PRESENT SIMPLE

PRAVILO: Present simple je sedanjik, ki oznauje navado, ponavljanje, stanje oz. ugotovitev in splono resni o. Kot splono resnico pojmujemo trditev, ki je veljavna ob vsakem asu. He always drin!s coffee in the morning. "n zjutraj vedno pije kavo. #e often meet at the club. $ogosto se sreamo v klubu. %he li!es flowers. &ada ima ro'e. (t usually sno"s in winter. resnica! $ozimi ponavadi sne'i. navada! ponavljanje! stanje! splono veljavna

TVOR#A
- Trdilna oblika
( work in *ondon. %he works in +ublin. $ Ni!alna o%li!a
he, she, it!

Glagol je enak nedoloniku.

+elam v *ondonu. "na dela v +ublinu. &o not 'don(t) * glagol v nedolo+ni!u &oes not '&oesn(t) * glagol v nedolo+ni!u -e mi je kitajska hrana. .e maram kitajske hrane. -e ji je italijanska hrana. "na ne mara italijanske hrane.

(zjema je ).oseba ednine he, she, it!, kjer glagolu dodamo konnico $s

( like ,hinese food. ( don(t like ,hinese food. %he likes (talian food. %he doesn(t like (talian food.

$ Vpraalna o%li!a nedolo+ni!u

he, she, it!

&o * ose%a * glagol v

&oes * ose%a * glagol v nedolo+ni!u 0es, ( do, 1 .o, ( don(t, 0es, she does, 1 .o, she doesn(t,

&o you li!e ,hinese food/ &oes she li!e (talian food/

Present Simple uporabljamo z naslednjimi prislovi +asa2

Al"a-s vedno!, o.ten pogosto!, usuall- ponavadi!, normallnormalno!, sometimes vasih!, generall- na splono!, rarel- redko kdaj!, /ardl- ever komaj kdaj!, seldom redko kdaj!, never nikoli!, on e a3 enkrat na3!, t"i e a 3 dvakrat na3!. POMNI : Pose%nosti pri pisavi: 0lagolom, ki se konajo na 1ss, $ /2 $s/2 $3 ali 1o2 dodamo v ). osebi ednine he,she, it! zaradi izgovorjave obrazilo 1es, dress: %he dresses beautifully. "at /: $eter watches every film. %rus/: %he brushes her hair every morning. poee lase. %o3: He bo4es very well. go: He goes to work by train. vlakom. "na se lepo oblai. $eter gleda vsak film. "na si vsako jutro "n zelo dobro boksa. "n potuje na delo z

5lagoli, ki se konajo na 1-, v ). osebi ednine he, she, it! spremenijo 1- v 6ie2 kadar pred njim stoji soglasni!. 7e je pred njim samoglasni!2 $ostane. r-: %am never cries. pla-: He plays tennis badly. %amo nikoli ne joe. "n slabo igra tenis.

T/e Past Simple

$ast %imple je preteklik, ki oznauje dejanje,ki se je zgodilo v tono doloeni preteklosti in je zakljueno. 8porablja se tudi za opisovanje zaporednih preteklih dejanj in zgodb ter za izra'anje preteklih navad.
( spo!e to her last night. preteklost! tono doloena

%inoi sem govoril z njo. 9om "ent in, losed the door and turned on the light. pretekla dejanja! 9om je vstopil, zaprl vrata in pri'gal lu. #hen she "as a little girl, she read a lot. preteklosti! Ko je bila e majhna deklica, je veliko brala. zaporedna

navada v

TVORBA
Trdilna o%li!a
$ravilnim glagolom dodamo konnico $ed, 9rain2 He trained football five years ago.

Nikalna oblika
.ikalne povedi tvorimo z

didn(t * glagol v nedolo+ni!u

9hey slept in a hotel. 9hey didn(t sleep in a hotel. %he "ent to the bank. %he didn(t go to the bank.

