Você está na página 1de 14

UNIVERZITET "SV.

KIRIL I METODIJ"-SKOPJE FILOZOFSKI FAKULTET INSTITUT ZA DEFEKTOLOGIJA

MEJOZA
-seminarska rabota-

Mentor: Doc.d-r Vladimir Trajkovski

Izrabotil Ristovska Anita

Skopje,Maj,2006

Sodr`ina................................................................................................... 2 1. KLETO^EN CIKLUS...................................................................... 3 2. MEJOZA................................................................................................ 3 3. FAZI NA MEJOZA........................................................................... 4 3.1. Mejoza ............................................................................................ 4 3.1.1. Profaza ................................................................................ 4 3.1.2. Metafaza ...............................................................................6 3.1.3. Anafaza ..................................................................................6 3.1.4. Telofaza ................................................................................7 3.1.5. Citokineza .............................................................................7 3.2. Mejoza ............................................................................................8 3.2.1. Profaza ................................................................................8 3.2.2. Metafaza ..............................................................................9 3.2.3. Anafaza .................................................................................9 3.2.4. Telofaza ...............................................................................9 4. POVRZANOST POME\U MEJOZA I GAMETOGENEZA...10 5. BIOLO[KA CEL NA MEJOZATA ............................................13 6. MEJOZA VS. MITOZA ....................................................................13 KORISTENA LITERATURA............................................................14

1. KLETO^EN CIKLUS Kon sredinata na vek germanskiot patolog Rudolf Wirchof postavil kleto~na doktrina vo koja novite kletki nastanuvaat samo od kletki. Edinstven na~in da se zgolemi brojot na kletkite e delba na ve}e postoe~kite kletki. Ciklusot na namno`uvawe i delba na kletkite t.e. kleto~niot ciklus pretstavuva osnoven mehanizam na reprodukcija na `ivite organizmi. Kleto~niot ciklus pretstavuva genetski programiran process koj gi opfa}a site promeni za vreme na delba na kletkite i periodot me|u dvete delbi. Vo tek na kleto~niot ciklus jadrenata DNA treba to~no da se udvoi,a periodot vo koj se ostvaruva replikacija (sinteza) na DNA ozna~en kako Y faza (sintetski period). Pokraj Y fazata vo kleto~niot ciklus postojat u{te 2 fazi: G1 i G2 fazi.G1 fazata se javuva posle delbata,a G2 fazata e periodot me|u sintezata i delbata. Zna~i kleto~niot ciklus kaj eukariotite go so~inuvaat 4 fazi:G1,S i G2 ozna~eni kako interfaza i M period t.e. delbata. Vo tek na G1 i G2 kletkata prima informacii od vnatre{nata i nadvore{nata sradina za toa dali postojat soodvetni uslovi za kleto~en ciklus i podgotovka za delba. Dol`inta na G1 fazata mo`e zna~itelno da varira vo zavisnost od uslovite vo koi se nao|a kletkata i signalitekoi gi dobiva od okolnite kletki. Pri nepovolni uslovi mo`e da se najde vo posebna sostojaba na miruvawe t.n. G0 faza, vo koja mo`e da ostane dodeka ne se pojavat povolni uslovi. Nevronite i skeletnite kletki kaj cica~ite vo tekot na celiot `ivot ostanuvaat vo ovaa faza. G1 fazata (predsintetski period) e najdolg i zapo~nuva vedna{ po zavr{uvaweto na prethodnata delba. Vo ovaj period se vr{i intenzivna programirana sinteza na niza specifi~ni soedinenija kako: RNA, ATF, proteini (enzimi,receptori, transpoteri niz membranite, regulatorni proteini). Site ovie soedinenija se va`ni za rastewe na kletkata. Vo ovoj period e intenzivna transkripcijata na strukturnite geni koi kodiraat proteini,a isto taka se sintetiziraat nukleotidi kako gradbeni komponenti na DNA. Y fazata (sintetski period) e period kade {to se vr{i replikacija na DNA. Tuka se vr{i strukturna replikacija na hromozomite vo diploidnata hromozomska garnitura. Drugi va`ni slu~uvawa se: intenzivna sinteza na histonite koi vleguvaat vo gradba na hromozomite, sinteza na enzimi za replikacija. Procesite translacija i transkripcija se so pomal intenzitet vo sporedba so G1 fazata. Jadrata ostanuvaat so 2n hromozomski broj. Koli~inata na DNA semikonzervativno se udvojuva od 2S na 4S vo sekoj hromozom, a tie stanuvaat dvohromatidni strukturi. Site kletki koi vo ovoj period ja replicirale koli~inata na DNA vo svoeto jadro se podgotveni za delba. G2 fazata (postsintetski period) nastapuva po sintezata na DNA i gi opfa}a procesite za podgotovka na kleto~na delba. So mehanizmite na DNA reparacija vo G2 periodot se otstranuvaat gre{kite vo molekulot na DNA koi se javile pri replikacijata. Vo ovoj period osobeno e intenzivna sinteza na tubulin, gradbena komponenta na delbenoto vreteno. (1) Posle ovoj period sleduva delbata na jadreniot materijal. 2. MEJOZA Koga jajce kletkata i spermatozoidot }e se spojat i }e formiraat zigot nivnite hromozomi se kombinirani vo edna kletka. Bidej}i lu|eto se diploidni organizmi, mora da postoi mehanizam koj go reducira brojot na hromozomite vo gametite do haploidna sostojba. Inaku zigotot bi imal 92, namesto normalno 46 hromozomi. 3

