UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENITVO

Silvana Bati

SANACIJA PREGRADE VOGREK

Diplomsko delo

Maribor, november 2008

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENITVO
SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

tudent:

Silvana BATI

tudijski program:

univerzitetni, Gradbenitvo

Smer:

Komunalna

Mentor:

Izred.prof.dr. Eugen PETREIN

Somentor:

In.grad.vi.pred. Matja NEKREP

Maribor, november 2008

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju
profesorju Evgenu PETREINU in
komentorju Matjau NEKREPU za pomo in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

III

SANACIJA PREGRADE VOGREK

Kljune besede: namakalni razvod Vogrek, sanacija

UDK: 696.133(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava problematiko pregrade Vogrek, na kateri je bilo v oktobru

2007 opaeno puanje namakalnega cevovoda pod pregrado. Osrednji del dela
pojasnjuje proces upravljanja s pregrado, na kar se nanaajo procesi opazovanja,
vzdrevanja, prepoznavanja morebitnih pokodb, ter ukrepi, ki le-tem postopkom
sledijo. Obdelan je proces sanacije pregrade, podani so predlogi za konno sanacijo.
Glede na vse zgoraj navedene pogoje in dejstva, je edina monost sanacije, da se sanira
pokodovane cevi talnega izpusta na ta nain, da se v levem boku izvede nov betonski
rov, po katerem se od novozgrajenega odvzemnega objekta vzpostavi dva voda talnega
izpusta in en namakalni vod. Obstojee pokodovane cevi v pregradi se zainjektira in
ostanejo trajno del pregrade, obstojei pokodovani del odvzemnega objekta se
popolnoma zrui in zgradi novega. Dela naj bi potekala pozimi od oktobra 2009 junija
2010. Predstavljen je tudi program zaite pred nesreo, reevanja in pomoi ter
prepreitev oziroma ublaitev in odpravo posledic nesre, z postopki ukrepanja v
sluaju hipne in postopne poruitvi vodne pregrade.

IV

REMEDIATION OF THE VOGREK DAM

Key words: irrigation system Vogrek, remediation

UDK: 696.133(043.2)

Abstract

This paper introduces the problem of the Vogrek dam, on which leakages of the
irrigation pipeline under the barrier has been observed in October 2007. The main part
of the paper explains the management process of the barrier, which is based to the
processes of observation, maintenance, identify of potential injuries, and actions that are
followed by this procedures. It is treated the process of restoring the barrier, the
proposals for final rehabilitation are given. In view of all the above mentioned
conditions and facts, the only possible way of rehabilitation is, to build a new pipeline
under the left flank of the barrier. The existing damaged pipeline in the barrier will be
closed with concrete and will remain a permanent part of the barrier. The works should
take place in winter, from October 2009 to June 2010. It is also presented a program of
protection against an accident, rescue and aid, and prevention of the consequences of
disasters, with the procedures of actions in the event of disruption of the barrier.

VSEBINA

UVOD ...................................................................................................................... 1

PROBLEMATIKA PRECEJANJA POD PREGRADO VOGREK ............ 2

2.1.

PREGRADA IN SPREMLJAJOI OBJEKTI ......................................................................... 3

2.2.

OPAZOVANJE IN VZDREVANJE ................................................................................. 12

PREDLOGI KONNE SANACIJE ZA PREGRADO VOGREK ............. 15

3.1

IZVEDBA TUNELSKE GRADNJE POVEZOVALNIH TALNIH VODOV IN NAMAKALNE

CEVI................................................................................................................................. 15

3.2

OCENA STROKOV ZA IZVEDBO TUNELSKE GRADNJE TALNIH VODOV IN NAMAKALNE

CEVI............................................................................................................. 18

3.3.

PREDPISI IN IZHODIA ZA IZDELAVO SANACIJE PREGRADE..22

4. PROGRAM ZAITE , REEVANJA IN POMOI

4.1 PREVENTIVNI UKREPI ...24
4.2 KONCEPT REEVANJA IN POMOI OB RUITVI PREGRADE...24
4.3 KONCEPT ODZIVA OB PRELIVANJU PREKO PREGRADE.25
4.4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOLJIVI VIRI.25
4.5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA IN OBVEANJA ZA
ZADREVALNIK VOGREK .. ....26
4.6 UPRAVLJANJE IN VODENJE ( ORGANI IN NJIHOVE NALOGE)...27
4.7 UKREPI IN NALOGE ZAITE, REEVANJA IN POMOI ....27
4.8 OCENJEVANJE KODE .......28
4.9 MONI VZROKI PORUITVE PREGRAD ..31
4.10 PRIAKOVANE POSLEDICE POPLAV ..31
4.11 MONOST VERINE NESREE OB PORUITVI PREGRADE...32
4.12 MONOSTI PREDVIDEVANJA PORUITVE PREGRAD 32
4.13 SKLEPNE UGOTOVITVE..32

VI

5.0 ANALIZA KAKOVOSTI VODE NA KONTROLNIH MESTIH................... 33

5.1

KONTROLA VZORCEV IZ TALNEGA IZPUSTA .............................................................. 33

5.2

KONTROLA VZORCEV OB PREGRADI .......................................................................... 33

5.3

KONTROLA VZORCEV NA SREDINI JEZERA ................................................................. 33

SKLEP ................................................................................................................... 34

VIRI, LITERATURA: ......................................................................................... 36

PRILOGE.............................................................................................................. 38
8.1

SEZNAM PREGLEDNIC..40

8.2

NASLOV TUDENTA.................................................................................................... 38

8.3

KRATEK IVLJENJEPIS ................................................................................................ 38

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

- stopinja

premer

m - meter
mm - milimeter
d

- dolina

VIII

UPORABLJENE KRATICE

MOP

Ministrstvo za okolje in prostor

RS

Republika Slovenija

MKGP

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PGD

Projekt za Gradbeno dovoljenje

PZI

Projekt za izvedbo

PID

Projekt izvedenih del

CZ

Civilna zaita

JGS

Javna gasilska sluba

JVS

Javna vodnogospodarska sluba

OKC PU -

operativno komunikacijski center policijske uprave

PGD

Prostovoljno gasilsko drutvo

PCZ

Poveljnik Civilne zaite

ReCO

Regijski center za obveanje

RKB

radioloka, bioloka, kemina zaita

RCZ

Republiki tab za civilno zaito

PGD

Prostovoljno gasilsko drutvo

ZIR

zaita in reevanje

ZRP

zaita, reevanje in pomo

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 1

UVOD

Temeljne raziskave diplomskega dela bodo usmerjeno na obravnavo predloga konne

sanacije pregrade Vogrek, kjer bo poudarek na procesu izvajanja, ter oceni strokov
sanacije. Temeljni namen raziskave je podati predloge konne sanacije za pregrado
Vogrek.
V oktobru 2007 je bilo opaeno puanje namakalnega cevovoda pod pregrado. Ob pregledu
objektov talnega izpusta je bilo ugotovljeno, da je stanje neustrezno. Neustrezno je tudi stanje
odvzemnega objekta in namakalnega cevovoda v obmoju pregrade. Cevi so iz materiala slabe
kvalitete in slabo izdelane. Meritve pregrade, izvedene v maju 2008, so pokazale, da stabilnost
pregrade ni vpraljiva. Stanje pa se lahko spremeni, e bi prilo do puanja cevi v telesu pregrade
(talni izpust, namakalni cevovod).
Breina dostopne poti in breine na levem boku pregrade so nestabilne.
Trenutno stanje je sledee: Odvzemni objekt ni v funkciji. Namakalni cevovod v obmoju pregrade
ni v funkciji. Izvedena je povezava med desno cevjo talnega izpusta (pred zaporninim objektom
talnega izpusta) in namakalnim cevovodom (interventno e izvedena 1. faza sanacije). Leva cev
talnega izpusta slui za zagotavljanje pretoka biolokega minimuma. Terminsko so doloene kote
na katerih se vzdruje nivo v akumulaciji. Z uporabniki vode za namakanje je dogovorjena zaasna
kota gladine vode 93,60m.n.m. in koliina 2 mio m3 za eno sezono namakanja.

Glede na namen raziskave se bomo lotili posameznih obravnav specifinih podroij, ki

postavljajo osnovne okvire, znotraj katerih bomo strukturirali diplomsko delo. Zaetno
obseneje poglavje bo namenjeno predstavitvi problematike precejanja pod pregrado
Vogrek, le-to bo zajemalo procese opazovanja, vzdrevanja, prepoznavanja pokodb in
ukrepov, ki tem sledijo. Podan bo predlog konne sanacije za pregrado Vogrek. Vsebina
zadnjega, tretjega poglavja pa bo namenjena analizi kakovosti vode na izbranih kontrolnih
mestih, ki ga ni mo zanemariti. Zadnje poglavje pa zajema program zaite in reevanja
pred nesreo, v katerem so

predlogi za izvajanje zaite, reevanja in pomoi ter

prepreitev oziroma ublaitev in odpravo posledic nesree.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 2

PROBLEMATIKA PRECEJANJA POD PREGRADO VOGREK

OPIS AKUMULACIJE VOGREK vodnogospodarski objekt v pristojnosti javne

vodarske slube MOP-a.
V letu 1983 je bila izgrajena akumulacija Vogrek na podroju Spodnje Vipavske doline,
kot potreben vodni vir za namakanje kmetijskih zemlji na podroju od italijanske meje
do kraja rnie, priblino v sredini doline. Od maksimalno monega volumna vode v
akumulaciji 8,5 milijonov m3 vode, od katerih je za namene namakanja mono izkoristiti
6,8 milijonov m3 vode, kar zadostuje za okrog

3000 ha obdelovalnih povrin.

