ARHITEKTURNO NARTOVANJE PASIVNE HIE Izr.prof.dr. Martina Zbanik-Seneganik, u.d.i.a.

, UL Fakulteta za arhitekturo V zadnjem letu se je pojem pasivna hia e precej uveljavil, eprav veliko ljudi e zdale ne ve, kako pasivna hia deluje in e bolj, kako jo narediti. e enkrat pasivna hia je zgradba, ki ga ogrevanje potrebuje manj kot 15 kWh/(m2a), torej manj kot 1,5 l kurilnega olja na kvadratni meter letno. To so tako nizke potrebe po toploti, da klasini ogrevalni sistem ni ve potreben zgradba ne potrebuje pei, radiatorjev, termostatskih ventilov, cevi, cisterne za kurivo itd. Da se lahko odpovemo klasinemu sistemu ogrevanja pa mora biti pasivna hia pravilno nartovana in izvedena. Pri zasnovi pasivne hie je zelo pomembno, da e od prvih zaetkov sodelujejo strokovnjaki z razlinih podroij. Poleg arhitekta, ki da zgradbi ustrezno likovno podobo in funkcionalno zasnovo, ter statikom, ki preveri nosilnost konstrukcije, sta nujno potrebna e gradbeni fizik in projektant strojnih intalacij. Gradbeni fizik doloi pravilno sestavo konstrukcijskih elementov in preveri energijsko uinkovitost zgradbe, projektant strojnih intalacij pa predvidi ustrezen sistem prezraevanja in ogrevanje zgradbe. Pasivna hia namre zahteva dokaj kompleksno obravnavo, saj je zelo optimirana, zato je doslednost v vseh fazah nujna. S stalia arhitekta je seveda najpomembneja arhitekturna zasnova. Prve pasivne hie, najstareja je iz leta 1991, so imele precej enostavne oblike. Teoretina dognanja, da je potrebno zgradbo zasnovati tako, da skorajda nima ve toplotnih izgub, so namre najlaje v praksi dokazali z reevanjem preprostih detajlov. Z leti so detajli za prepreevanje toplotnih mostov in zagotavljanje zrakotesnosti postali tako dovreni, da je mona tudi precej razgibana arhitekturna podoba hie, pa kljub temu doseemo standard pasivne hie. Tako so odve skrbi, da bo uvajanje standarda energijsko varnih zgradb poslabalo podobo arhitekturne krajine. Tudi sedaj smo lahko kritini do marsikatere zgradbe, ki pa je poleg tega e energetsko potratna. Naela arhitekturne zasnove pasivne hie Orientacija V energijsko bilanco pasivne hie so vkljueni tudi toplotni dobitki, med katerimi so najpomembneji dobitki sonnega obsevanja. Koliina dobitkov sonnega obsevanja je odvisna od orientacije fasade, letnega asa in dnevnega gibanja sonca. Vzhodna fasada je najintenzivneje obsevana zjutraj, zahodna pa popoldne. Juna fasada je poleti obsijana manj kot vzhodna in zahodna, nasprotno pa je pozimi obsevanje na juni fasadi intenzivneje kot na vzhodni in zahodni. Pri izbiri zemljia za gradnjo je treba upotevati, da je za pasivno hio najugodneje, e je umeena na juno orientirano zemljie. Juna orientacija v hladnih delih leta omogoa maksimalno izrabo sonne energije in s tem kar do 40-odstotni doprinos k ogrevanju zgradbe. Pasivna izraba sonne energije ima torej ugoden vpliv na skupno toplotno bilanco zgradbe. Odklon zgradbe za 10 od june orientacije energijsko tevilo poslaba za 0,1 kWh/(m2K). Zaradi tega se priporoa odklon od juga najve za 20. Na juni fasadi se zaradi sonnih dobitkov priporoajo veje zastekljene povrine. Poleg orientacije zgradbe je za izrabo dobitkov sonnega obsevanja pomembno, da sonni arki doseejo hio. Zasenenje zgradbe z visokimi drevesi ali sosednjimi zgradbami zniuje uinkovitost dobitkov sonnega obsevanja. Razmaki med zgradbami morajo biti dimenzionirani glede na nizki vpadni kot zimskega sonnega sevanja. V bliini june, vzhodne in zahodne fasade so lahko zasajena listopadna drevesa. Poleti so njihovi listi sonna zaita, pozimi, ko odpadejo, pa sonce lahko sije na zgradbo.

Razmak med objekti je doloen z zimskim vpadnim kotom sonca zgradbe ne smejo zaseniti sosednji objekti ali gosto rastlinje.

