolnik nadolu ili vulva, se sret-
nuvaat od praistorijata navamu i ne gledam
pri~ina da se kreva tolku vreva okolu nekoi
ve}e utvrdeni parametri. E sega nivnoto ko-
ristewe za razni celi e od prosta pri~ina {to
triagolnikot e elementarna matemati~ka geo-
metriska figura ~ie prostorno rotirawe doz-
voluva nebroen vid na kombinacii i so samoto
toa otvora podloga za sozdavawe na ve}e posto-
e~ki ili nepostoe~ki simboli, a so toa i otvo-
rena mo`nost na poleto za {pekulacija. Zna~i
vo ovoj slu~aj pove}e se raboti za simbolizam,
a ne za izvikanata religija. A bidej}i i obete
vo svojata sr` mnogu te{ko vizuelno se materi-
jaliziraat, treba sepak da se ostavi prostor
za objektivno tolkuvawe na rabotite.
85
 Sekako deka postojat i drugi aspekti na ob-
jektivni zapazuvawa za koi mo`e da se zboruva
i debatira, kako polzuvanite re~enici od Sve-
toto Pismo i od gnosti~kite Evangelija, no
nejse, edno ne{to mnogu me bendisa vo filmot,
edna re~enica:
“Sekoj go gleda ona {to saka da go vidi, sekoj
go slu{a ona {to saka da go ~ue.”
Neosporen fakt e deka posle negovoto gle-
dawe se razvivaat diskusii od koi edinstveno
ne{to {to mo`eme da nau~ime e kako i kolku
da se slu{neme sebe si i da si ja razbereme
svojata sopstvena duhovnost.
86
Seksot i muzejot
S# zapo~na od vesta za najstariot kondom na
svetot, koj vo momentov e izlo`en vo Avstris-
kiot muzej. E sega samo ponekoga{ se slo`uvam
so definicijata deka predmetite deneska se
sobiraat poradi nivnoto magisko dejstvo.
Komercijalizacijata na kulturata dovede
to toa da po~nat da se kolekcioniraat vistin-
ski bizarnosti, na koi ponekoga{ duri ne im
nedostasuva i estetikata kako kategorija.
Gi sakam muzite. I predmetite koi se per-
manetno ili privremeno del od niv. Otse-
koga{ sum smetala deka muzejot pridonesuva
za edna poinakva edukacija, najmnogu zaradi
toa {to se sozdava eden poseben filing pome|u
posetitelot i predmetite.
Postoi nekoi neobjasniv fenomen na na{i-
te do`ivuvawa pri posetata na nekoj muzej. Ne
znam dali se dol`i toa na estetskata vrednost
na nekoi predmeti, koja kako kategorija e li~na
87
i subjektivna ili na nivnata ve}e spomenata
magiska vrednost. No postoi edno interesno
~uvstvo koe mene me dr`i dodeka sum vo muze-
jot, a i nekolku dena potoa.
Mi teknuva deka za “Muzejot na seksot” vo
Wu Jork se zboruva{e u{te dodeka studiravme
na fakultet. Se krena golema vreva prvo okolu
idejata, a potoa i okolu negovata lokacija. Kre-
atorite na ovoj proekt na samiot po~etokot
se sudrija so ogromni problemi. Prvo na ovaa
vest reagira{e katoli~kata Liga za religija,
narekuvaj}i go s# u{te neizgradeniot objekt
“muzej na nepristojnost”. Toga{niot gradona-
~alnik na Wu Jork, Rudolf Xulijani pritis-
nat od verskite organizacii, be{e primoran
da donese zakon so koj negovata lokacija }e bide
najmalku na 500 jardi oddale~anost od bilo koe
u~ili{te, crkva ili verski objekt.
Muzej na seksot e institucija od kulturen
karakter koja ja prika`uva erotskata umetnost,
istoriskite seksualni kaprici i dokumentite
za istorijata na erotikata. Takanare~eniot
MoSex se nao|a na 27-ta ulica od Pettata ave-
nija vo Wu Jork, a svoite vrati gi otvori na 5
88
oktomvri, 2002 godina, so sve~enosta po povod
izlo`bata na tema: “Kako Wu Jork go promeni
seksot vo Amerika”.
Iako muzejot ja prezentira erotskata umet-
nost vo edno poinakvo opkru`uvawe, ne e na
odmet da se spomene faktot deka treba da se
nadmine problemot koj muzejot go ima vadej}i
gi seksualnite objekti nadvor od nivniot kon-
tekst. No, stavaj}i gi pod staklo, vo edno
super-organizirano muzejsko opkru`uvawe
sepak se postignuva efektot postavkata da bide
vozbudliva kako nekoja kolekcija na eksklu-
zivni po{tenski marki.