Akumulacija Vogrek je visoka zemeljska pregrada.

OPIS NAMAKALNEGA RAZVODA VOGREK Vodni zadrevalnik Vogrek je
objekt vodne infrastrukture v lasti Republike Slovenije. V imenu lastnika z njim upravlja
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za
upravljanje z vodami, ter Kmetijstvo Vipava v pristojnosti MKGP-ja.
Preko glavnega cevovoda, ki zajema vodo iz gladine akumulacije v zajemnem objektu,
tee voda v namakalno omreje po jekleni cevi, ki se zane s premerom 1.100 mm skozi
telo pregrade. Premer se na drugi strani pregrade postopoma manja glede na potrebe pri
posameznem odjemu vode na vozliih namakalnega razvoda. Namakalni razvod je
trenutno izgrajen na obmoju 1300 ha in v celotno dolino meri priblino 127 km.
Infrastruktura namakalnega razvoda zajema e dve rpalii, vodohram, transformatorske
postaje in mostne konstrukcije za premostitev reke.
V letu 2007 je Raunsko sodie RS izvajalo sistemska revizijo smotrnosti ravnanja
drave pri prepreevanju in odpravi posledic sue v kmetijstvu (izdelana v letu 2007
t.1207-3/2006-22). Zakljuek revizije je bil, da je nujno potrebno zagotavljati ustrezno
vzdrevanje velikih namakalnih sistemov, z namenom ohranitve funkcionalnosti ter
zagotovitve uinkovite izrabe posameznega sistema. Revizijsko poroilo nalaga

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 3

pristojnima ministrstvoma (MOP in MKGP), naj vodita aktivno politiko pri vzpostavitvi
im ve povrin z namakalnimi sistemi in s tem omilita stroke, ki nastanejo kot posledica
sue tako odkodnin, kot finanne in socialne posledice pri proizvajalcih kmetijske
proizvodnje. Z ustreznim namakanjem kmetijskih zemlji je namre mono zagotavljati
stalni paritetni dohodek pri proizvodnji zelenjave, sadja, trsnic, sladkorne repe, krompirja
in tudi navadnih poljin in travinja, e so le te namenjene nadaljnji proizvodnji ali krmi
ivine.
Vogrek je najveji namakalni sistem v dravi, ki zaradi znailnosti vodnega vira
zagotavlja vodne koliine ne glede na letno koliino padavin in je zatorej za dravo
stratekega pomena pri vedno vejih klimatskih vplivih, ki vedno bolj pestijo tudi
kmetijstvo.
Pregrada Vogrek je bila zgrajena leta 1989 z namenom zadrevanja vode za potrebe
namakanja kmetijskih povrin in zadrevanja poplavnih valov.
Nahaja se na obrobju Vipavske doline, v zahodnem delu Slovenije, kjer predstavlja
vinogradnitvo in sadjarstvo eno od poglavitnih gospodarskih panog v regiji. Akumulacija
zagotavlja ustrezne vodne koliine za namakanje predvsem v sunem obdobju spomladi in
poleti; napaja se iz ve manjih vodotokov v povirju vodotoka Vogrek, predvsem v
jesenskem in zimskem obdobju, ko so pretoki najveji.
Pregrada je v javni lasti. Upravljanje objekta je poverjeno javni vodno gospodarski slubi
na osnovi pridobljene koncesije. Vzdrevanje objekta se financira iz javnih sredstev.

2.1.

Pregrada in spremljajoi objekti

Od 8 mio m3 vode , kolikor znaa celotni projektirani volumen akumulacijskega prostora

je 6,8 mio m3 (84,5 % volumna) namenjenih za namakanje, 1,25 mio m3 (15,5 %
volumna) pa za zadrevanje visokih voda.
Sestavljajo ga akumulacijski prostor, ki je z nasipom hitre ceste razdeljen v dva dela;
zgornji del gorvodno od nasipa avtoceste in spodnjega dolvodno od nasipa avtoceste ter
objekti in naprave za zadrevanje, obratovanje in posebno rabo vode.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 4

Vodni zadrevalnik Vogrek je objekt namenjen zagotavljanju vode za namakanje

spodnje Vipavske doline, ki znaa 84,5 % celotnega koristnega volumna in zadrevanju
visokovodnega vala, za katerega je predvidenega 15,5% celotnega koristnega volumna.
Za namakanje je mono koristiti 6,80 mio m3 prostornine, od tega v spodnjem delu
akumulacijskega prostora prostornino med koto 98,80 m n.m.v., ki je kota preliva na
desnem bregu pregrade, do kote 80,00 m n.m.v, ki je kota minimalne gladine, in v
zgornjem delu akumulacijskega prostora prostornino med maksimalno koto 102,50 m
n.m.v. in koto 99,30 m n.m.v., ki je kota stalne ojezeritve.
Za zadrevanje visokovodnega vala je v spodnjem delu akumulacijskega prostora
glavnem jezeru - na razpolago 1,25 mio m3 prostornine, to je od kote 98,80 m n.m.v., ki je
kota preliva na desnem bregu pregrade, do kote 100,50 m n.m.v., ki je kota maksimalne
dopustne gladine v glavnem jezeru in v zgornjem delu akumulacijskega prostora nad hitro
cesto od kote 99,30 m n.m.v., ki je kota stalne ojezeritve, do kote 102,5 m n.m.v, ki je kota
maksimalne gladine.
Za akumulacijski prostor se teje vodni prostor z zemljiem, ki je v obmoju vode in
zelene povrine zadrevalnika. Akumulacijski prostor je z nasipom hitre ceste Vogrsko
Selo deljen na dva dela; zgornjega, kjer je dovoljeno nihanje gladine od maksimalne kote
102,50 m n.m.v. do kote stalne ojezeritve 99,30 m n.m.v. in spodnjega, kjer je dovoljeno
nihanje gladine od maksimalne kote 100,50 m n.m.v. do minimalne kote 80,00 m n.m.v.
Volumen celotnega akumulacijskega prostora znaa 8,5 mio m3. Od celotnega volumna se
teje za koristni volumen 8,05 mio m3, od tega v skladu z namembnostjo zadrevalnika 6,8
mio m3 za namakanje in 1,25 mio m3 za zadrevanje visokega vala.
Pregrada je

zemeljskega tipa z glinenim jedrom. Vodni del pregrade je izveden s

skalometom in urejen v naklonu 1:1,5 z vmesnimi bermami; zrani del je iz kamnitega

lomljenca, jalovine in glinasto-meljastih materialov urejen v naklonu 1:2 z vmesnimi
bermami. Jedro pregrade je iz glinasto meljastih materialov pridobljenih po veini na
obmoju akumulacijskega prostora zaiteno z dvoslojnim filtrom na obeh straneh.
Pregrada je visoka 35,40 m, dolga 174 m; irina krone znaa 5 m, v dnu je pregrada iroka
120 m. Preko pregrade je speljana makadamska povezovalna cesta.

Sanacija pregrade Vogrek

Pregrada in akumulacija lei na

Stran 5

neprepustni podlagi eocenskega flia. Prav zaradi

priakovanih kvalitetnih, neprepustnih temeljnih tal se bile v fazi projektiranja izvedene le

osnovne geoloke raziskave osnovnega terena. V asu gradnje se je izkazalo, da se prav v
pregradnem profilu pojavljajo propustne cone s pojavom apnennih skladov, ki so
onemogoile polnitev akumulacije. Zato je bila naknadno izvedena e enoredna tesnilna
zavesa iz cementno bentonitne suspenzije v globino 66 m in doline 344 m.
Za evakuacijo visokih voda je na desnem boku pregrade izveden prelivni objekt v
armirano betonski izvedbi, ki prevaja 1000 letno visoko vodo. Pri evakuaciji visokih voda
je predviden tudi talni izpust s kapaciteto 14 m3/s, z venamensko dvojno vlogo:
evakuacija visokih voda, interventno praznjenje akumulacije, zagotavljanje ekoloko
sprejemljivega pretoka ter odvzem vode za namakanje.
Talni izpust je speljan pod pregrado in ga sestavljata dve obbetonirani jekleni cevi premera
1200 mm, od katerih je ena cev namenjena odvzemu vode za namakanje, druga pa za
evakuacijo vode iz akumulacije. Vtok v talni izpust je armirano-betonska konstrukcija,
velikosti 6,60 x 5,60 m. Vtoka v cevi sta na razlinih kotah in sta zaitena z grabljami.
Cevi potekata v rahlem loku pod pregradnim telesom in se zakljuita z zaporninim
objektom. Regulacija dotoka vode preko talnega izpusta se izvaja na iztoku z zasunom tipa
Howel - Bunger. Upravljanje z zasuni je na elektrino-hidravlini pogon, v primeru
potrebe pa je mono tudi rono upravljanje.
Odvzem vode za namene namakanja se preko odvzemnega objekta. Odvzemni objekt je
armirano-betonska konstrukcija, ki se nahaja na vodni strani pregrade in omogoa odvzem
povrinske vode iz epilimijskega pasu. Opremljen je s tirimi zaporninimi tablami,
postavljenimi na razlinih viinah pred katerimi je nameena reetka pred to pa e
plastina mrea. Upravljanje z zaporninimi tablami se vri avtomatsko ali rono s
ploadi na odvzemnem objektu.
Odvzemni objekt je z glavnim ventilom namakalnega sistema povezan preko
povezovalnega cevovoda iz obbetoniranih jeklenih cevi premera 1000 mm. Cevovod se od
odvzemnega objekta spusti po breini pravokotno na padnico terena ter nato ostro zavije
po raeni podlagi pod pregrado. Na zrani strani pregradi ponovno zavije in preka cevi
talnega izpusta ter nadaljuje pot pod umiritvenim bazenom bonega preliva do glavnega
ventila namakalnega sistema.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 6