Vpraalna oblika
-praanja tvorimo z %he %ro!e her arm. &id she %rea! her arm/ %he "ent to the bank. &id she go to the bank/

did * ose%a *glagol v nedolo+ni!u

Vpraalni i

45O 6

in

45AT6

Kadar sta ti vpraalnici v prvem s!lonu in pomenita !do ali !aj, glagol v takni povedi ob sebi nima pomo'nega glagola did, 4/o left this book here/ tukaj/ 4/o damaged my car/ avto/ 4/at happened/ 4/at fell on the floor/ Kdo je pustil to knjigo Kdo je pokodoval moj Kaj se je zgodilo/ Kaj je padlo na tla/

PRISLOVNA &OLO7ILA 7ASA SO: 8esterda- 'veraj)2 last 'prejnji)2 ago 'pred)2 vsi prete!li datumi2 prete!le letni e2 pogosto pa tudi vpraalnici "/en 'kdaj! in "/ere 'kje, kam!

9H: $&:%:.9 $:&;:,9 %(<$*:

9H: $&:%:.9 $:&;:,9 %(<$*: je prete!li!, ki oznauje dejanje2 ki se je 9godilo v nedolo+eni prete!losti torej ne vemo natanno kdaj!, dejanje,ki se je 9godilo v nedavni prete!losti, dejanje !aterega posledi e segajo v sedanjost, dejanje2 !i se je 9a+elo v prete!losti in e vedno traja2 ter i9!unjo i9 prete!losti,
( /ave spo!en to her. 5ovoril sem z njo. nedoloena preteklost! preteklo dejanje s

%he /as .orgotten my name. %he does=t know it now.! posledico v sedanjosti! $ozabila je moje ime. 9orej ga sedaj ne ve.! %he /as !no"n me since <ay. preteklosti in e traja! "na me pozna od maja dalje. 5ave you ever eaten a snake/ %i 'e kdaj jedel kao/

dejanje, ki se je zaelo v

izkunja iz preteklosti!

TVORBA

have/has + 3.oblika glagola

Trdilna oblika/ a!!ir"a#ive !or"$ glagola

oseba + have/has + 3.oblika

$resent $erfect %imple tvorimo s pomo'nim glagolm /ave:/as in z dele;ni!om prete!lega +asa past participle!. 5ave uporabljamo pri osebah I2 -ou2 "e t/e- > 5as pa uporabljamo pri ). osebi ednine 2 /e2 s/e2 it , He /as just .allen o.. the ladder. %he /as torn her blouse. #e /ave met him before. Nikalna oblika / nega#ive !or"$ glagola &avnokar je padel z lestve. &aztrgala je bluzo. ?e prej smo ga sreali. oseba+ have/has + 3.oblika

$resent $erfect %imple zanikamo tako, da postavimo v nikalno obliko samo pomo'ni glagol, pri emer ostane dele'nik preteklega asa nespremenjen. %he /asn(t arrived yet. 0ou still /aven(t done your homework. .i e prispela. @e vedno nisi naredil d.n. %ave/ has + oseba + glagol v

Vpraalna oblika / in#erroga#ive !or"$ 3.obliki

-praanja prav tako tvorimo s pomojo pomo'nega glagola have1has in dele'nika preteklega asa, pri emer zamenjamo vrstni red osebka in povedka.$omo'ni glagol postavimo torej pred osebek. 5ave you ever eaten this before/ %i 'e kdaj prej jedel to/

PRISLOVNA &OLO7ILA 7ASA 9a Present Per.e t Simple

8et 'e!, not -et ne e!, never nikoli!, ever kdaj!, just pravkar!, alread'e!, sin e 'e, odkar, kar!, .or 'e!, latel- v zadnjem asu!, re entlnedavno!, on e enkrat!, t"i e dvakrat!, several times vekrat!, still e vedno!, vpraalni a /o" long kako dolgo!, o.ten pogosto!, up to no" do sedaj!, so .ar do sedaj!, sometimes vasih!

&O'N(
$ri naslednjih primerih je potrebno biti nadvse pazljiv, ker z uporabo razlinih glagolskih oblik za preteklik $ast %imple ali $resent $erfect %imple! spremenimo po"en povedi 2 $icasso painted a lot of famous paintings. $icasso ja naslikal veliko znamenitih slik. Avtor dela ni ve 'iv 6 dejanje je zakljueno 6 zato uporabljamo $ast %imple!