Dokolku imate `elba da go posetite “Mo-
Sex” treba da znaete deka izlo`bite se prepo-
ra~uvaat isklu~ivo za vozrasni lica na 18 go-
dini. Ama batalete ja magiskata vrednost ako
vi se slu~i da otidete vo muzej i u{te na vlezot
pro~itate deka se zabraneti: pu{eweto, dopi-
raweto, li`eweto, uni{tuvaweto ili premes-
tuvaweto na artefaktite.
89
Arheo-filatelija
ili arheologijata i kulturata pe~ateni
na po{tenski marki
Po{tenskite marki obi~no se malo kvad-
ratno par~e na hartija koe se lepi na kovertot
i ozna~uva deka liceto {to go pra}a toa pismo
ili paket ve}e si platilo za svojata isporaka.
Tie mo`e da se kolekcioniraat, a prou~uvawe-
to od strana na stru~waci vo odnos na nivniot
dizajn, proizvodstvo i upotreba otkako se
pe~ateni, se vika filatelija.
Ste gledale garant po filmovi (posebno
onie so istoriska sodr`ina) deka porano lu|e-
to gi zape~atuvale svoite pisma. ]e kapnele
rastopen vosok na pismoto i pred da se stvrdne
na nego }e vtisnele znak so pe~at ili prsten.
Okolu 1830 god. na angli~anecot Roulend Hil
mu do{la idejata za primena na markite za da
se olesni ispra}aweto na pismata i paketite.
Taka prvata zemja koja upotrebila po{tenski
marki normalno bila Velika Britanija vo
90
1840 god. Na drugiot del od polutopkata, veru-
vale ili ne, prva dr`ava koja gi upotrebila
bila Brazil (vo 1843) a ne SAD, kade vlegle vo
upoteba po 4 godini.
Po{tenskite marki nekomu se profesija,
nekomu hobi. Vo prvata kategorija mo`eme da
gi smestime Makedonski telekomunikacii i
nivniot oddel za filatelija ~ij oficijalen
istorijat zapo~nuva vo 1992 godina, po raspa-
|aweto na Jugoslavija, iako upotrebata na po{-
tenskiot soobra}aj na na{ata teritorijata,
svoite koreni gi vle~e mnogu pred toa.
So ogled na toa deka po{tenskite marki se
del od brendot za promovirawe na makedon-
skata arheologija i kultura voop{to, nivnoto
sovremeno zna~ewe voop{to ne e sporno. Kako
edna od malkute raboti koi cirkuliraat po
svetot, pretstavuvaat relevanten reprezent na
91
na{ata kultura. Mene li~no me interesira{e nost navistina im e bliska arheologijata i
samo onoj del na po{tenski marki na koi se kulturata voop{to.
nao|aat predmeti od arheologijata, etnolo- Priznajte deka pove}eto od vas postojano gi
gijata, istorijata, umetnosta, fresko`ivo- gledate markite, gi kupuvate, gi li`ete, gi
pisot, arhitekturata (ili kulturata voop{to). plukate, gi lepite, gi pra}ate, a retko pogled-
Po{tenskite marki osven po godini, orga- nuvate {to ima na niv.
nizirani se i po slednite kategorii:
» Redovni po{tenski marki
» Fauna
» Flora
» Evropa Cept
Isto taka koncentrirani se i na odredeni
tematski celini od koi nekoi se periodi~ni
a drugi permanentni... kako:
Poznati li~nosti, 600 god. od smrtta na Kra-
le Marko, ruralna arhitektura, terakotni
ikoni od Vini~ko Kale od VI i VII vek, mozai-
cite od Heraklea, neolit vo Makedonija, kar-
nevalski maski - Strumica, muzi~ki instru-
menti itn.
Kampawata na Makedonski Telekomuni-
kacii “navistina bliski” mnogumina ja osudu-
vaat, no {to se odnesuva do po{tenskite mar-
ki, lu|eto ni samite ne se svesni kolku vsu{-

92 93
OSNOVNA LEKCIJA PO ARHEOLOGIJA
Site ~ove~ki populacii `iveat vo sklop na
po~vata, t.e. zemji{teto, zaedno so odredeni
strukturi od `iviot svet, kako {to se florata
i faunata. [to zna~i fizi~kata po~va e mesto
kade vo minatoto, a i sega se slu~uvaat site ak-
tivnosti na ~ovekot, i kade ostanuvaa zako-
pani kako svedoci na edno vreme site arte-
fakti i ekofakti.