Konkretna opredelitev objektov in naprav:

Objekti in naprave za zadrevanje in rabo vode ter obratovanje zadrevalnika Vogrek so:
I. Objekti vodne infrastrukture:
1. Pregrada s pripadajoimi objekti in napravami
2. Pretoni objekt v nasipu hitre ceste in ventil za izravnavo gladin
3. Upravni objekt s pripadajoimi prikljuki in pripadajoim funkcionalnim zemljiem
Vodni objekti in naprave v posebni rabi:
4. rpalie rnie za namakanje polja rnie
5. Odvzemni objekt za namakanje na obmoju namakalnega sistema Vogrek, razen polja
rnie.
II. Druga javna infrastruktura na obmoju zadrevalnika:
6. Dovozna cesta do pregrade
7. Cesta preko pregrade - povezovalna pot
8. Nasip za hitro cesto Vrtojba-Razdrto
9. Plinovod
10. Telefonski prikljuek
11. Elektro prikljuek s trafo postajo
12. Prikljuek komandne hiice na vodovod
Z vsemi objekti, razen z objekti v posebni rabi, nasipom hitre ceste in plinovodom,
upravlja vzdrevalec.

Pregrada s pripadajoimi objekti:

Pregrada je izvedena kot nasuta pregrada v kombinaciji zemeljske in skalometne izvedbe.
Osrednji, tesnilni del pregrade je iz glinasto-meljastih materialov z dvoslojnim filtrom na
obeh straneh. Vodni del pregrade je zavarovan s kamnometom. Zrani del pregrade je iz
kamna, jalovine iz kamnoloma in iz glinasto-meljastih materialov, prekritih z rodovitno
zemljo. Skupno je v pregrado vgrajenih cca. 250.000 m3 materiala. Krona pregrade je na
koti 102,00 m n.m.v.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 7

Najnija toka temeljev pregrade je na koti 66,60 m n.m.v. Maksimalna viina pregrade je
35,40 m. Dolina krone pregrade je 174 m. irina krone pregrade je 5,00 m, irina dna
pregrade je cca. 120,00 m. Naklon pregrade na vodni strani je 1:1,5 z vmesnimi bermami.
Povpreni naklon je 1:1,75.
Naklon pregrade na zrani strani je 1:2 z vmesnimi bermami. Povpreni naklon je 1:2,30.
Na bermah so poloene koritnice za odvod povrinske vode. Zrana stran pregrade je
zatravljena. Za tesnjenje pregrade je izvedena tesnilna zavesa. Po kroni

pregrade je

speljana makadamska cesta - povezovalna pot.

Pripadajoi objekti in naprave pregrade so:

a) Talni izpust
Talni izpust je sestavljen iz dveh obbetoniranih jeklenih cevi premera 1200 mm. Levi
cevovod je namenjen spuanju minimalnega pretoka v potok Vogrek in hitremu
praznjenju akumulacije, desni pa za praznjenje akumulacije in odvzem vode za namakanje.
Odvzem vode za namene namakanja se vri preko povezovalnega cevovoda premera 1000
mm za odvajanje vode k rpaliu za namakanje in se ga vri v primeru korienja vode
med koto 83,00 in koto 80,00 m n.m.v, ko gravitacijsko odvajanje ni ve mono.
Vtok v talni izpust je armirano-betonska konstrukcija, velikosti 6,60 x 5,60 m z grabljami
na koti 72,80 m n.m.v. za levo cev in na koti 77,80 m n.m.v. za desno cev. Skupna
povrina grabelj je 28,80 m2.
Na iztoku je talni izpust opremljen z zaporninim mehanizmom, ki ga sestavljata dva
zasuna premera 1200 mm tipa Howel - Bunger (dobavitelj: Litostroj) in sta skupaj z
deflektorjem montirana v zaporninem objektu na zrani strani pregrade na koncu vsake od
dveh obbetoniranih cevi.
Upravljanje z zasuni je na elektrino-hidravlini pogon, v primeru potrebe pa je mono
tudi rono upravljanje.
Zasun na talnem izpustu, preko katerega se zagotavlja minimalni pretok v potoku
Vogrek, merjen na vodomerni lati Bezovljak in se zapira na osnovi diagrama odprtosti
zasuna v odvisnosti od gladine vode v zadrevalniku.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 8

Iztok vode iz objekta poteka preko podslapja, ki je dimenzionirano na pretok 14,50 m3/s in
po koritu potoka Vogrek, ki je reguliran.
b) Preliv za visoke vode
Preliv za visoke vode je armirano betonska konstrukcija z natonim delom na desnem boku
pregrade. Preko natonega dela je speljan most za dostop na krono pregrade.
Na koncu natonega dela je zapornica, dimenzije 8,0 x 1,0 m. Za zapornico je dra, irine 8
m in doline cca. 164,4 m, ki se pod pregrado 8,0 x 4,0 xzakljui s podslapjem - armirano
betonskim bazenom dimenzij 25,0 m. Upravljanje z zapornico je avtomatsko ali rono.
c) Injekcijska zavesa
Injekcijska zavesa je vgrajena iz vrha pregrade, levo in desno od pregrade pa iz prirodnega
poboja. Na levem delu je zaradi majhnega nadsloja izvedeno kontaktno injektiranje v
dolini 22 m in 10 m v globino. Celotna dolina zavese je 344 m. Zavesa je enoredna iz
cementno-bentonitne suspenzije in je bila izvedena po sistemu primarnih, sekundarnih in
terciarnih vrtin.
d) Hidromehanska oprema
Za obratovanje na izpustih je na pregradi vgrajena naslednja hidromehanska oprema:

Zasuna (2) Howel-Bunger za reguliranje pretokov preko talnega

izpusta

zaklopka na prelivu za visoke vode

zasun premera 1200 mm na cevovodu za dovod vode do rpalia

zapornine table na odvzemnem objektu vode za namakanje

dvini in krmilni mehanizem s pripadajoo elektromehansko opremo

reetke na vtonem objektu v talni izpust

komandni in avtomatski regulacijski deli, ki se nahajajo v objektu za

upravljanje, na zaporninem in na odvzemnem objektu za namakanje.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 9

e) Pretoni objekt
Pretoni objekt omogoa pretok vode pod nasipom hitre ceste iz zgornjega v spodnji del
zadrevalnika. Vtoni objekt je armiranobetonska konstrukcija, grajena kot tirolsko zajetje.
ahtni preliv je na koti 99,30 m n.m.v. (spodnji del zadrevalnika je na koti 98,80 m
n.m.v.) in omogoa stalno ojezeritev na tej koti. Ob maksimalnih vodah je moen dvig
gladine vode do kote 102,50 m n.m.v. (spodnji del akumulacije do kote 100,50 m n.m.v.).
Pod nasipom je na koti 87,15 m n.m.v na iztoku in na koti 87,50 m n.m.v. na vtoku zgrajen
armiranobetonski katlast propust svetle odprtine 3,00 x 3,00 m. Pred tirolskim zajetjem je
v levi steni vgrajena jeklena cev F1000 mm z zasunom na koti 88,50 m n.m.v. Dostop do
zasuna je preko vertikalnega armiranobetonskega jaka. Preko te bone cevi je mona
izravnava gladin vode v obeh delih zadrevalnika in izpraznjenje zgornjega dela.
f) Odvzemni objekt za namakanje
Odvzemni objekt je sestavni del namakalnega sistema in je opredeljen kot objekt v posebni
rabi in z njim upravlja upravljavec namakalnega sistema, v skladu z vodnogospodarskim
dovoljenjem in usklajeno z upravljavcem zadrevalnika.
Odvzemni objekt je armirano-betonska konstrukcija z dostopnim mostom, ki se nahaja na
vodni strani pregrade in omogoa odvzem povrinske vode za namakanje.
Opremljen je s tirimi zaporninimi tablami. Pred vsako tablo je nameena reetka, ki iti
tablo pred naplavinami. Table se odpirajo od zgoraj navzdol. Dostop do tabel je moen z
zunanje strani s olnom, iz notranje strani pa po vstopnih lestvah iz odprtin v krovni ploi.
Vsaka tabla ima vgrajena vrata za dostop iz olna do table za primer ienja in
vzdrevanja.
Pred reetko je vstavljen okvir iz eleznih profilov, preko katerega je napeta fina mrea iz
plastike, ki dodatno iti dotok v namakalni sistem pred finejo plavajoo nesnago.
Voda za namakanje se na tem objektu odvzema med kotama 98,80 m n.m.v. in 83,00 m
n.m.v. Za odvzem vode pod koto 83,00 m n.m.v. slui vtok v talni izpust. Na vrhu
odvzemnega objekta je hiica, kjer so nameene aparature za avtomatsko odvzemanja
vode.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 10