Primarniot mehanizam so koj haploidnite gameti se formirani od diploidnite prethodni kletki e mejozata ili redukciona delba. 2) Kaj organizmite koi se razmno`uvaat polovo ima dva klu~ni momenti: oploduvawe i mejoza. Momentot na nastapuvawe na mejozata vo `ivotniot ciklus kaj razli~ni eukariotski organizmi e razli~en. 1. Kaj pove}ekleto~nite `ivotni, mnogu pra`ivotni i nekoi ni`i rastenija mejozata direktno prethodi na diferencijacijata na gametite i taa e t.n. gametna ili finalna mejoza. 2. Kaj nekoi algi i pra`ivotni mejozata se slu~uva odma po oploduvaweto, t.e. zigotot se deli so mejoza, pa nastanuvaat haploidni kletki. Ovaa e nare~ena po~etna ili inicijalna mejoza 3. Kaj rastenijata so mejoza nastanuvaat haploidni spori, apotoa sledi mitoza pa nastanuvaat haploidni gametofiti so jajceva odnosno sparmalna kletka.Ovaa mejoza e nare~ena intermedijalna. (5) Mejozata se sostoi od eden ciklus na DNA replikacija prosleden so dva ciklusa na hromozomska segregacija i kleto~na delba. 3. FAZI NA MEJOZA Dvete sukcesivni delbi se nare~eni mejoza i mejoza . Sekoja mejoti~ka delba e podelena na fazi so isti imiwa kako i onie na mitozata, no procesite koi{to gi opfa}aat nekoi fazi se dosta razli~ni. 3.1. MEJOZA Mejoza ~esto e narekuvana i redukciona delba zatoa {to toga{ se formiraat dve haploidni kletki od edna diploidna kletka. Tie diploidni kletki se oogonija kaj `enskite i spermatogonija kaj ma{kite. Brojot na hromozomite se reducira od diploiden do haploiden so sparuvawe na homolozite vo profaza i so nivna segregacija do razli~ni kletki vo anafaza od mejoza . X iY hromozomite ne se homologni vo bukvalna smisla, no imaat homologni segmenti na kraevite na nivnite dolgi i kratki kraci i tie se spojuvaat vo dvata regiona. Mejoza e isto taka zna~ajna zatoa {to e faza vo koja se slu~uva genetskata rekombinacija,isto nare~ena crossing over. Vo ovoj proces, se zamenuvaat homologni segmenti od DNA pome|u nesestrinskite hromatidi od par na homologni hromozomi, {to osiguruva deka niedna od gametite producirani vo mejozata e identi~na so drugite. Op{toto sfa}awe za rekombinacijata e fundamentalno za procesot za gensko mapirawe kaj naslednite bolesti. 3) Mejoza e mnogu kompleksna i bara mnogu pove}e vreme vo sporedba so mitoza ili mejoza . Replikacijata na DNA trae mnogu podolgo od obi~nata Y faza. 3.1.1 PROFAZA

Profaza od mejoza e kompliciran proces koj se razlikuva od mitoti~kata profaza vo brojni razliki i na~ini, so va`ni genetski posledici. Taa opfa}a najmalku 90% od vremeto na odvivawe na mejozata. Na profaza i prethodi interfaza vo koja {to se slu~uva procesot na replikacija na DNA. Vo tekot na ovaa faza se definirani nekolku stadiumi. Niz site stadiumi, hromozomite kontinuirano se kondenziraat i stanuvaat pokratki i potenki. Profaza e podelena na pet stadiumi. 2) 4