Ako artefaktot pretstavuva rakotvorba
napravena od ~ove~kata raka, koja mo`e da bide
gotov proizvod ili nusprodukt vo tehnolo{-
kiot proces, toga{ ekofaktite se dokazi koi
poteknuvaat od nadvore{nite, egzogeni fakto-
ri, vklu~uvaj}i gi fizi~kite, hemiskite i
biolo{kite ostatoci na ~ove~kite aktiv-
nosti.
Kako {to znaeme arheologijata e nauka za
mrtvite raboti. No pokraj toa postojat i golem
broj na propratni elementi koi na izgled se
94
~inat deka ne se del od “vistinskata arheo-
logija”. Ponekoga{ tie demonstriraat zna~aen
pridones da razbereme kakov bil `ivotot na
lu|eto vo minatoto. Mnogu od ovie t.n. ne-
artefakti pripa|aat na - po~vata, fosilite
od rastenijata i ostatocite od `ivotnite.
Postoi edna nauka koja gi obedinuva site niv,
t.n.arheologija na `ivotnata sredina.
Prvoto ne{to {to eden arheolog }e go vidi
koga }e otide na teren, t.e. koga }e dojde vo
dopir so arheolo{kiot lokalitet, e po~vata.
Taa predstavuva negova rabotna okolina, no i
ogromen izvor na podatoci. Dosta ~esto, za da
se dobijat porelevantni rezultati, ovoj tip na
analiza na po~vite bara mnogu trud i timska
rabota na pove}e profili na istra`uva~i.
Zatoa pak podatocite koi se dobivaat pri toa,
ni poka`uvaat razli~ni asocijacii i mo`at
da istaknat nekoi zna~ajni rezultati. Za `al
vo na{ata arheologija ova pra{awe zasega e
zapostaveno i ne mu e posveteno potrebnoto
vnimanie.
Va`no e da ne se zaboravi deka eden arheolog
za da mo`e da napravi rekonstrukcija vo odre-
dena oblast od `ivotot na drevniot ~ovek, vo
95
svoja korist mora da gi ima i da gi upotrebi
site raspolo`ivi informacii koi gi nudi
prirodata. Zna~i ne samo artefaktite, tuku i
ekofaktite. Zatoa treba da bideme vnimatelni
so prirodata, zo{to nie vsu{nost postojano
gazime vrz na{ite dokazi.
Ova be{e prvoto ne{to {to treba{e da go
doznaeme koga stignavme na fakultet. No nekoi
ne go nau~ija ni otkoga ja zedoa diplomata.
96
Menhiri, triliti,
kromliwa, dolmeni,
henxovi...
Samiot zbor megalit pretstavuva slo`enka
od dvata gr~ki zbora - megalos (golem) i litos
(kamen). Koga }e se ka`e deka e ne{to mega-
litsko (grob, observatorija itn.) se podrazbira
deka e napraveno od prili~no ogromni kamewa
koi se upotrebeni kako osnova za nekakva
struktura ili spomenik. Gi ima nesekade vo
svetot. Nekoi se locirani vdol` Medite-
ranot, koncentrirani vo Zapadna Evropa, ili
samo vo Anglija. Site tie arhi-
tektonski praistoriski spome-
nici, vo su{tina imaat svoi sos-
tavni elementi:
Menhir - (men-kamen, hir-
dolg) bretonski izraz za eden is-
praven kamen, monolit, verti-
Menhir
97
 kalno vkopan vo zemja. Tie se osno-
vata na mnogu praistoriski mega-
litski spomenici vo Zapadna Ev-
Kromle ropa. Mo`at da bidat rasporedeni
liniski (alinjemoni - kako na pr. Karnak) ili
kru`ni (kromle). Kromlesite imaat prete`no
sakralna funkcija i ~esto se povrzani so kon-
strukcii od tipot na henx. Mehnirite pak se
omilena tema za {pekulacija vo psevdo-
arheologijata. No tolku se prepoznatlivi od
praistoriskite kulturi {to duri
od vreme na vreme }e se se pojavat
i vo nekoj drug medium (kako na pr.
Asteriks).
Trilit - struktura koja se sos-
toi od tri ogromni kameni bloka.
Trilit Dva od niv se vkopani vo zemja, a
tretiot e postaven horizontalno
kako arhitrafna greda. Mo`e da
bide i sostaven element od nekoj
henx.
Dolmen Dolmen - (tol-masa, men-
kamen) ili kamena masa. Star bretonski izraz
za da se ozna~at kamenite grobni konstrukcii
98
vo vid na xinovski masi, bidej}i navistina
taka i izgledaat. Mo`at da bidat sostaveni od
dva ispraveni kamena i eden horizontalen koj
nalegnuva vo niv (formiraj}i ja bukvata P) pa
se do grupacija od takvi kamewa. Naj~esto se
sostojat od tri do {est golemi kameni blokovi
vkopani vo zemja preku koi e polo`ena ogrom-
na kamena plo~a.