Obratovanje z zaporninimi tablami se vri avtomatsko ali rono, ter poteka v sledeem
zaporedju.
Obratovanje obsega naslednje :

polnjenje zadrevalnika

rabo in izkorianje vode iz zadrevalnika

vzdrevanje kote normalne zajezitve in izravnavo gladin med spodnjim

in zgornjim delom zadrevalnika

zadrevanje visokih voda

praznjenje zadrevalnika

ukrepanje v izrednih razmerah

zagotavljanje prepuanja minimalnega pretoka 15 l/s

Polnjenje zadrevalnika predstavlja as, ko je dotok vode v zadrevalnik veji kot je

odvzem. Gladina pri tem naraa, vse dokler se akumulacija ne napolni do kote preliva na
prelivnem objektu, to je do kote 98,80 m.n.m.v. Ob polnjenju zadrevalnika mora stalni
pretok preko talnega izpusta zagotoviti minimalni pretok 15 l/s v potoku Vogrek pod
pregrado (merjeno na VP Bezovljak). Za zagotavljanje minimalnega pretoka 15 l/s pod
pregrado se rono odpira in zapira zasun na talnem izpustu na osnovi diagrama,odprtosti
zasuna v odvisnosti od gladine v akumulaciji. Pri normalnem hidrolokem letu in
povprenem letnem dotoku (sQs) brez odvzema vode za namakanje je as popolne
napolnitve 18 mesecev.

Raba in izkorianje vode iz zadrevalnika se zagotavlja med kotama 100,50 m.n.m.v. in

83,00 m.n.m.v. preko odvzemnega objekta, med kotama 83,00 m n.m.v. in 80,00 m n.m.v.
pa preko prikljuka namakalnega voda na talni izpust.
Zasun na povezavi med talnim izpustom in namakalnim vodom je potrebno odpirati in
zapirati do take mere, da je preko talnega izpusta zagotovljen tudi minimalni pretok v
potoku Vogrek. Zasun se ne odpira avtomatsko. Komande so rone. Odpiranje se vri na
podlagi diagrama, ki doloa odprtje zasuna glede na gladino vode v akumulaciji.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 11

Naknadno je bil pred vtokom v namakalni sistem in za zasunom za izpust blata vgrajen
nov zasun, ki omogoa dodatno popolno zaporo in regulacijo dotoka v namakalni sistem.
Zasun je opremljen s tevcem za merjenje dotoka v namakalni sistem.
Zasun je v upravljanju vzdrevalca vodnega zadrevalnika Vogrek, obratovanje pa mora
biti v skladu z vodnim dovoljenjem za izkorianje vode iz zadrevalnika Vogrek in reke
Vipave usklajeno z upravljavcem namakalnega sistema.

Za vzdrevanje normalne kote zajezitve se, ko dosee gladina koto 98,80 m n.m.v., vse
veje dotekajoe vode do koliine 8 m3/s odvajajo preko talnega izpusta. Dotekajoe
koliine vode veje kot 8 m3/s odtekajo preko preliva za visoke vode. Zapiranje in
odpiranje zasunov talnega izpusta je na elektrino hidravlini pogon. Izravnava gladin
med spodnjim in zgornjim delom akumulacijskega prostora ali praznjenje zgornjega dela
akumulacije je zagotovljeno preko bone cevi premera F1000 pretonega objekta pod
pregrado hitre ceste.

Zadrevanje visokih voda nastopi, ko v spodnji Vipavski dolini, zlasti pa v Mirnu

nastopijo visoke vode, ki ogroajo poplavno varnost obmoja, to so pretoki Vipave med
Q50 in Q20.
V tem primeru, ki se teje za izredne razmere je z zapiranjem talnega izpusta in dvigom
zapornice mono zapreti vse odtoke iz zadrevalnika razen minimalnega pretoka za potok
Vogrek.
Z dvigom zapornice se prine polnjenje volumna namenjenega za zadrevanje
visokovodnega vala.

Praznjenje zadrevalnika se izvaja v izrednih razmerah in sicer ko :

obstoji nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade

se izvajajo nujna dela na objektih in napravah zadrevalnika, ki zahtevajo

znianje gladine

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 12

Praznjenje se vri preko talnega izpusta 1 in 2. Komande za odpiranje so rone. Pri

praznjenju mora biti ventil na povezavi med talnim izpustom in namakalnim sistemom
zaprt.
Pri praznjenju - v primeru, da se izvajajo nujna dela, je potrebno prepreiti negativne
vplive praznjenja na dolvodni reim.

2.2.

Opazovanje in vzdrevanje

Obratovanje, vzdrevanje, opazovanje in obveanje v izrednih razmerah je naloga

izvajalca obvezne dravne gospodarske javne slube urejanja voda v povodju reke Soe
(VGP Hidrotehnik, enota Nova Gorica)- v nadaljevanju - vzdrevalec.
Na pregradi se vse od izgradnje dalje redno opravljajo vzdrevalna dela ter tehnino
opazovanje s pomojo katerega je mo kontrolirati parametre, ki so pomembni pri
odloanju o stanju in varnosti pregrade; redno se kontrolira:

deformacije na povrini in v notranjosti pregrade (geodetske meritve premikov,

meritve inklinacije, seizmino opazovanje, vizualni pregledi ipd.)

stanje tesnilnega jedra (meritve pornih tlakov)

precejanje skozi pregrado (meritve drenanih iztokov in piezometrinih viin,

meritve pornih tlakov, opazovanje sprememb vodnega reima na izvirih in dotokih v

zadrevalnik)

precejanje skozi podlago pregrade (po dnu in bokih)

pritiske v temeljih pregrade (meritve pornih tlakov)

Izvajalci tehninih opazovanj vsako leto podajo letno poroilo o tehninem opazovanju
zadrevalnika in stanju ter varnosti pregrade.
Redno opazovanje in meritve omogoajo zgodnje odkrivanje pokodb in sanacijo pregrade
ter njenih delov preden pride do resnih pokodb in posledino poruitve, ki ima lahko za
posledico veliko materialno kodo in v skrajnem primeru celo loveke rtve. Prav redno
opazovanje je v spodaj opisanem

primeru omogoilo zgodnje odkritje pokodbe

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 13

povezovalnega cevovoda med odvzemnim objektom in talnim izpustom, ki bi v primeru

malomarnega ravnanja in napanih odloitev v kritinih trenutkih lahko pripeljala do
katastrofe.
a) Opazovanje monitoring
Pregrada vodnega zadrevalnika Vogrek spada med visoke jezove in jo je potrebno, v
skladu z veljavnimi predpisi na podroju visokih pregrad opazovati. Opazovanje je
vizualno in tehnino.
Vizualno opazovanje je povrinsko pregledovanje objekta, kjer se s prostim oesom
ugotavljajo

kot so: razpoke, usadi, podori,morebitne zunanje pokodbe na pregradi

erozijski pojavi, stanje zarasti, stanje objektov in opreme na pregradi in v zaledju, stanje
brein v akumulacijskem prostoru in podobno. Vizualno opazovanje izvaja vzdrevalec
objekta.
Tehnino opazovanje obsega pregledovanje, merjenje in druge preizkuse elementov, s
katerimi je mogoe ugotoviti stanje pregrade ali njenih posameznih delov ter stanje
temeljnih tal in brein akumulacijskega prostora ob pregradi in v akumulacijskem prostoru,
in sicer glede stabilnosti, vodne propustnosti ter uinkovanja keminih in drugih
povzroiteljev na pojav korozije ter ostalih povzroiteljev, ki lahko kvarno vplivajo na
mehanino odpornost materialov.
Tehnino opazovanje je zasnovano tako, da je mono kontrolirati bistvene elemente in
pokazatelje, ki so pomembni za odloanje o stanju in varnosti pregrade, in sicer:

deformacije na povrini

deformacije v notranjosti

stanje tesnilnega jedra

precejanje skozi pregrado

precejanje skozi podlago pregrade (po dnu in bokih)

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 14

b) Monitoring in vzdrevanje
Monitoring se izvaja v sklopu rednih vzdrevalnih del na pregradi Vogrek po tropartitni
pogodbi med MKGP, MOP in Hidrotehnikom d.d. Ljubljana .
Na pregradi se vse od izgradnje dalje redno opravljajo vzdrevalna dela ter tehnino
opazovanje s pomojo katerega je mo kontrolirati parametre, ki so pomembni pri
odloanju o stanju in varnosti pregrade; redno se kontrolira:

deformacije na povrini in v notranjosti pregrade (geodetske meritve premikov, meritve

inklinacije, seizmino opazovanje, vizualni pregledi ipd.)

stanje tesnilnega jedra (meritve pornih tlakov)

precejanje skozi pregrado (meritve drenanih iztokov in piezometrinih viin,

meritve pornih tlakov, opazovanje sprememb vodnega reima na izvirih in dotokih v

zadrevalnik)

precejanje skozi podlago pregrade (po dnu in bokih)

pritiske v temeljih pregrade (meritve pornih tlakov)