#arren /as painted a lot of famous paintings. #arren je naslikal veliko znamenitih slik. Avtor je e 'iv 6 verjetno bo naslikal e kakno sliko 6 $resent $erfect! BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Cohn lived in *ondon for seven years, then he moved to Drighton. Cohn je sedem let 'ivel v londonu, nato pa se je preselil v Drighton. Cohn ne 'ivi ve v londonu, dejanje je zakljueno! %andra /as lived in *ondon for seven years. %andra 'e sedem let 'ivi v *ondonu. +ejanje e ni konano, zaelo se je v preteklosti in e vedno traja v sedanjosti!

BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
&id you see Alison this morning/ %i zjutraj sreal Alison/ %edaj je popoldne, torej je dejanje konano.! 5ave you seen Alison this morning/ %i zjutraj sreal Alison/ Cutro e vedno traja, torej jo lahko e srea.!

BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB

)lavna ra*lika med glagolskima asoma &as# +i"ple in &resen#

&er!e,# je, da se je dejanje, ki ga opisuje &resen# &er!e,#, zgodilo nedavno- v nedoloeni pre#eklos#i in je pove*ano s sedanjos#jo. Dejanje, ki ga opisuje &as# +i"ple, pa se je *godilo in *akljuilo v pre#eklos#i, torej ni pove*ano s sedanjos#jo.
$"-:+( E -:E.(K"< +(N./ Kadar je sin e v funkciji veznika, uporabimo v glavnem stav!u Present Per.e t Simple ali <ontinuous, v odvisnem stav!u pa Past Simple, 0ou=ve changed sin e you broke up with Cessica. %premenil si se, odkar si se razel z Cessico. (=ve been collecting stamps sin e ( got retired. Enamke zbiram, odkar sem se upokojil. Sin e our cat died, my daughter has been so sad. "dkar je naa maka poginila, je moja hi tako 'alostna. Sin e you left her, she has been crying. "dkar si jo zapustil, joe.

&A*(KA <:+ +(N./ (. 0OR

+(N./ pomeni : od nekega obdobja dalje (od kdaj?) 0OR pomeni : 1e (kako dolgo?)
*ester has been in the garden sin e two o=clock. *ester je na vrtu 'e od dveh. (=ve known %uzi sin e April. %uzi poznam 'e od Aprila. #e=ve been together sin e last year. %kupaj sva od lani. #e=ve known each other .or eleven years. ?e enajst let se poznava. ( haven=t been to Austria .or five months. ?e pet mesecev nisem bil v Avstriji. 9hey have had this car .or seven years. ?e sedem let imajo ta avto.

BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB 8porabljamo =OR * +asovno o%do%je '.our da-s2 an /our2 a "ee!2 a mont/2 ten minutes, a long time2 t/ree "ee!s) 8porabljamo SIN<E * 9a+ete! ne!ega o%do%ja 'Monda-2 > o( lo !2 ?@ Aul-2 &e em%er2 B>CD2 I got up PRIMERAAA:
Cack has been in ,anada sin e Canuary. from Canuary to now! Cack has been in ,anada .or si4 months. not since si4 months! (=ve known him sin e FGHI. Jfrom FGHI to now! (=ve known him .or a long time. not since a long time!

T%/ &R/+/NT &/R0/.T .ONT(N2O2+

Ce glagolski as, ki oznauje dejanje, ki se je 9a+elo v prete!losti, traja v trenut!u govorjenja in %o verjetno trajalo e v pri/odnosti. *ahko oznauje tudi ponavljajo+e se dejanje, ki je trajalo do sedaj in dlje trajajo+e dejanje2 !i se je nedavno !on+alo in ki navaja ra9log 9a ne!o stanje.

((ve %een sitting on the chair for two hours. ?e dve uri sedim na tem stolu. dejanje, ki sej ezaelo v preteklosti, e vedno teaja in bo verjetno trajalo tudi v prihodnosti!.