Henx
Henx - kru`na ili ovalna konstrukcija od
kulten karakter, so preku 20 m vo dijametar i
rov okolu nego. Pristapot im e ograni~en samo
od nekolku strani, no naj~esto od onaa koja
gleda kon Sonceto koga izleguva na denot na
letnata dolgodnevica ili zimskata kratkodne-
vica. Mo`at da bidat sostaveni od komponenti
koi vklu~uvaat - kameni sedi{ta, kameni kru-
govi, menhiri, triliti, kromliwa, nekropoli
itn...
99
 Teoriite za {to mo`ele da bidat upotre-
buvani ovie henxovi }e gi ostavam za drug pat.
No naj~esto se povrzuvaat so kultni rituali i
astronomski observatorii.
Inaku celiot ovoj tekst be{e pottiknat od
neodamne{noto pronao|awe na eden ovakov
henx vo Germanija star 7000 godini, za koj neo-
ficijalno e potvrdeno deka e mo`ebi najsta-
rata megalitska praistoriska observatorija
vo svetot.
Imam ~uvstvo deka vo erata na vodolija i
pronao|aweto na na{eto Kokino, odedna{
po~naa da se otkrivaat megalitski observa-
torii nasekade niz svetov koi voobi~aeno se
kompariraat so Stounhenx vo Anglija. Za sega
ne mo`am da ja fatam ni{kata. Barem ne na
nau~na osnova.
100
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (1)
Da ne be{e vladeeweto na Sadam Husein,
dosega arheolo{kite lokaliteti Nimrud, Ni-
niva, Babilon, Eridu i Ur }e se “pro~ueja”. E
pa ne e taka. Tie so ili bez nego si ja dostignaa
svetskata slava. Iako... sekoj od niv i poslu`i
i na Agata Kristi za dejstvijata vo nekoj od
nejzinite romani, nasloveni kako: Murder on
the Orient Express, Death on the Nile, Appointment
with Death i sekako Murder in Mesopotamia.
Od kade vrskata na Agata Kristi so arheo-
logijata?
Koga na 08.11.2001 god. Brithish Museum gi
otvori vratite za svojata izlo`ba naslovena
kako: Agatha Christie and Archaeology: Mystery
in Mesopotamia, nikoj ne be{e za~uden.
Verojatno mnogu raboti }e vi stanat jasni
ako se zeme predvid deka nejziniot vtor soprug
ser Max Mallowan bil arheolog i vtorata polo-
101
vina od svojot `ivot taa ja provela na Blis-
kiot Istok po arheolo{ki iskopuvawa. Pri-
dru`uvaj}i go Maks na site tie patuvawa i
iskopuvawa, taa go poddr`uvala i moralno i
tehni~ki. Va`ela za eden od najdobrite doku-
mentatori vo negovata ekipa, lepela kerami~-
ki fragmenti i vodela statistika za artefak-
tite. Na samite arheolo{ki iskopuvawa, taa
napi{ala pogolem del od romanite, od koi
nekoi se slu~uvaat direktno na arheolo{kiot
lokalitet, kako {to se dejstvijata vo knigite
“Smrt na Nil” i “Ubistvo vo Mesopotamija”.
Spored mene delata na Agata Kristi:
1. Se so nesomneno estetski kni`even
kvalitet.
2. Vo golema mera i na nenametliv na~in vo
102
niv se spakuvani osnovnite egzistencijalni
obrazci vo svetot.
3. Site ja tretiraat na eden interesen na~in
mra~nata strana na ~ovekot koja od odredeni
pobudi prevzema dejstvija za za{tita na nekoi
svoi emocii.
4. Pristapot kon re{avawe na slu~aite so
ubistva e blisku do metodite na arheologijata,
no...
[to e toa {to gi razlikuva glavnite liko-
vite od romanite na Agata Kristi so teren-
skite arheolozi? Razlikata e vo na~inot na
metodolo{kite postapki so ~ija pomo{ se
doa|a do re{enieto.
U{te na po~etokot od XX vek stanalo jasno
deka arheologijata e nauka tesno povrzana so
istorijata i antropologijata. Prvata i najos-
novnata faza od teoretskata misla na arheolo-
gijata, simplificirano bila nare~ena kul-
turno-istoriska ili samo kulturna arheolo-
gija. Zasnovana na induktivnoto, zna~i deka
razmisluvawata se sveduvale na ~ista logika.