Izvajalci tehninih opazovanj vsako leto podajo letno poroilo o tehninem opazovanju
zadrevalnika in stanju ter varnosti pregrade.
Redno opazovanje in meritve omogoajo zgodnje odkrivanje pokodb in sanacijo pregrade
ter njenih delov preden pride do resnih pokodb in posledino poruitve, ki ima lahko za
posledico veliko materialno kodo in v skrajnem primeru celo loveke rtve. Prav redno
opazovanje je v spodaj opisanem

primeru omogoilo zgodnje odkritje pokodbe

povezovalnega cevovoda med odvzemnim objektom in talnim izpustom, ki bi v primeru

malomarnega ravnanja in napanih odloitev v kritinih trenutkih lahko pripeljala do
katastrofe.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 15

PREDLOGI KONNE SANACIJE ZA PREGRADO VOGREK

3.1

Izvedba tunelske gradnje povezovalnih talnih vodov in namakalne cevi

Povezovalni cevovod se po vtoku na odvzemnem objektu usmeri navzdol po padnici

leve breine akumulacijskega jezera. Ko pride do raenega terena se usmeri ob
breini pod pregrado pri tem se cevovod ukrivi tako v horizontalni smeri, kjer
napravi zasuk za skoraj 90, kot tudi v vertikalni smeri (slika 2). Pod pregrado
poteka cevovod po raenem terenu razmeroma ravno brez pretiranih odklonov od
osnovne smeri.
Na zrani strani zopet zavije (odklon za cca 120), preka cevi talnega izpusta in se
usmeri ob zaporninem objektu proti glavnemu ventilu namakalnega sistema pri
tem ponovno spremeni smer za 120. Tik preden preka umiritveni bazen bonega
preliva se cevovod ponovno odkloni - na zelo kratkem odseku se spusti za priblino
3 m ter se, preden pride do usedalnega jaka, zopet dvigne na prejnjo globino.
V povezovalnem cevovodu sicer lahko zagotovimo, da bo cev v asu sanacije suha,
vendar nas pri izboru tehnologije omejuje prav veliko tevilo ostrih kolen, ki
oteujejo dostop tako z vodne kot z zrane strani. Na vodni strani je vstop v cevovod
moen le preko odvzemnega objekta, na zrani strani pregrade pa se jaek nahaja
ele za umiritvenim bazenom bonega preliva pod katerim prehaja cevovod na plato
pod pregrado od cevovoda ga tako loi ostro koleno pod umiritvenim bazenom iz
katerega ni mo popolnoma odstraniti vode, zaradi esar je dostop v cev iz jaka
nemogo.
Zaradi tevilnih ostrih kolen je uporaba tehnologij, ki vkljuujejo uvlaenje cevi
nemogoa; uporabna se zdi monost sanacije z oplaenjem cevi od znotraj, vendar
bodo kolena in dostop tudi tu predstavljala znaten problem. Prevleka za oplaenje,
ki jo uporabljajo pri tovrstni tehnologiji se napenja s pomojo zraka, napredovanje
po cevovodu z ostrimi koleni je tako zelo teko.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 16

eprav talni izpust nima tako velikega tevila ostrih kolen se pri tehtanju monih
variant sanacije sreamo z drugimi problemi, ki nas omejujejo pri izboru. Pri talnem
izpustu predstavljata glavni problem dostop v cevovod in zagotavljanje tega da bo
cevovod suh.
Vtok v talni izpust poteka preko vtonega objekta, ki je situiran v jezeru, levo od
sredine pregrade priblino 20 m od breine pregrade in v celoti potopljen - dostop do
njega pa je izredno teak. Pri tehtanju monosti za dostop v cev z zrane strani se
sooimo s problemom zapore dotoka jezerske vode, ki ga je mono uravnavati le na
spodnji zrani strani pregrade, saj se zapornici (zaklopki) nahajata v zaporninem
objektu na iztoku iz cevi talnega izpusta. Voda je tako ves as v cevovodu, kar
predstavlja dodaten problem pri izboru tehnologije za izvedbo sanacije.
Cevovoda bi bilo za tak dostop potrebno zapreti na vtoku, kar pa onemogoa
uporabo vseh tehnologij, ki potrebujejo prosto pot (uvlaenje, oplaenje), saj je s
tablami ta izhod prepreen. Ker nobena od tehnologij za sanacijo talnega izpusta ob
danih pogojih ne pride v potev, cevovod pa je potreben sanacije bo potrebno za
ustrezno sanacijo izprazniti akumulacijo.
Voda iz jezera se uporablja za namakanje v asu od marca (oroevanje) do oktobra
(namakanje).
Vestnost lastnika pregrade in vzdrevalca pri opravljanju rednih kontrol in
opazovanja se je v tem primeru izkazala za odloilno. Nastalo pokodbo je jemati v
opozorilo, kako pomemben je ustrezen nadzor v asu gradnje, prav tako kontrola
kakovosti vgrajenih materialov. Kontrola kvalitete vgrajenih cevi kot tudi izvedba
primerne antikorizijske zaite bi gotovo pripomogla k dalji ivljenjski dobi
cevovodov.
Problemi, na katere smo naleteli pri vrednotenju razlinih monosti sanacije pa so
opozorili na problematiko reitev uporabljenih pri nartovanju pregrade. Pri tem je
potrebno izpostaviti predvsem naslednje reitve:
Oba cevovoda teeta skozi pregradno telo (pod pregrado) in sta zgolj
obbetonirana; pregled cevi je tako mono oteen. Potek cevovodov e na zaetku
izkljui veliko monosti in nabor skri na tehnologije sanacije, ki bazirajo na
uvlaenju ali oplaenju cevi, kar posledino pripelje do zmanjanja pretonega
profila.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 17

Pretok vode preko talnega izpusta se regulira na spodnji strani regulacijski

ventil je situiran pod pregrado. Taka izvedba praktino onemogoa dostop do
cevovoda in s tem kontrolo le tega. Oteena je tudi sanacija, sanacija pri polnem
zadrevalniku pa je praktino nemogoa.
Vtoni objekt je izveden dale od krone in brein akumulacije. Konstrukcija
oteuje dostop do vtoka v talni izpust. Prav zaradi tega se zdi problem okvare
zapornic, ki so postavljene na iztoku iz talnega izpusta na zrani strani pregrade e
toliko bolj pere. Saj sprio tekega dostopa do vtoka v cevi ni mo raunati, da bi
bilo mogoe ustaviti iztekajoo vodo, posledice pa bi bile lahko katastrofalne, saj bi
morebitni poruni val dosegel blinja naselja.
Povezovalni cevovod ima ve ostrih kolen, zaradi katerih velika veina tehnologij
obnove cevi ne pride v potev.
Cev povezovalnega cevovoda je pod pregradnim telesom obbetonirana, na zrani
pregradi pa je cevovod izveden tako, da je cev zgolj poloena na betonsko peto in ni
zaitena. Kljub temu imamo na tem delu cevovoda e tri ostra kolena, cev pa na teh
delih ni dodatno podprta ali fiksirana. Neitena cev se je sicer v naem primeru
izkazala za pozitivno, saj je problem naetosti cevovoda pokazal preden, bi prilo do
hujih pokodb in destabilizacije pregrade, vendar je nezaitena cev zato veliko bolj
izpostavljena mehanskim in drugim pokodbam.
Opozoriti je potrebno tudi na izvedbo zaporninega mehanizma izvedenega na
odvzemnem objektu. Tablaste zapornice so le prislonjene na betonsko konstrukcijo
odvzemnega objekta (nimajo izdelanih utorov oziroma vodil) obdano s tesnilno
gumo. Ko je v odvzemnem objektu voda, le-ta uravnovea vodni pritisk jezerske
vode in prepreuje odmik zapornic od stene. Problem se pojavi, ko je odvzemni
objekt prazen (zaradi pregledov ali sanacijskih del), saj je vodni pritisk jezerske vode
prevelik,da bi ga zapornice lahko premagale le z lastno teo, zaradi esar voda ob
tablah v majhnih koliinah, kljub vsemu priteka v odvzemni objekt. Polno tesnjenje
je tako reko nemogoe.
Pri podrobni preuitvi vseh monosti in upotevajo potrebe po vodi za namakanje,
smo se odloili,da se sanacijo izvede v dveh fazah. V sklopu prve faze, ki se e vri
je potrebno usposobiti cevovod, za odvzem vode za namakanje preko talnega izpusta

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 18

(leva cev). preko njega je moen odvzem vode za potrebe namakanja v poletju
2008.
Novembra 2008 se prine z izdelavo projektne dokumentacije za pripravo celovite
sanacije zadrevalnika Vogrek .
Glede na vse zgoraj navedene pogoje in dejstva, je edina monost sanacije ta, da se
sanira pokodovane cevi talnega izpusta na ta nain, da se v levem boku izvede nov
betonski rov, po katerem se on novozgrajenega odvzemnega objekta vzpostavi 2
voda talnega izpusta in 1 namakalni vod.
Obstojee pokodovane cevi v pregradi se zainjektira, in ostanejo trajno del
pregrade, obstojei pokodovani del odvzemnega objekta se popolnoma zrui in
zgradi novega .Dela naj bi potekala pozimi od oktobra 2009 junija 2010.