LEPTOTEN - Hromozomite koi prethodno ve}e se replicirale za vreme na Y fazata, stanuvaat vidlivi kako tenki konci i po~nuvaat da se kondenziraat. Vo ovaa rana faza dvete sestrinski hromatidi se tolku blisku {to {to ne mo`at da se razlikuvat. 3) ZIGOTEN - Vo ovoj stadium, homolognite hromozomi po~nuvaat da se zbli`uvaat eden do drug, pri {to po celata dol`ina strani~no se spojuvaat. Vakviot proces na sparuvawe na hromozomite ,u{te nare~en kowugacija ili sinapsis,e mnogu precizen. Gi doveduva odgovara~kite DNA sekvenci do izramnuvawe po celata dol`ina na site hromozomi. Iako molekularnata osnova na sinapsata ne e dovolno razjasneta, so elektronski mikroskop e otkrieno deka hromozomite se spoeni zaedno so pomo{ na sinapti~ki kompleks koj pretstavuva so proteinska struktura. Sinapti~kiot kompleks e neophoden vo procesot na rekombinacija. 3) Nesposobnosta za obrazuvawe na sinapti~ki kompleks vodi do pojava asinapsis,a so toa i do namaluvawe na frekfencijata na crossing over i pojava na haoti~no dvi`ewe na hromozomite vo anafaza . 1) PAHITEN - Vo ovoj stadium jasno se istaknuva hromomernata struktura na hromozomite {to dava mo`nost da se napravat karti na hromozomite. So svetlosen mikroskop se gleda deka sekoj hromozom e sostaven od dve sestrinski hromatidi (bivalent),a sekoj bivalent od 4 hromatidi (tetradi) i ima 2 centromerni stesnuvawa. Kon krajot na pahiten se slu~uva razmena na genetskiot materijal, {to doveduva do sozdavawe na rekombinacii vo bivalentot, t.e.rekombinacija ili crossing over.Crossing over pretstavuva fizi~ka razmena na recipro~ni segmenti od raskinatite hromatidi na homolognite hromozomi t.e.proces na rekombinacija pome|u dve DNA molekuli od nesestrinski hromatidi na homolognite hromozomi1)

CROSSING OVER
DIPLOTEN - Po rekombinacijata, sinapti~kiot kompleks is~eznuva i dvete komponenti na sekoj bivalent po~nuvaat da se oddeluvaat edna od druga. Iako homolognite hromozomi se razdeleni, nivnite centromeri ostanuvaat ne~epnati,pa taka sekoj set na sestrinski hromatidi ostanuvaat zaedno. Mestata 5

kade homolognite nesestrinski hromatidi se spoeni se vikaat hijazmi i tie pretstavuvaat mestata kade se izvr{il krosingoverot. Sekoja hijazma uka`uva na toa deka deka vo pahiten fazata do{lo do razmena me|u nesestrinskite hromatidi. Prose~niot broj na hijazmi zabele`an kaj spermatocitite na ~ovekot e okolu 50,a toa zna~i nekolku kaj eden bivalent. 3)

Model na bivalent so dve hijazmi

DIJAKINEZA - Vo ovoj stadium hromozomite stanuvaat maksimalno kondenzirani, a hijazmite se pomestuvaat kon samite kraevi na homolognite hromozomi (terminalni hijazmi). Nukleolusot i jadrenata membrana se dezintegriraat i se vospostavuva delbenoto vreteno. 1) 3.1.2. METAFAZA Metafaza zapo~nuva koga }e is~ezne jadrenata membrana. Delbenoto vreteno e formirano i mikrotubulite se povrzani so kinetohorite na homolognite hromozomi. Sparenite hromozomi (bivalentite) se postaveni na ekvatorijalnata ramnina so centromerite kon razli~nite polovi. 1)

3.1.3.

ANAFAZA

Ovaa faza po~nuva koga }e se prekinat poslednite hijazmi so {to nastanuva odvojuvawe na celi homologni hromozomi koi kako takvi se dvi`at kon sprotivnite polovi na delbenoto vreteno. Sekoj odvoen hromozom se vika dijada. Odvojuvaweto na hromozomite so poteklo od majkata i od tatkoto se odviva po principot na slu~ajnost. Na toj na~in se sozdavaat razli~ni kombinacii na hromozomi vo idnite gameti. Posle odvojuvaweto na sekoj pol se sre}ava haploidna garnitura na hromozomi. Sestrinskite hromatidi na odvoenite hromozomi

ostanuvaat spoeni vo centromerniot region, za razlika od mitoza kade {to sestrinskite hromatidi se odvoeni posle anafaza. 1) 2)