Mislata e zasnovana po principot na silogi-
zam na osnovna, glavna premisa i adekvatno na
toa - logi~en zaklu~ok.
103
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (2)
Najgolemiot protivnik na ovaa kulturna
arheologija bil pravecot koi se pojavil na
po~etokot od 60-te god. od XX vek, t.n. proce-
sualna arheologija (New archaeology). Pozajmu-
vaj}i ja idejata za pravewe na hipoteza so koja
}e se testira arheolo{kiot nau~en metod, ovaa
teoretska misla se bazirala na idejata deka
arheologot treba da napravi nekolku hipotezi
za kulturata koja ja prou~uva i da go vodi
na~inot na iskopuvawe taka, da bi mo`el da
gi testira svoite hipotezi nasproti dokazite
koi gi pronao|a.
Pra{aweto e pak - Zo{to li~nost kako Aga-
ta Kristi na koja odli~no i bile poznati
metodologiite koi se primenuvale vo arheolo-
gijata, se re{ila za eden sosema poinakov
priod?
Herkul Poaro, maliot debeli~ok belgiski
detektiv poznat po svojata pedantnost i
104
uzre~ica “Mon ami” i gospo|icata Marpl, edna
stara brbliva usedelica od malo anglisko
mesto, porili~no dosetliva, so specifi~en
na~in na rezignirawe uspevaat da gi
odgonetnat site misterii proizvedeni vo
~ove~kata psiha.
Poaro udobno navalen vo svojata foteqa gi
koristi “svoite mali sivi }elii”, a
gospo|icata Marpl pak metodot na razgovor ot
tipot kom{ika-kom{ika ({to bi rekla
Kristi, i ogovaraweto mo`e da bide
ponekoga{ zdravo, samo zavisi kako se gleda
na toa), o~igledno i obata uspe{ni pristapi
sudej}i po dobienite rezultati.
Zna~i Agata Kristi bila pred svoeto vreme?
Ili (ne)slu~ajno vo svoite dela vmetnala edna
arheolo{ka misla vo za~etok koja podocna }e
se razvie vo svetsko arheolo{ko dvi`ewe.
Agatha Christies‘s quoutes za arheologijata:
Arheolozite se najdobri sopruzi, bidej}i
poka`uvaat s# pogolemo interesirawe za
`enata, kolku {to taa e postara.
Vie bi bile dobar arheolog, M. Poirot. Imate
darba da go o`iveete minatoto. Agatha Christie,
Murder in Mesopotamia, (1936)
105
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (3)
No pred Kristi i voop{to po~ne da raz-
misluva na toj na~in, eden drug ~ovek vo
kni`evnosta vovel lik koj prakti~no }e gi
postavi osnovite na ona koe {to Kristi }e go
prodol`i. Se razbira toa bil [erlok Holms
na ser Artur Konan Dojl. Ovie karakteri po
svoite metodi se dosta sli~ni so teoretskata
i metodolo{kata inovacija koja se pojavila vo
sredinata na XX vek, odnosno }e bidat svoe-
vidni perjanici na ne{to za koe se zalagale
pobornicite na t.n. procesualna ili Nova
arheologija. Ovaa teorija deneska e nadminata,
no za toa mo`ebi vo nekoj nareden post.
So svojot deduktiven na~in na razmislu-
vawe, prakti~no tie im se sprotistavile na
toga{nite tradicionalni metodi na istra`u-
vawe. Vo sekoe od delata i na Dojl i na Kristi,
o~eviden e triumfot na detektivite, vo spo-
106
redba so konzervativnite metodi na polici-
jata.
Pokraj s# drugo, treba da se ima predvid deka
na Agata Kristi dobro $ bile poznati teoret-
skite osnovi na arheolo{kata misla, vo koja i
samata taa na nekoj na~in preku svojot soprug
i preku romanite, imala udel.
Vistinskite arheolozi bi rekle: “Eh, nie
imame tolku mnogu rabota, nemame vreme da se
zamarame so nekakvi si hipotezi”. . .
No, glavnite likovi od nejzinite romani go
pravat tokmu toa.
I vo edniot i vo drugiot slu~aj se raboti za
deduktivno-hipoteti~ki metodi proprateni
so doza na poznavawe na ~ovekovata priroda
vo svojata sr` kade vrz baza na komparacija na
likovite se pravi psiholo{ki profil za odre-
deni kategorii na lu|e.
Zna~i, tipologizacija (u{te edna golema
dopirna to~ka so arheologijata) na ~ovekoviot
karakter , koj potoa vrz baza na komparacija
gi dava rezultatite. Nema {to, i da e hipo-
tetiko-deduktivna, arheologija e.