<elissa /as %een pla-ing the piano since she was si4 years old. <elissa igra klavir od svojega estega leta. trajajoe in ponavljajoe se dejanje!. <y son is soaked. He /as %een pla-ing in the rain. <oj sin je premoen. (gral se je v de'ju. trajajoe dejanje, ki se je nedavno konalo in razlog za stanje!

TVORBA
Trdilna oblika 9vorimo s pomo'nim glagolom /ave:/as %een * nedolo+ni! * $ ing (=ve been translating this article for an hour. %he=s been dancing all evening. Nikalna oblika Eanikamo samo pomo'ni glagol /ave :/as * not * %een * glagol 1ing -se drugo ostane nespremenjeno ( haven=t been translating this article for an hour. .isem celo uro prevajal3 %he hasn=t been dancing all evening. .i ves veer plesala. Vpraalna oblika -praanja tvorimo tako, da spremenimo vrstni red osebka in povedka pomo'nega glagola have1has!. 5ave:5as * ose%a * ?e eno uro prevajam ta lanek. ?e ves veer plee.

%een * glagol $ing

Have you been waiting for me/ #hat have you been doing in the garage/

&R(+3OVNA 4O3O5(3A 5A+A *a &resen# &er!e,# .on#inuous

9ipina prislovna doloila so2 =or 'e!, sin e 'e od3.dalje!, vpraalnica /o" long kako dolgo!, latelv zadnjem asu!, re entl- nedavno!, .or t/e past: last zadnjih!, all da- long 'e ves dan!3

"menjena prislovna doloila asa so v glavnem enaka kot pri $resent $erfect %imple. 9a glagolska asa razlikujemo tako, da se vpraamo ali je glagol, ki se pojavi v povedi dovren trenuten!, ne9mo;en tvor%e glagols!ega +asa <ontinuous ali nedovren trajajo!. - prvih dveh primerih tvorimo $resent $erfect %imple, v tretjem pa $resent $erfect ,ontinuous. (=ve .inis/ed my work recently. $red kratkim sem konal svoje delo. %he=s %een here since two o=clock. dovren glagol!

glagol, ki ne more tvoriti oblike ,ontinuous! He=s %een "or!ing for his father for seven years. nedovren glagol! ?e sedem let del a pri svojem oetu. .ajbolj tipi+ni glagoli, ki nastopajo z glagolskim asom Present Per.et <ontinuous2 4or!2 live2 stud-2 ma!e2 listen2 "at /2 "rite2 "ait2 tal!2 rain

RAELIFE med glagolskima asoma Present Per.e t Simple in Present

Per.e t <ontinuous 2 .a splono uporabljamo Present Per.e t <ontinuous, e 'elimo poudariti, da je dejanje potekalo dalj +asa v prete!losti, (=ve %een repairing my car all the afternoon. -se popoldne sem popravljal svoj avto. - mnogih primerih sta glagolska asa *a"enljiva. Kadar je tako, bo Angle' raje uporabil opisno obliko .on#inuous. He has lived in this village for eight years. He has been living in this village for eight years. ?e osem let 'ivi v tej vasi.

Present Per.e t <ontinuous uporabljamo, kadar gre za nepre!injeno

dejanje v preteklosti.
Present Per.e t Simple pa, e je bilo dejanje pre!injeno, He /as %een reversing his car for half an hour. He /as reversed his car several times. ?e pol ure obraa svoj avto. -ekrat je obrnil svoj avto.

Present Per.e t Simple opisuje re9ultat prete!lega. Present Per.e t <ontinuous pa se osredotoa na ose%o in na trajanje dejanja.

PAST PER=E<T SIMPLE

PAST PER=E<T SIMPLE je predpreteklik , ki oznauje dejanje, ki se je zgodilo v preteklosti pred drugim preteklim dejanjem.

TVOR#A: had K dele'nik preteklega asa

VEENIFI: a.ter potem ko!, as soon as br' ko!, %- t/e time do takrat ko!, %e.ore preden!, "/en ko! -eznikoma a.ter in as soon as sledi v odvisnem stavku povedi =$ast $erfect %imple=, v glavnem stavku povedi pa =$ast %imple=. As soon as she /ad saved enough money, she went on holiday. After they /ad rossed the river , they met some village people.