3.2

Ocena strokov za izvedbo tunelske gradnje

Za izdelavo Tunela- vodnega rova ob akumulaciji Vogrek RGP Velenje predlaga

strojno-roni izkop in rahljalno miniranje z primarnim podpiranjem v nestabilnih
odsekih z mehkejo hribino in jeklenim lonim podporjem, gradbeno mreo in
brizganim betonom. Trdni odseki se po potrebi podpirajo s sidri. Transport materiala
na delovie poteka po viseem tiru, transport izkopanine iz delovia poteka po
verinem transporterju in transporterji z gumijastim trakom.
Pri izkopavanju tunela se predvidi 1-2m/dan. Ta napredek omogoa varen izkop, ki
zagotavlja zahtevano stabilnost vodne pregrade med samo gradnjo.
Tehnologija izkopa , podporne ukrepe in potek gradnje je mogoe sprotno prilagajati
geomehanskim razmeram na samem mestu .

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 19

Izdelava vodnega rova "AKUMULACIJA VOGREK",

dolina = 200m, svetli profil (irina = 2,0m, viina = 2,5m), napredek 1-2 m/dan
Poz. Opis

Enota

Koliina

1.1 Priprava in dovoz opreme na lokacijo, formiranje

delovia
paval

1,00

Cena

Vrednost

1. Pripravljalna dela

1.2 Elektrina energija

7.500,00

7.500,00

dan

150,00

zagotovi naronik

Priprava delovnega platoja in zaasne deponije

m2

300,00

17,50

5.250,00

Odvoz materiala na stalno deponijo do 5 km, ki jo

zagotovi naronik, vkljuno z nakladanjem

m3

1.076,16

4,60

4.950,34

1.5

1.6

2. Portal
2.1 Izdelava vstopnega portala

paval

1,00 15.500,00

15.500,00

2.2 Izdelava izstopnega portala

paval

1,00 12.000,00

12.000,00

3. Izkop tunela
3.1
Rono strojni izkop po potrebi pomono vrtanje in
miniranje profila vkljuno z dobavo in transportom
eksplozivnih sredstev in detonatorjev, strojno-rono
nakladanje, odvoz odstreljenega materiala do ustja
proge.
Ocena

m3

1.076,16

Dobava in vgrajevanje viseega tira za transport

gradbene mehanizacije in podpornih elementov.
Sprotno
podaljevanje.
Tir se lahko v drugi fazi uporabi za namen transporta in
vgradnje betonskih cevi za konno funkcionalnost
tunela.

m'

200,00

85,00

17.000,00

3.3 Zraenje proge z zrailnimi cevmi fi 600 mm, cevni

ventilator pred vstopom v progo

200,00

29,40

5.880,00

3.2

4.
Podporni ukrepi, na izpostavljenih delih tunela v
obmoju nasipa oz. poruenih odsekov

198,25 213.348,72

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 20

4.1
Jekleno lono podporje K-24, dobava transport do
gradbia, montaa, vezni material. Razdalja med loki
1.0 m, odsek cca. 2x50m

kg

20.433,60

3,35

68.452,56

4.2 Dobava, transport in vgrajevanje brizganega betona

MB25
d=10
cm
Ocena

m2

747,00

59,50

44.446,50

4.3 Dobava, transport in vgrajevanje SN sider fi 22 mm, L

=
1,5
m
Ocena

kos

500,00

22,40

11.200,00

4.4 Dobava, transport in vgrajevanje gradbene mree

Q196,
pritrditev
na
sidra
Ocena

m2

821,70

4,95

4.067,42

ton

10,00

453,90

4.539,00

m2

400,00

22,50

9.000,00

ur

82,00

40,00

3.280,00

ur

30,00

70,00

2.100,00

ur

350,00

15,35

5.372,50

1,00 16.000,00

16.000,00

4.5
Injektiranje oziroma zapolnjevanje zrukov poruenih
con in praznin c cementno injektirno maso
Ocena
5. Izvedba podlage
5.1 Dobava in vgradnja podlonega betona v talnem delu
tunela, d = 15 cm

6. Jamomersko-geodetska spremljava v asu

izdelave proge
6.1 Jamomersko-geodetska spremljava v asu izdelave
proge
6.2

Jamomersko
geodetske
spremljave
Zajemajo prikljuitev poligona iz povrine do
prikljuitvenih tok tarta in preboja tunela ter obdelava
podatkov. Cena zajema delo na terenu in obdelavo
podatkov.

7. Finalna dela
7.1
ienje proge, demontaa opreme, transport
8. Projektna dokumentacija
8.1 Izdelava rudarskega projekta za tehnologijo del
(rudarska, strojna, elektro dela)
paval
9 Projektantski nadzor

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 21

9.1 Projektantski nadzor, konzultacije

ur

120,00

12,00

26,15

3.138,00

10 Nepredvideno
10.1 Nepredvidena dela

54.363,00

S K U P A J:

507.388,03

20 % DDV
SKUPAJ (z DDV)

101.477,61
608.865,64

Viina potrebnih sredstev in dinamika sredstev :

I.faza - cca 656 000 -

izvedba By passa - nujna za reitev namakalne sezone v letu

2008 ta faza se je e izvedla in sicer v juniju in juliju 2008 Izvedla se je e preusmeritev

vode preko talnega izpusta na namakalni vod, ki se ga je v dolini 65 m ustrezno
zamenjalo.
II.faza cca 2,670 mio - sanacija samega zadrevalnika Vogrek z izvedbo tunelske
gradnje in spremljajoo sanacijo pokodovanih objektov.
III.faza cca 72 000 - do junija 2009, umetno polnjenje akumulacije za zagotovitev
namakalne sezone 2009.
Skupaj 3,396 mio

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 22

PREDPISI IN IZHODIA ZA IZDELAVO SANACIJE PREGRADE :

Pri izdelavi naloge je potrebno upotevati veljavne predpise (z vsemi uveljavljenimi
pripadajoimi dopolnitvami in spremembami), med drugim:

Zakon o prostorskem nartovanju ZPNart (Uradni list RS, t. 33/07),

Zakon o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, t. 110/02),
Zakon o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, t. 102/04, 126/2007),
Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS, t. 39/06), ZVO-1B (Uradni list
RS, t. 70/08),
Zakon o ohranjanju narave ZON (Uradni list RS, t. 96/04),
Zakon o javnih cestah ZJC (Uradni list RS, t. 33/06,
Zakon o varstvu kulturne dediine ZVKD (Uradni list RS, t. 7/99),
Zakon o vodah ZV-1 (Uradni list RS, t. 57/2008),
Zakon o stavbnih zemljiih ZSZ (Uradni list RS, t. 44/97),
Zakon o kmetijskih zemljiih ZKZ (Uradni list RS, t. 55/03),
Zakon o gozdovih ZG (Uradni list RS, t. 30/93),
Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS t. 55/2008),
Pravilnik o geodetskem nartu (Uradni list RS, t. 40/04),
Pravilnik o tehninem opazovanju visokih jezov, (Uradni list SFRJ, t. 7, z dne
16.2.1966),
Pravilnik o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih pregrad, (Uradni
list SFRJ, t. 6, z dne 22.1.1988),
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS t. 37/2008),
zakone in podzakonske predpise, ki bodo sprejeti v asu izdelave idejne zasnove.

Ostala izhodia:
geodetske podloge v merilu 1:5000 (DOF5 in TTN5)
projekt mora vsebovati e pred prietkom del preglede in analizira e izdelane
projektne dokumentacijo, rezultate e izvedenih raziskovalnih del, poroil in
poslovnika za obratovanje in vzdrevanje zadrevalnika,
Idejna zasnova mora biti usklajena z naronikom in vsemi sodelujoimi. Izvajalec oz.
nosilec naloge mora sodelovati in koordinirati svoje delo s svojimi podizvajalci,
strokovno slubo Naronika, Inenirjem, izdelovalcem investicijske dokumentacije.
- Projekt mora opraviti vse potrebne ,z projektno nalogo definirane recenzije.
(hidrologija, cevovodi, hidromehanska oprema, geotehnika, hidrogeologija,
elektrine napeljave in hidromehanska oprema )

Sanacija pregrade Vogrek

4.0 PROGRAM ZAITE PRED NESREO, ki zajema naslednje

Stran 23

predloge za

izvajanje zaite, reevanja in pomoi ter prepreitev oziroma ublaitev in odpravo

posledic nesree, predstavlja del programa preventivnega vzdrevanja.
Raun porunega vala je izraunal Vodnogospodarski intitut p.o. Vodnogospodarski
oddelek , Ljubljana marca 1987 ( C 417 ), ki je podal linije porunega vala, ki bi nastale,
e se pregrada porui.
Ob poruitvi pregrade voda vdre po dolini s skoraj navpinim elom in se iri s hitrostjo
ve deset kilometrov na uro, njegova viina in hitrost pa se naglo manja z oddaljenostjo
od pregrade. Ruilna mo vode je 10 m/s na ozkih delih po dolinah.
Kota zajezitve je 100,0 m volumen akumulacije pa znaa 8,105 mio m3 Razen nekaj
posameznih hi dolina potoka Vogrek ni naseljena , pa pa so naselja veliko nije.
Priblino 3 km od pregradnega profila se dolina Vogrka raziri in se potok Vogrek kot
levi pritok v Lijak . Lijak se pred Renami izliva v Vipavo. Priblino 300 m 300 m
nizvodno od izliva Vogrka v Lijak ravninsko podroje preka elezniki nasip proge
Nova Gorica- Seana , ki je 1,5 m dvignjen nad teren. Veji kraji na obravnavanem
podroju pa so Vogrsko, Volja draga , Bukovica ,Rene, ki so cca 5 km oddaljene od
pregradnega profila .
Nizvodno od Ren ni nevarnosti da bi se poslopja ruila ( hitrost vode je cca 2m/s) poplave
pa bi zajele velik ravninski del nizvodno z viino cca. 2,0 m nad najnijo koto terena.
PRVO UDARNO OBMOJE zajema 52 objektov, kar ob predpostavki, da so v vsakem
objektu povpreno 3 ljudje znaa 156 ljudi, ki jih je ob evakuaciji nujno takoj izseliti.
DRUGO UDARNO OBMOJE zajema 83 objektov, kar ob predpostavki, da so v vsakem
objektu povpreno 4 ljudje( gre za bolj urbano naselje ) znaa 332 ljudi, ki se jih ob
evakuaciji izseli v II . fazi.