METAFAZA

ANAFAZA

3.1.4. TELOFAZA Sekoja garnitura na haploidni hromozomi vo ovaa faza e kompletno podelena na sprotivnite polovi na kletkata. Se formiraat dve kletki }erki gameti nare~eni sekundarni spermatociti ili oociti. 4) 3.1.5. CITOKINEZA Po telofaza , kletkata se deli na dve haploidni kletki }erki i vleguva vo mejoti~ka interfaza. Kaj sparmatogenezata, citoplazmata e pomalku ili pove}e ednakvo podelana pome|u dvete }erki kletki, no vo oogenezata sekundarniot oocit ja dobiva re~isi cela citoplazma, a drugiot kletka }erka stanuva prvo polarno telo, mala nefunkcionalna kletka {to potoa degenerira. Vo sporedba so mitozata, interfazata e kratka i po~nuva vtorata mejoti~ka delba (mejoza ). Zna~ajna to~ka po {to se razlikuvaat mejoti~kata i mitoti~kata interfaza e toa {to nama Y faza (t.e. DNA sinteza) pome|u prvata i vtorata mejoti~ka delba. 3)

TELOFAZA

3.2.

MEJOZA

Vtorata mejoti~ka delba e sli~na so mitozata osven toa {to brojot na hromozomite vo kletkata koga vleguva vo mejoza e haploiden. Na krajot se dobivaat ~etiri haploidni kletki od koi sekoja sodr`i 23 hromozomi. Kako {to e spomnato porano, zaradi krosingoverot vo mejoza , hromozomite na dobienite gameti ne se identi~ni. I mejoza kako i mejoza mo`e da se podeli na nekolku fazi. 3) 3.2.1. PROFAZA Profaza sleduva posle interfaza i e dosta sli~na so mitoti~kata profaza, osven toa {to sega jadroto na kletkite sodr`i haploiden broj na hromozomi. Za vreme na ovaa faza se dvohromatidni i dosta kondenzirani,is~eznuva jadrenata membrana. Se formiraat dve delbeni vretena za ~ii ni{ki se prika~uvaat hromozomite so centromernoto stesnuvawe. Po profaza sledi metafaza .

PROFAZA

3.2.2.

METAFAZA

Vo metafaza od mejoza se organizira delbeno vreteno, kinetohorite na hromozomite se vo ekvatorijalnata ramnina se povrzani so ni{kite na polovite na delbenoto vreteno. Hromozomite se naredeni na ekvatorijalnata ramnina. 1)

METAFAZA

3.2.3. ANAFAZA Ovaa faza li~i na anafaza od mitoza po toa {to centromerite se delat sekoj nosej}i po edna hromatida kon sprotivniot pol na kletkata. Edna sestrinska hromatida odi kon edniot, a druga sestrinska hromatida kon drugiot pol na delbenoto vreteno. Odvoenite hromatidi mo`e ve}e da se smetaat za posebni hromozomi. Sestrinskite hromatidi ne se identi~ni, a toe e rezultat na crrosing over-ot. 2)

ANAFAZA

3.2.4.

TELOFAZA

Telofaza , kako i telofaza , zapo~nuva koga hromozomite }e gi dostignat sprotivnite polovi na kletkata. Tie po~nuvaat da se odvitkuvaat i despiriliziraat. Se formiraat jadreni membrani okolu sekoja grupa na hromozomi i po~nuva citokinezata. Kaj gametite formirani kaj ma{kite, citoplazmata povtorno e ednakvo podelena pome|u dvete kletki }erki. Na krajot od mejoza kaj ma{kite se dobivat ~etiri funkcionalni kletki }erki od koi sekoja ima ednakvo koli~estvo na citoplazma. Kaj `enskite gameti ima neednakva raspredelba na citoplazmata i se formira edna jajce kletka i u{te polarno telo. Polarnoto telo formirano za vreme na mejoza ponekoga{ podle`i na vtora mejoti~ka delba 9

pa taka mo`e da bidat prisutni tri polarni tela na krajot na vtorata faza od mejoza t.e. mejoza . 2)