$ri (%e.ore( in (%- t/e time( je ravno obratno. -eznikoma sledi (Past Simple(2 v glavnem stavku pa uporabimo (Past Per.e t Simple(, Defore they went to the cinema, they /ad /ad dinner. Dy the time my mother returned from work, ( /ad leaned my room.

%icer pa velja pravilo, da pri tistem dejanju, ki se je 9godilo prej , uporabimo =Past Per.e t Simple(, pri tistem, ki se je zgodilo po9neje, pa (Past Simple(.

&A+T &/R0/.T .ONT(N2O2+

=$ast $erfect ,ontinuous= je predpreteklik, ki oznauje trajajo+e ali nedovreno dejanje v predprete!losti, ki je potekalo pred drugim preteklim dejanjem, ter ponavljanje in ra9lago preteklih stanj.

TVOR#A:

/ad * %een* glagol *ing

%he had been sleeping before she went out. Defore ( found him, he had been digging a hole. He had been sending you letters for months. pretekosti! %he had been jogging for hours. dejanja!

trajanje v preteklosti! nedovreno dejanje! ponavljanje v razlaga preteklega

VEENIFI: a.ter potem ko!, %- t/e time do takrat ko!, %e.ore preden!, "/en ko! -ezniku =a.ter( sledi v odvisnem stavku povedi =$ast $erfect ,ontinuous=, v glavnem stavku povedi pa =$ast %imple= After they /ad %een pla-ing for an hour they were tired.

$ri (%e.ore( in (%- t/e time( je ravno obratno. -eznikoma sledi =$ast %imple=, v glavnem stavku pa uporabimo =$ast $erfect ,ontinuous=. Defore she went to the cinema, she /ad %een resting. Dy the time they returned from work, their mother /ad %een leaning the flat. +o takrat ko so se vrnili iz slu'be je njihova mama pospravljala stanovanje.!

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

RAZLIKE MED GLAGOLSKIMA ASOMA PAST PERFECT SIMPLE IN PAST PERFECT CONTINUOUS

O#A glagolska asa oznaujeta dejanje v predprete!losti, glavna razlika med njima pa je2 - Past Per.e t Simple oznauje dovrena trenutna dejanja! ( /ad "at /ed a film before ( went to bed. $ogledal sem film, preden sem el v posteljo! - Past Per.e t <ontinuous oznauje nedovreno trajajoe! dejanje ( /ad %een "at /ing a film before ( went to bed. nedovreno dejanjeB sredi filma sem el spat.!

CONDITIONAL CLAUSES / POGOJNI ODVISNIKI

To so odvisniki, ki odgova !a!o na v" a#an!$ pod kaknim pogojem In i% a&a!o do'o($n pogoj! Ra%'ik)!$*o "i#i v s+$ "ogo!ni, odvisnikov, ki !i, na!v$(k a+ "ov$%)!$+a v$%nika i$ -($. in %n&e'' -($ n$./ Za s'$dn!i* v odvisnik) niko'i n$ s*$*o %anika+i "ov$dka, v g'avn$* s+avk) "a "ov$d$k 'a,ko %anika*o/ G'avni in odvisni s+av$k 'a,ko %a*$n!a*o in ni "o*$*0no ka+$ i d$' "ov$di s+o!i na " v$* *$s+)/ $ "ov$d %a(n$*o % odvisniko*, '$-+$ga 'o(i*o od g'avn$ga s+avka % v$!i1o/ T(PES O) CONDITIONAL CLAUSES / V*STE POGOJNI+ ODVISNIKOV ,! T+E -E*O CONDITIONAL / NI.TI TIP POGOJNEGA ODVISNIKA /SEDANJI ODVISNIK0 B S +$* odvisniko* i% a&a*o 'p&ono #e'ni1o a'i "a da!$*o na'2e"e! 2 g'avn$* in odvisn$* s+avk) )"o a0i*o p#e'en" 'imp&e3 v g'avn$* s+avk) "a v(asi, +)di v$'$'nik )O*4ULA5 i$ 6 P#e'en" Simp&e 6 P#e'en" Simp&e P#e'en" Simp&e 6 i$ 6 P#e'en" Simp&e B B I3 4o) 7a2e " o0'$*s 5i+, 4o) da)g,+$ , "a&k +o ,$ / 6o) $ee& +i $d i3 4o) 8o#k +oo *)1,/ a&i