I barem na Agata Kristi, $ uspeva!!!
107
Arheolog amater ili na
teren so Agata Kristi? (4)
Nekoj ja pro~ital Agata Kristi do svoja 14
godi{na vozrast. Nekoj doprva ja otkriva, a
~estopati i se prepro~ituva edno te isto delo
zo{to so tekot na vremeto dejstvijata se zabo-
ravaat. Na nekogo pove}e mu se dopa|aat fil-
muvanite verzii, na nekogo knigite. Sekoj
mo`e da ja tolkuva kako saka...
No, fakt e deka Agata Kristi bila arheolog-
amater, iako nikoga{ ne oti{la ponatamu od
toa, kako {to e slu~ajot so psevdoarheolozite
za ~ii primeri sme svesni i deneska. Na isko-
puvawata rabotela bukvalno s#, samo za da bide
blisku do svojot soprug. Duri va`ela i za odli-
~en fotograf. Koga za prv pat vo 1936 g. se poja-
vile slikite vo boja, taa u{te vedna{ ja imala
kamerata i napravila ekskluzivni snimki po
lokalitetite na Bliskiot Istok. Nekoi par-
~iwa keramika koi taa gi ~istela i gi restav-
rirala, s# u{te se del od zbirkata na Brithish
Museum.
108
Mnogumina se pra{uvaat, od kade nao|ala
vreme da gi pi{uva svoite knigi, koga se znae
kolku e naporen `ivotot na edno arheolo{ko
iskopuvawe? Posebno na onie od golem razmer,
na koi i samata taa prisustvuvala. Neofici-
jalno po arheolo{kite kuloari postoi misle-
we deka Maks Malovan slavata i Britanskata
titula $ ja dol`i nejze. U{te edna{ se poka-
`uva praviloto, deka zad sekoj uspe{en ma`,
stoi “vsu{nost” uspe{na `ena.
A Agata Kristi e i pove}e od toa!
Dopolnuvawe za onie {to sakaat da doznat
pove}e:
Za da se zabavuvate pro~itajte ja statijata
na Utrinski vesnik koja e copy/paste od
mislewe na Aleksandar Palavestra (kade i jas
samata najdov dosta inspiracija), profesor na
Belgradskiot Univerzitet. Napravete ja sami
sporedbata. U{te edna{ se poka`uva deka
vesnicite nemaat svoi kompetentni novinari
za kultura, tuku samo kopiraat ili ednostavno
preveduvaat statii najdeni preku nekoj od pre-
baruva~ite. Ovaa e celosno simnata bez da se
navede nikakov izvor na podatoci.
109
 Inaku - osven oficijalniot sajt za Agata
Kristi (http://uk.agathachristie.com/site/home),
vi prepora~uvam eden veb saj napraven na nam
razbirliv jazik, koj navremeno e apdejtuvan i
kade (http://agathachristie.bravehost.com/) na-
vistina mo`ete da najdete ogromen broj na
podatoci vo vrska so nejziniot `ivot i delo,
publikuvawe na knigi, filmuvawe na delata,
mislewa i debati na ~itateli vklu~itelno so
delovi od nejzinata Avtobografija.
Agata Kristi i arheologijata e eden
ekskluziven mini seminar na Brithish Museum,
(http://www.fathom.com/course/21701725/
index.html) koj odel vo vid na predavawa.
Duri i presti`noto spisanie Arheologija
$ posveti eden svoj napis nasloven kako - “Na
teren so Agata Kristi”.
P.S. Serijalot go posvetiv na mojot vnuk
Jakov (kako poklon za rodenden) i mojata bra-
tu~edka Maja, verojatno eden od najvernite
~itateli na Agata Kristi
110
Arheologijata bara fakti,
a ne vistina
[to e vistina, a {to realnost?... Namesto
debata jas napi{av eden raskaz, no koj kako go
sfati. Na kraj zaklu~okot be{e deka vistinska
e onaa realnost koja nosi posledici, seedno od
kakov tip e taa.
Me bendisa imenuvaweto na bugarskiot
blog Jones koj se bavi so arheologija. Opisot
na blogot nosi naslov:
“Arheologi®ta tÝrsi fakti... a ne isti-
nata.”
A jas }e dodadam, ama ne bilo kakvi fakti,
tuku art-e -fakti.
A koga sme ve}e kaj vistinskata realnost se
postavuva pra{aweto, dali otsustvoto na
dokazi e dokaz za otsustvo? Na identitetot...
I ovdeka pra{aweto e retori~ko. Ne morate
da go odgovorite. No barem razmislete za toa.
111
Blogerite odat za
Kuklica, Cocev kamen i
Kokino
E kaj ste trgnale de, neli treba prvo da
uplatite vo agencija???!!!