TELOFAZA

4. POVRZANOST POME\U MEJOZA I GAMETOGENEZA Stadiumite od mejoza mo`at direktno da se povrzat so stadiumite vo gametogenezata, formiraweto na gametite. Kaj zrelite ma{ki individui vo semenite kanal~iwa na testisite se smesteni spermatogonii koi se diploidni kletki. Posle nekolku mitoti~ki delbi, od spermatogonojata se dobivaat primarni sparmatociti. Sekoj primaren sparmatocit, koj {to e isto taka diploiden, podle`i na mejoza i se sozdavaat par od sekundarni spermatociti koi sodr`at po 23 dvohromatidni hromozomi. Ovie pak, ponatamu, so mejoza sozdavaat par od spermatidi koi sodr`at 23 ednohromatidni hromozomi. Sparmatidite potoa gubat golem del od citoplazmata i razvivat opa{ki za plivawe za koga }e stanat zreli spermatozoidi. Ovoj proces, poznat kako spermatogeneza, kontinuirano trae vo celiot `ivot na zrelite ma{ki individui. <Vo spermatogenezata sekoja diploidna spermatogonija producira ~etiri haploidni funkcionalni spermatozoidi.> Oogenezata, proces so koj se formiraat `enskite gameti, se razlikuva od spermatogenezata vo nekolku va`ni na~ini. Diploidnata oogonija se deli so mitoti~ki delbi do primarni oociti do tretiot mesec od fetalniot razvitok. Pove}e od 2 milioni primarni oociti se formiraat za vreme na bremenosta i tie se zastanati vo profaza se do vremeto na ra|awe. Mejozata prodol`uva samo koga zreliot primaren oocit e ovuliran. Vo mejoza , od primarniot oocit se sozdavaat eden sekundaren oocit (koj sodr`i citoplazma) i edno polarno telo. Sekundarniot oocit izleguva od folikulot i odi vo jajcevodot zaedno so polarnoto telo. Mejoza zapo~nuva samo ako sekundarniot oocit e oploden so spermatocit. Ako se slu~i fertilizacija se sozdava eden haploiden zrel ovum t.e. jajce kletka koja sodr`i citoplazma i u{te edno haploidno polarno telo. Polarnite tela ponatamu degeneriraat. Posle eden saat po fertilizacijata, jadrata na sparmatozoidot i jajcekletkata fuziraat i se sozdava zigot. Zigotot ponatamu prodol`uva da se razviva vo embrion niz mitoti~ki delbi. <Vo oogenezata, od diploidna oogonija se sozdavaat edna haploidna funkcionalna jajcekletka i tri polarni tela.> 2)

10

11

FAZI NA MEJOZA - a)leptoten; b)zigoten; c); d); e); f) I; g)rana anfaza ; h)docna anafaza ; i)telofaza ; j)interfaza ; k)profaza ; l)metafaza ; m)anafaza ; n)telofaza ; o)tetradi; p)mladi kletki

12

5. BIOLO[KA CEL NA MEJOZATA 1. Redukcija na brojot na hromozomite od diploiden do haploiden, su{tinskiot ~ekor vo formirawe na gametite; 2. Segregacija na alelite, vo ednata ili druga, t.e. vo mejoza ili mejoza vo soglasnost so vtoriot Mendelov zakon za segregacija; 3. Razmena na genetskiot materijal so slu~ajno sortirawe na homolozite vo soglasnost so vtoriot Mendelov zakon; 4. Dopolnitelna razmena na genetskiot materijal so crossing over. 3)

6. MEJOZA VS. MITOZA

MITOZA -se sozdavat telesni (somatski) kletki -kletkite }erki se diploidni (2n) -se sozdavaat 2 kletki }erki -edna jadrena delba -se sozdavaat kletki za rast I razvoj -kletkite }erki se dvohromatidni -kletkite }erki se genetski identi~ni so roditelskata kletka

MEJOZA -se sozdavaat seks kletki (gameti) -kletkite }erki se haploidni (n) -se sozdavaat 4 }erki kletki -dve jadreni delbi -se sozdavaat kletki za reprodukcija -kletkite }erki se ednohromatidni -kletkite }erki imaat edna polovina od genite na roditelskata kletka

13

KORISTENA LITERATURA: 1. Trajkovski V. Humana genetika. Filozofski fakultet, Institut za defektologija, Skopje, 2005; 2. Friedman JM, Dill JF, Hayden MR, McGillivray BC. Genetics. Williams & Wilkins, Baltimore, Maryland, 1992. 3. Nussbaum RL, McInnes RR, Willard HF. Thompson & Thompson Genetics in Medicine. Sixth edition, W.B.Saunders Company, Philadelphia,2001. 4. Strachan T & Read AP. Human Molecular Genetics 3. Garland Sciense, London and New York, 2004 5. http://www.biol.pmf.hr/~mrasol/praktikum10.html 6. http://www.pbs.org/wgbn/nova/baby/divi_flash.html 7. http://www.standford.edu/group/Urchin/meiosis.html 8. http://www.vcbio.science.ru.nl/en/virtuallessons/cellcycle/meiostage.htm 9. http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/e09/09b.htm

14