4.1 Preventivni ukrepi

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 24

Potrebno je im prej zgraditi sistem monitoringa, javljanja in alarmiranja , ki je predviden

za izvedbo v obdobju 2008 2009,
Skupaj z MONG- om pripraviti potrebne broure z napotki za obveanje prebivalcev v
sluaju poruitve pregrade.

4.2 Koncept zaite reevanja in pomoi ob ruitvi pregrade Vogrek

Temeljne podmene narta:
Do poruitve vodne pregrade lahko pride nenadoma ali postopno.
Ob hipni ali nenadni poruitvi vodne pregrade ima poplavni val obliko udarnega vala s
strmim elom. Z oddaljenostjo od pregrade se viina strmega ela zniuje in udarni val se
postopno spremeni v poplavni val.
Ob postopni poruitvi vodne pregrade (veliko padavin, visoke vode, slabo vzdrevana
pregrada, napaka v materialu) voda hitro naraa, ne nastane pa poplavni val s strmim
udarnim elom.
Koncept odziva ob hipni poruitvi pregrade
Koncept odziva ob poruitvi vodne pregrade temelji na oceni ali gre za monost in
verjetnosti da pride do hipne poruitve ali pa , da prihaja do postopne poruitve vodne
pregrade.
Ruenje pregrade ogroa loveka ivljenja, ivali in materialne dobrine neposredno zaradi
njihovega delovanja, zaradi pokodb objektov in naprav v zvezi z

pokodbami

infrastrukture itd.
Varstvo pred temi nesreami v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo koncesionar, obina,
dravni organi ter vsi dejavniki, ki se ukvarjajo z zaito reevanjem in pomojo.
Koncept zaite, reevanja in pomoi je zasnovan na podlagi predpisov za to podroje,
ocene ogroenosti koncesionarja, obine, na obstojeo organiziranosti gasilcev, njih
opreme in njihove usposobljenosti ter postopnosti sodelovanja drugih sil za zaito,
reevanje in pomo, ki se vkljuijo v primeru potrebe.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 25

Zaita in reevanje temelji na principu avtonomnega delovanja sil koncesionarja in

enote CZ za TR in gasilskih enot

Najprej koncesionar- vzdrevalec

aktivira koncesionarno operativno enoto, in

obvesti ReCO, ter CZ na MONG-u in MOP ARSO Nova Gorica in MKGP Ljubljana

Pri nesreah vejih razsenosti, kjer je potrebno gasilcem pomagati pri reevanju, se

vkljuijo v reevanje in pomo tudi poveljnik in tab CZ, druge slube in enote CZ,
podjetja in organizacije na podlagi pogodb z obino ter doloene gospodarske drube,
zavodi in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva, katere je
doloil pristojni dravni organ.
4.3 Koncept odziva ob prelivanju preko pregrade Vogrek

Ob zapaanju prelivanja preko pregrade vodja vzdrevalcev obvesti vodjo operative

koncesionarja in nemudoma obvesti RCO, enoto CZ na MONG-u , MOP ARSO Nova

Gorica in MKGP Ljubljana .

V primeru vejih padavin in prelivanja preko pregrade se pristopi k odpiranju talnega

izpusta, vendar kontrolirano- t.j. vode preko talnega izpusta se lahko spusti v takih
koliinah, da ne prihaja do poplav dolvodno pregrade.

V skladu z obinskimi narti prevzame tab nadaljnje vodenje reevanja .

4.4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOLJIVI VIRI:

Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog
Pristojne slube koncesionarja:
-

Vodja javne slube koncesionarja : Hidrotehnik d.d.

Vodja operativnih enot. koncesionarja : Hidrotehnik d.d.

Materialno-tehnina sredstva za izvajanje narta

Materialno-tehnina sredstva se nartujejo za:
-

zaitno-reevalno opremo in orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaito,

sredstva za nastanitev prebivalcev, oprema vozila ter tehnina in druga sredstva, ki jih
potrebujejo strokovnjaki, reevanje enote, slube in reevalci),

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 26

Predvidena finanna sredstva

Finanna sredstva so predvidena v okviru koncesijske pogodbe med MOP ARSO Ljubljana
MKGP- jem Ljubljana in koncesionarjem Hidrotehnik d.d. Ljubljana .

4.5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA, OBVEANJA

za zadrevalnik Vogrek.
Za izvedbo ukrepov v asu poveane stopnje ogroenosti zaradi kodljivega delovanja
voda je pri koncesionarju organizirana deurna ekipa. Ekipa se aktivira v asu poveane
stopnje ogroenosti in spremlja razvoj dogodkov in izvaja ukrepe za zmanjevanje posledic
kodljivega delovanja voda skladno s programom delovanja v asu poveane stopnje
ogroenosti (ki obsega zlasti deurstvo in izvajanje potrebnih ukrepov).
Koncesionar zagotavlja stalno pripravljenost na domu (enega delavca javne slube) izven
delavnega asa za primer nastopa izrednega dogodka (poveana stopnja ogroenosti,
pokodbe mehanske opreme ali objektov ipd.) Z odlobo se odredi vsako tromeseje
deurne delavce, v kolikor je odrejeni telefonsko nedosegljiv se klie prvega naslednjega
po odlobi.

KONCESIONAR

ReCO

MONG

MOP

MKGP

Slika 2.1: Prikaz procesa osveanja pristojnih organov

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 27

Po prejemu obvestila o nesrei, obvea operativni delavec Hidrotehnika naslednje organe:

- OKC PU. V kolikor gre za kriminalno dejanje je takoj obvestiti 113- policijsko postajo
Nova Gorica .Obveanje prebivalstva o stanju na prizadetem obmoju. Za obveanje
prebivalcev o stanju na prizadetem obmoju je zadolen

ReCO Nova Gorica.

Informacije o razmerah na prizadetem obmoju obine posredujejo preko javnih medijev

in na druge, krajevno obiajne naine preko ReCO Nova Gorica . Priporoljivo je, da
obine za dodatne informacije objavijo posebne telefonske tevilke oziroma po potrebi
organizirajo informacijske centre.

4.6. UPRAVLJANJE IN VODENJE (ORGANI IN NJIHOVE NALOGE)

Koncesionar: Vodja JVS :
o imenuje vodjo intervencije
o sklepa o nalogah za odpravljanje posledic nesree
o predlaga aktiviranje taba CZ
o odreja plailo storitev reevanja, ki jih pokriva koncesionar
o opravlja druge naloge izvrne lokalne oblasti
4.7 UKREPI IN NALOGE ZAITE, REEVANJA IN POMOI
Evakuacija
a) nosilci nalog : Koncesionar, tab CZ, Enote in slube CZ, policija, Rdei kri
Evakuacija obsega organizirano preselitev prebivalcev iz ogroenega obmoja na varna
obmoja ob poruitvah se izvaja za vse prebivalce . Odredi jo upan v nujnih primerih
obinski ali regijski poveljnik CZ.
Evakuacija se izvaja pred nastopom katastrofalnega poplavnega vala pod pregrado , ki se
rui ali je nevarnost da se bo.
Evakuacija se izvaja predenj se voda priblia naseljem. e je dovolj asa, se poleg ljudi
evakuirajo tudi ivali in materialne dobrine. Evakuacija se izvaja v skladu z nartom
evakuacije, ki ga izdelajo obine in z njim seznanijo prebivalstvo, pristojno policijsko
upravo oziroma policijske postaje, ki bodo sodelovale pri izvedbi evakuacije. e je

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 28

nevarnost huda in neposredna, doloi obmoje evakuacije pristojni poveljnik CZ na

predlog vodje intervencije, v skladu z vrsto in obsegom nevarnosti.
b) izvedba ukrepa
Oskrba ogroenih prebivalcev na kraju nesree se izvaja v primerih, ko morajo prebivalci
zaradi ogroenosti ivljenja zapustiti domove. Zberejo se na predvidenih varnih mestih
(zbiraliih) v bliini stalnih bivali. Oskrba ogroenih prebivalcev zajema sprejem,
nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi ivljenjskimi potrebinami.
e se zaradi posledic nesree prebivalci dalj asa ne morajo vrniti na svoje domove , se
poie monost za trajno nastanitev.
Obina za zaasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev izvaja:
-

urejanje sprejemali za evakuirane prebivalce ,

urejanje zaasnih bivali ,

nastanitev ogroenega in prizadetega prebivalstva ,

oskrba z najnujnejimi ivljenjskimi potrebinami

zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoi.