9! T+E )I*ST CONDITIONAL/ P*VI TIP POGOJNEGA ODVISNIKA /SEDANJI POGOJNIK0 B B B Ta +i" "ogo!n$ga odvisnika s$ nana#a na p#i7odno'" Pogo! !$ %#e'ni:&ji2 2 g'avn$* s+avk) s+o!i )%"%#e Simp&e7, v odvisn$* "a P#e'en" Simp&e ! )O*4ULA5 )%"%#e Simp&e / 8i&& go0 6 I$ 6 P#e'en" Simp&e I$ 6 P#e'en" Simp&e 6 )%"%#e Simp&e /8i&& go0 B B I3 I ge" an4 in3o *a+ion a0o)+ ,i*, I 8i&&& &e" 4o) kno5/ I 8on;" &e" 4o) o)+ i3 4o) don;" p%" on a 1oa+/ a&i

E8ERCISES9 ins$ + +,$ ig,+ 3o * o3 +,$ v$ 0s 3o *ing +,$ 3i s+ +4"$ o3 +,$ 1ondi+iona' 1'a)s$s <! T+E SECOND CONDITIONAL / D*UGI TIP POGOJNEGA ODVISNIKA B B Nana#a s$ na s$dan!os+, " i ($*$ !$ "ogo! "#en%"no ne%#e'ni:&ji2, v$nda o0s+a!a!o *o&nos+i %a n!$govo ) $sni(i+$v/ 2 g'avn$* s+avk) s+o!i :5o)'d ; n$do'o(nik7, v odvisn$* s+avk) "a Pas+ Si*"'$ 8o%&d 6 nedo&o:nik 6 i$ 6 Pa'" Simp&e I$ 6 Pa'" Simp&e 6 8o%&d 6 nedo&o:nik a&i

)O*4ULA5 B B

I 5o)'d 3'4 $v$ 4 da4 i3 I 5$ $ a "i'o+/ I3 I 5$ $ a "i'o+ I 5o)'d 3'4 $v$ 4 da4/

=! T+E T+I*D CONDITIONAL / T*ETJI TIP POGOJNEGA ODVISNIKA B B B Nana#a s$ na p#e"ek&o'"3 "ogo! !$ ne%#e'ni:&ji2 G $ %a " $+$k'i dogod$k, ki s$ n$ *o $ v$( "onovi+i, s +$* odvisniko* o0&a')!$*o sa*o, da ni 0i'o d )ga($ 2 g'avn$* s+avk) )"o a0'!a*o :5o)'d ; ,av$ ; " $+$k'i d$'$&nik7 v odvisn$* s+avk) "a :Pas+ P$ 3$1+ Si*"'$7/ 8o%&d 6 7a2e 6 "#e"ja o>&ika g&ago&a 6 i$ 6 Pa'" Pe#$e1" I$ 6 7ad 6 "#e"ja o>&ika g&ago&a 6 8o%&d 6 7a2e 6 "#e"ja o>&ika g&ago&a B I3 4o) ,ad 1a''$d +,$ 3i $ 0 igad$, +,$ ,o)s$ 5o)'d<+ ,av$ 0) n+ do5n $n+i $'4/

)O*4ULA5 Simp&e a&i

-=)+ +,$ 3a1+ is 4o) didn<+ 1a'' +,$ 3i $ 0 igad$ and 5$ don<+ ,av$ a ,o)s$ an4*o $./ I3 I ,ad a iv$d +oo 'a+$ 3o +,$ *$$+ing I 5o)'d ,av$ a"o'ogi%$d 3o +,$ d$'a4/ -=)+ +,$ 3a1+ is +,a+ I 5asn<+ 'a+$ 3o +,$ *$$+ing and I didn<+ ,av$ +o a"o'ogi%$.