Oblika zgradbe Najve toplote zgradba obiajno izgublja skozi zunanji ovoj. im veja je povrina zunanjega ovoja, tem veje so tudi toplotne izgube. Glavna postavka pri pasivni hii je torej omejevanje toplotnih izgub skozi zunanji ovoj na im manjo mero. Do njih prihaja po celotnem ovoju zgradbe. Za zmanjanje teh toplotnih izgub je zelo pomembno, da je zunanjih povrin glede na volumen objekta im manj. Razmerje med povrino in volumnom se izraa s t. i. faktorjem oblike. Ta je najugodneji takrat, ko je objekt kompakten in enostaven. Posebej ugoden faktor oblike je pri kvadratnih, okroglih, osemkotnih in elipsastih oblikah. Pasivne standarde je sicer mogoe dosei tudi pri razlenjenem ovoju zgradbe, vendar je cena za to precej vija. Pogosto obstaja preprianje, da mora imeti pasivna hia enokapnico ali ravno streho. Na splono oblika strehe za delovanje pasivne hie nima bistvenega pomena. Res pa je, da sta taki obliki strehe dober kompromis med uporabno povrino in povrino objekta. Pri hii z enokapno ali ravno streho, ki sta orientirani na jug, je zaradi vejih povrin fasade tudi veje sprejemanje sonnega sevanja pozimi. Enodruinska prostostojea pasivna hia ima sorazmerno velik dele zunanjih povrin glede na volumen. Ugodneje oblikovne faktorje ima strnjena zazidava in veliki pasivni objekti.

Poslovna zgradba Energy base na Dunaju ima kompaktno obliko in ugoden oblikovni faktor.

Enodruinske hie v Purkersdorfu v bliini Dunaja imajo enostavno kockasto obliko z ozelenjeno enokapnico.

Pasivna hia v Schwarzbachu, okrogla tlorisna zasnova zgradbe daje ugoden oblikovni faktor.

Toplotna hierarhija Toplotne izgube skozi steno so tem veje, im veja je temperaturna razlika med obema povrinama. Za zmanjanje toplotnih izgub v zgradbi je smiselno na severni strani, kjer je temperatura na zunanji steni najnija, predvideti prostore z nijo temperaturo (npr. stopnie, shrambo in druge pomone prostore). Na juno fasado mejijo dnevni prostori, ki zahtevajo vije temperature in se dogrevajo s sonno energijo. e v fazi nartovanja mora biti predvideno, kaken temperaturni reim bo v kleti. e je klet znotraj toplotnega ovoja zgradbe, potem mora biti ves as ogrevana (in dobro izolirana). e pa je neogrevana, mora biti zunaj toplotnega ovoja zgradbe. V tem primeru mora biti pritlije nad kletjo v celoti ustrezno izolirano (tudi pod nosilno steno). Teava so stopnice, kjer je treba predvideti sistem prekinitve toplotnega mostu in toplotnoizolacijska vrata. Enostavneja je reitev z zunanjim dostopom do kleti. Zunaj toplotnega ovoja so lahko tudi stopnia in hodniki, e posebej pri vestanovanjskih objektih, kjer sicer predstavljajo velik del volumna objekta.

Vestanovanjska pasivna hia v Freiburgu, stopnie stanovanjske pasivne hie je zunaj toplotnega ovoja.

Vrstna hia v Darmstadtu ima vhod v hladno klet, ki je pod hio in zunaj toplotnega ovoja, od zunaj (pogled s terase med gradnjo).

Optimalna sestava zunanjega ovoja Za pasivne hie je primerna veina gradbenih tehnologij. Uporabljajo se masivne in lahke konstrukcije. Izbira je odvisna od osebne naklonjenosti investitorja in veinoma od cene. Enake rezultate je mogoe dosei z masivnimi in lahkimi konstrukcijami, prav tako tudi z razlinimi gradivi. Velikokrat je odloilno znanje projektantov in izvajalcev delo je mono uinkoviteje opraviti z materiali in postopki, ki so jih e vajeni. Masivna gradnja iz zidakov je e vedno najbolj razirjen nain gradnje tudi pri pasivnih hiah. Pri masivnih sestavih je nosilna konstrukcija iz openih zidakov, openih zidakov polnjenih s perlitom in zidakov iz betona ali lahkega betona. Na zunanji strani je ustrezno debela plast toplotne izolacije. K masivnim konstrukcijam se velikokrat teje tudi zidake iz polistirena, v katere se na gradbiu vlije beton. Za doseganje standarda pasivne gradnje enoslojne stene brez toplotne izolacije ne pridejo v potev.

Toplotna izolacija iz kamene volne na openi steni.

Pri t.i. lahkih konstrukcijah je najpogosteja uporaba lesa in sicer v obliki prefabriciranih elementov. Najve se uporabljajo: sistem stebrov in prek, leseni okvirji, sistem baloon frame, konstrukcije iz masivnega in ebljanega lesa, votli elementi iz trislojnih plo, nosilni elementi iz lesenega ogrodja itd. Med nosilno leseno konstrukcijo je toplotna izolacija iz razlinih gradiv. Lahke konstrukcije so lahko izvedene v delavnici v obliki stenskih elementov, ali pa so v celoti sestavljene na gradbiu.