Na stranicite na Dnevnik se pojavi izves-
tuvawe deka Op{tinskiot centar (kakov e toj
stadium na institucija!) za karpesta umetnost
od Kratovo pravi organizirana poseta na lo-
kalitetite Cocev Kamen i Kuklica vo sora-
botka so agenciite Kompas i Adriatik. I po-
kraj dadenata izjava vo javnost, agencijata
Kompas ne postoi, a vo Adratik mi gi dadoa
slednite podatoci:
- Ah da, pravime turi, ama bidej}i nema
mnogu zainteresirani ne mo`e da se napravi
grupa.
- A kolku vi ~ini turata i {to opfa}a?
- ^ini 1.900 den i se gledaat Kuklica, Cocev
kamen i Kokino vo ist den, a ima i ru~ek vo
Kratovo.
112
- Aham, a }e ima li tura za sabota?
- Pa najiskreno ovaa nedela samo vie se
javivte.
Pred 2 godini so studentite po arheologija
bevme samo do Kokino. Izjamivme od onie
malite kombiwa {to stojat pokraj MNT i n#
~ine{e po 200 denari od ~ovek, so toa {to
voza~ite se ubija ~ekaj}i n#, za{to okapavme
cel den na lokalitetot. Nitu Kuklica, nitu
Cocev kamen ne se usvet, pa da se nabiva cenata
na turata zaradi kilometra`ata, em ba{ka za
nitu eden od niv ne se pla}a vleznica. Vredi
da se vidat tokmu poradi faktot {to se izvi-
kani. Ajde, ako ka`eme deka Kuklica e pri-
roden geomorfolo{ki fenomen, toga{ Cocev
kamen bi sakala da go vidam, zemaj}i ja predvid
euforijata koja se krena okolu nego, i koja brzo
splasna.
I kakva e taa cena od 1900 denari po ~ovek?
Verojatno vrabotenata i pokraj mojata spo-
sobnost da zboruvam ~isto literaturno make-
donski, si pomisli deka sum stranec. Za ovie
pari, i sam mo`e{ da otide{ do lokalitetite,
da si plati{ eden dobar ru~ek, pa i da ti osta-
nat. A em ba{ka i mene }e me ima{ za vodi~.
113
 Vo {to e problemot da tolku izvikanite [to sme nie bre? Drvo bez korewa? Nemame
Kuklica i Cocev kamen, a posebno moeto omi- svoj dom? Svoj son?
leno Kokino ostanuvaat bez turisti? Kulturnoto nasledstvo e prioritet na edna
Abe sakat da be{e, turizam }e be{e. Kako dr`ava, i ne gledam pri~ina pove}e strani da
{to veli Volan, od sekojpat se zalagal za bidat zasegnati. Vklu~uvaj}i n# i nas blo-
specifi~na forma na turizam vo Makedonija. gerite.
Duri i jas pi{uvav za pe{ternite crkvi kako
ideja za spiritualen turizam. Ama kako da se
stori toa koga re~isi site lokaliteti se za-
pu{teni, pa duri i onie od zna~ewe za na{ata
istorija.
Zo{to na crkvite se gleda kako na subjekt
za koj mora da se gri`i samo MPC?
Nema nikavi mediumski kampawi, od tipot
na onaa ako se se}avate “Kupuvajte makedonski
proizvodi”.
I najva`noto:
Ogromna neinformiranost na op{tata
populacija za sopstvenata kultura koja ve}e ja
dostiga kriti~nata to~ka. Na taa kriti~na
masa lu|e ako ne poinaku, toga{ treba na tacna
da im se servira kulturnoto bogatstvo koe go
imame oti nikoga{ nema da spoznaat koi se,
od kade se i zo{to se tuka kade {to se.