Modeli stenskih konstrukcij za pasivne hie slovenskih proizvajalcev montanih hi a) okvirna konstrukcija iz masivnih stojk, vmes toplotna izolacija iz lesnih vlaken, na zunanji strani dodatna plast toplotne izolacije in omet, na notranji strani instalacijska ravnina z vmesno toplotno izolacijo in mavnocementna ploa (arhiv Jelovica) b) stenska konstrukcija iz lesenih I-nosilcev, vmes toplotna izolacija iz celuloznih kosmiev (arhiv Lumar) c) masivna lesena stena s toplotno izolacijo iz lesnih vlaken na zunanji strani (arhiv Riko-hie)

Ovoj pasivne hie ima dobre toplotnoizolacijske lastnosti: vsi gradbeni elementi morajo imeti faktor toplotne prehodnosti U 0,15 W/(m2K), pri enodruinskih hiah se priporoa celo nije vrednosti (U 0,1 W/(m2K)). Debelina toplotne izolacije je odvisna od gradiva in sestave stene ter znaa od 25 do 40 cm. Kot toplotnoizolativna gradiva so pri pasivni hii primerna vsa obstojea tovrstna gradiva umetna anorganska in organska ter naravna. Od umetnih anorganskih gradiv so primerne mineralne volne, penjeno steklo. Od umetnih organskih toplotnoizolativnih gradiv sta najve v uporabi ekspandirani in ekstrudirani polistiren pa tudi penjeni polietilen in penjeni poliuretan. V zadnjih letih umetna gradiva uspeno nadomeajo naravna toplotnoizolacijska gradiva kot so celulozna vlakna, lesna vlakna, kokosova vlakna, lan, konoplja, ovja volna, pluta tudi slama. Okna in vrata Posebej za pasivno hio so bila razvita specialna okna s trislojno zasteklitvijo, z nizkoemisijskimi nanosi in plinom argonom v medstekelnem prostoru ter dodatno toplotno zaitenim okvirjem. Te zasteklitve imajo dve prednosti: v srednji Evropi prepustijo okna pozimi ve sonne energije v prostor kot toplote iz prostora; povrinske temperature na notranji strani so tudi v zimskem asu trajno tako visoke, da ne nastanejo niti obutna zmanjanja sevalne toplote niti motei slap padajoega hladnega zraka ob oknu. Za prepreevanje poletnega pregrevanja morajo imeti zastekljene povrine ustrezno sonno zaito.

Model okna za pasivno hio: trislojna zasteklitev in lesen okvir, ki ima na zunanji strani dodatno plast toplotne izolacije.

Zgradba brez toplotnih mostov Ovoj zgradbe ni sestavljen samo iz pravilnih elementov, kot so ravne stene in streha. Mnogo ve je na ovoju robov, vogalov, stikov in prebojev, kjer se pojavijo konstrukcijski toplotni mostovi. Za zgradbe, ki imajo toplotno izolacijo v standardu pasivne hie, pomeni tudi samo eden nezmanjan toplotni most bistveno motnjo skupnega koncepta. Da se odpravi toplotne mostove, je potrebno e v fazi nartovanja z detajli preveriti vsa kritina mesta. Najpogosteje so to: prikljuek podstavka zgradbe proti neogrevani kleti oz. temelju, balkonske ploe, statino pogojeni preboji toplotne izolacije v steni, prikljuek stene na streho, atika, vgradnja oken in vrat v stensko konstrukcijo itd. Problematike reevanja toplotnih mostov se je treba lotiti kompleksno. Tako kot nartovanje je pomembna tudi skrbna izvedba. Zrakotesnost Velik del toplotnih izgub v obiajnih zgradbah povzroajo tudi netesna mesta v zunanjem ovoju. Zato mora biti zunanji ovoj pasivne hie izveden zrakotesno. Za zagotavljanje zrakotesnosti je potrebno paziti na natanno nartovanje, ki vkljuuje izdelavo vseh detajlov in njihovo izvedbo. Njeno uinkovitost se kontrolira s testom Blower Door. Pri masivnih objektih se tesnost dosee npr. z neprekinjenim notranjim ometom. Pri lahkih konstrukcijah iz lesa se na notranji strani vgradi parna ovira, ki hkrati predstavlja tudi zrakotesno ravnino. Poleg izbire primernega sistema tesnjenja so pomembni tudi stiki med posameznimi elementi. Za stikovanje se uporabljajo tesnilni trakovi in profili, lepilni trakovi, mehanske pritrditve ipd. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi zrakotesni vgradnji oken in vrat.

Pasivna hia v Darmstadtu med gradnjo. Zrakotesnost zagotavljajo OSB-ploe, stiki med posameznimi elementi so skrbno zalepljeni.

lanek je bil objavljen v reviji Gradbenik, januar 2009.