114 115
 SODR@INA
Arheologija na identitetot ........................... 5
Umetnosta na islamot vo Makedonija .......... 9
Pe{ternite crkvi vo Makedonija .............. 15
Kade e grobot na Presveta Deva Marija
(Majka Bogorodica)? ....................................... 22
Golemite Majki Boginki - kult ili... ........ 28
Metamorfozite na Skopskoto Kale ............ 36
VENI, VIDI, GRAFITI!!! ......................... 44
Praistoriskata opservatorija vo Kokino .. 51
Misterii - Sobata od kilibar ..................... 59
\ur|ovden .......................................................... 66
Nacisti~ka arheologija ................................. 71
Kratok kurs po arheologija na simbolite.... 74
116
Avtostoperski vodi~
za hristijanskata religijata .......................... 77
[ifrata na Leonardo .................................... 81
Seksot i muzejot ................................................ 87
Arheo-filatelija ............................................ 90
Osnovna lekcija po arheologija .................. 94
Menhiri, triliti, kromliwa,
dolmeni, henxovi... ........................................... 97
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (1) ........................................ 101
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (2) ........................................ 104
Arheologijata vo romanite
na Agata Kristi (3) ........................................ 106
Arheolog amater ili na teren
so Agata Kristi? (4) ....................................... 108
117
Arheologijata bara fakti,

a ne vistina ...................................................... 111

Blogerite odat za Kuklica,

Cocev kamen i Kokino .................................... 112

118
Конпрвиотмакедонс
киархеолошкион-
лај
ндневник ст
ил,мног у префинет
,многуј ас
ен и прециз
ен,пред с
е,
разбирливз
апоширок а
таинт
ернетпублик
а.
Можеби,шт оет оаархеологиј
а,нај
добрадефинициј ав идов,
кадеаконев о“Индиј
анаЏонс“,ког
аеденодлик овитевика“Ако Мног унашипоа фирмира ниархеолозиможедаиз авидатна
гозак
опа мовојчасов
никк ојс
егавреди10долари, игооткопам авторкат
ананеј зинат
апишу вачкадарба,којанејзинителични
по2000/3000годинитојќеиманепроценливавредност“. “открит
ија“умееданиг инапишенаеден“ научно-попула
рен“
стил,мног у префинет,многуј асен и прециз ен,пред с е,
Но,подеднаквоважналекцијаеионашт опрофесоротЏонсим разбирливзапоширок ат
аинтернетпублика.
ј
ак а
жу вашенаситеониестудентикоибеаз алу
танинакатедрата
заради аванту
ризам или к ои гледаат приликаз а некакво Честодополнетос о“арт
ефакти“,
какофотогра
фии,аудио-
видео
богатење:арх
еологиј
атаена укакоја80процентиодра ботното материј
али,на правиј
а нејз
иниот блог да сес т
екне покра
ј
временеоходнодас епоминев очитањев обиблиотека
. нау
чна т
а,едука
т ивнат
аис оатра
ктивнадимензиј
а.

Во експанзиј
ата на блог
ов итев о Македониј
а,не с
еј а
виј
а Лично,причинатапорадик ојаприфативдана пишам нек олку
премногура з
новидниблог ови,оттамузачудува
шешт омног
у зборовиз а“арх
еолошкиотднев ник
“наВа силкаеинеј зиниот
други на
у к
и нема а
тс вои “блог
-експоз
итури“,аимаблогза светог
лед к ој е на в исоко естет
с ко ниво, пра-етички,
археолог
ија. неоптоваренодпровинцијалнот
омег а
лома нст
во,идеолошк ата
преоптоваренос
тилив улга
рна т
аполит иза
цијакоја
,к а
к оив о
Кајпоинт електуа
лнит ечитатели одамнас ез наеза“ Нешенл останат
итеопшс т
ест
венисегментиеприличноприс ут
на.
Џеографик “,к
ајпома лкуинтелект
у а
лните,“КодотнаДаВинчи“
дело,к ое ширу мг и отвори в ратит
ез ак онспирациска
та Наов анејзинодело,г ледам ик а
кона ј
аваз анејзинитеидни
литератураодс екак
овв ид,кој
аовдев оМа к
едонија,особеново сериозни научни трудови,кои ќе наидатна силен одек во
транзицијата на ј
де на одличен прием од к улт
урно светск
атајавност,
ноис ок оиќегиподразбудиконзервативнит
е
осиромашена тапублика. археолозикоиа рхеолог
ијатај
асведиле,
какошт оса
ма таВасилк
а
многупатизнаедак аже“самокак
ок опање,содржав нипари“.
Овааа рхеолог
ија онлајн не прив лече само стру
чњаци од
нејз
инатаоблас т
,прив лече и многулуѓ е чии а
финитет
ис е АлексБукарски
мистиката
, историјат
а, религија
та -т еми к ои се нужно
испреплетенисос а
ма т
аа рх
еологија
. (
htt
p:/
/bukar
ski
.
c om)

Многунашипоафирмираниархеолозиможедаиз авидатна Текст

ов итес е објавени од блог
отhttp:/
/ar
heo.
blog.
com.mk,а
авт
оркат
ананејз
инатапишувачкадарба
,кој
анеј
зинителични печатенотоизда ниегообјавииздава
чка
т акуќ
а„Аквариуспет
“во
“
открит
ија“у
мееданигинапишенаеден“нау
чно-
популарен“ едицијата„Блогз а
пис и“
.
120 1
21
122