4.8 OCENJEVANJE KODE

Ocenjevanje kode ob poplavah zaradi poruitve pregrade zajema ocenjevanje
pokodovanosti objektov in ocenjevanje kode, ki se praviloma opravljata skupaj.
Ker je ugotavljanje pokodovanosti in z njo povezane uporabnosti gradbenih objektov
podlaga za veino dejavnosti za vzpostavitev normalnega ivljenja na prizadetem obmoju,
mora biti opravljeno v najkrajem monem asu.
Obinske komisije za ocenjevanje kode po poruitvi pregrade najprej pripravijo grobo
oceno kode, ki je podlaga za odloanje o pomoi prizadetim obanom, pri zagotavljanju
osnovnih pogojev za delo.
Regijska komisija za oceno kode oceni kodo na podlagi predpisane metodologije za
ocenjevanje kode ob naravnih in drugih nesreah.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 29

Za imprejnje izplailo zavarovalnih premij okodovancem, so zavarovalnice dolne im

prej po poplavah napotiti cenilce na obmoje poplav in oceniti nastalo kodo na objektih,
ki so zavarovani.

Splono o nevarnosti poplav in izrednih razmer na zadrevalniku Vogrek

Za izredne razmere se teje:

tako stanje pokodb na pregradi, breinah akumulacijskega prostora ali objektih, da

obstoji nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade

nastop visokih voda, ki ogroajo poplavno varnost obmoja dolvodno od pregrade,

predvidoma so to pretoki Vipave na vodomerni lati vodomerne postaje VP Miren povratne

dobe Q20

nastop monosti nasilne poruitve objekta

potres, za katerega je na osnovi takojnjega pisnega mnenja eksperta oz. druge

pooblaene osebe za ravnanje v izrednih razmerah, izdano pisno ali ustno navodilo o
uvedbi izrednih ukrepov.

onesnaenje vode, za katerega je na osnovi takojnjega poziva vzdrevalca nemudoma

opravljen pregled pooblaene slube za ravnanje v izrednih razmerah ter na osnovi

pregleda izdano ustno ali pisno navodilo o uvedbi izrednih razmer.
Vzdrevalec o vseh izrednih spremembah na objektu obvea upravljavca, center za
obveanje, upravljavca namakalnega sistema in ribiko druino.
Ob nastopu monosti nasilne poruitve objekta vzdrevalec obvesti Ministrstvo za
notranje zadeve in najblijo policijsko postajo (PP empeter pri Gorici).
Pri onesnaenju vode zaradi naravne ali druge nesree vzdrevalec nemudoma obvesti
upravljavca pregrade in podjetje Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d, ki je
koncesionar za opravljanje ienja gladine celinskih voda ter prepreevanja onesnaenja
vodnih in priobalnih zemlji celinskih voda v primeru izrednega onesnaenja zaradi
naravne ali druge nesree za obmoje Republike Slovenije.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 30

Odtok iz akumulacije se ponovno odpre, ko se na osnovi izvedenih analiz vode v

zadrevalniku pred iztokom v odvzemni objekt ugotovi in potrdi sprejemljivost vode za
nadaljnjo uporabo.
V primeru nastopa izrednih razmer se obvesti pristojne osebe skladno z 2.,3.in 4.
odstavkom tega lena ter se nemudoma prine z nujnimi interventnimi ukrepi:

v primeru nastanka pokodb na pregradi in breinah akumulacijskega prostora , ki

bi lahko pomenile nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade se nemudoma prine s

praznjenjem akumulacije.

V primeru nastopa visokih voda ( Q 20) , ki ogroajo poplavno varnost obmoja

dolvodno od pregrade vzdrevalec nemudoma obvesti upravljavca objekta in center za

obveanje ter izvede popolno zaporo talnega izpusta, tako, da se spua le minimalni
pretok 15 l/s v potok Vogrek.

V primeru nasilne poruitve pregrade se nemudoma prine s praznjenjem

akumulacije preko talnega izpusta ter obvesti upravljavca in policijsko postajo o nastopu
izrednih razmer .

V primeru potresa za katerega je bilo na podlagi ekspertnega mnenja

( etrta

alineja tega lena ) izdano navodilo o uvedbi izrednih razmer ukrepe predvidi MOP
ARSO Urad za seizmologijo .

V primeru onesnaenja vode vzdrevalec nemudoma zapre talni izpust tako, da

izpua le minimalni pretok 15 l/s v potok Vogrek .

Sklie se komisija za spremljanje varnosti pregrade Vogrek. Seznam odgovornih in
kontaktnih oseb in njihovih telefonskih tevilk za primere obveanja v izrednih razmerah
je na strani 22tega narta. En izvod seznama odgovornih hrani upravljavec, en izvod pa se
nahaja na vidnem mestu v komandnem prostoru na pregradi.

4.9 MONI VZROKI PORUITVE PREGRAD

Okvare na napravah in jezovih niso pogoste. Pregrada je grajena na priakovane potresne
intenzitete tako, da potresi do VIII. stopnje MKS ne bi povzroali poruitev. S tem pa je
skoraj izkljuena tudi hipna poruitev.

Sanacija pregrade Vogrek

Tako ostaja najveja nevarnost ruitev

Stran 31

samo v vojni. S topovskim ali raketnim

obstreljevanjem se da pokodovali pregrade in nasipe tako, da bi prilo do

nekontroliranega pretoka s pokodovane pregrade oz. odtekanje vode zadrevalnika.
Posledice bi bile pogojene z viino vode v akumulacijah, naravnega pretoka in irino
poruitve. Glede na trdnost zgradb in sistem gradnje, jih z diverzantskimi akcijami ni
mono pokodovati do te mere, da bi prilo do takega intenzivnega iztekanja vode, ki bi
imelo za posledice poplave.
Moni vzroki poruitve pregrade Vogrek:

notranje izpiranje s pronicajoo vodo

visoke zgornje vode

potres

drugi zunanji mehanski vzroki (sabotaa )

4.10 PRIAKOVANE POSLEDICE POPLAV

Materialna koda, ki bi nastala v primeru ruitve pregrade bi bila zelo velika. Poleg
poplavljenih hi lahko realno raunamo tudi na loveke rtve.
Priakovane posledice ob poruitvi pregrad so lahko naslednje:

katastrofalne poplave, ki nastanejo skoraj soasno s poruitvijo, pod jezom

motnje v cestnem prometu,

kmeka gospodarstva, oprema in kmetijska proizvodnja za dalj asa onemogoena,

pokodovana komunalna infrastruktura - vodovod, kanalizacija, plinovodi z objekti,

PTT omreje , elektro omreje bi razpadlo, ...

odvisno od letnega asa, unien bi bila kmetijska letina,

ogroeni viri pitne vode

4.11 MONOST VERINE NESREE OB PORUITVI PREGRAD

Poruitev pregrad bi zagotovo povzroilo vrsto verinih nesre, vseh ne moremo niti
predvideti, zagotovo pa bi se pojavilo:

muljni nanosi in velika koliina naplavin z vsebnostjo zdravju kodljivih substanc, v

zalitih stanovanjskih zgradbah, komunikacijah in obdelovalnih povrinah,

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 32

tevilni pogreani,

mnogo kadavrov,

izlitje nevarnih snovi, ki so neustrezno zaitena (kurilno olje) iz kurilnic, ki bi jih

zalila voda
4.12 MONOST PREDVIDEVANJA PORUITVE PREGRAD
Predvidevanje poruitve pregrad ali nasipa je mogoe ob dobrem opazovanju objektov.
Simptomi ki nakazujejo monost take nesree so: prelivanje, razpoke, ki se veajo,
precejanje. Taki znaki bi bili opazni e nekaj dni ali pa nekaj ur pred poruitvijo.
Hipna poruitev pregrad je manj verjetna, ni je mo izkljuiti v izrednih in v vojnih
razmerah ali ob katastrofalnem potresu .

4.13 SKLEPNE UGOTOVITVE

Monost poplav, kot posledica poruitve pregrad obstaja, vendar je verjetnost manja.
Zaradi tekih in verjetno celo nepredvidljivih posledic, je najpomembneje, da do ruitev
sploh ne pride, e pa e, pa morajo biti pripravljeni scenariji za obvladovanje nevarnosti in
nastale situacije. Med te najpomembneje ukrepe za prepreitev nastanka in omilitev
posledic sodijo:

pravoasno obveanje in opozarjanje na nevarnost (Reco in DEM),

izvajanje preventivnih ukrepov, v kar sodi reden pregled in vzdrevanje jeza, (VGP

in inpekcijske slube),

izvajanje urbanistinih ukrepov, s prepreevanjem pozidave na poplavnem obmoju.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 33

5. ANALIZA KAKOVOSTI VODE NA KONTROLNIH MESTIH

5.1

Kontrola vzorcev iz talnega izpusta

5.2

Kontrola vzorcev ob pregradi

5.3

Kontrola vzorcev na sredini jezera

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 34

6. SKLEP:

Za zagotavljanje elenih uinkov akumulacije Vogrek

(zagotavljanje vode za

namakanje, zadrevanje visokih voda in za bogatenje nizkih voda) se nakazuje ve variant

sanacij, katerih reitve se lahko prepletajo v razlinih kombinacijah. Po analizi stanja je
potrebno v zakljuku naloge predlagati optimalno varianto sanacije, ki bo ob upotevanju
uporabljenih tehnologij sanacije zagotavljala trajno varnost pregrade in vse elene uinke z
optimalno vloenimi sredstvi, najdaljo trajnostjo in najmanjimi stroki vzdrevanja in
obratovanja.
Ob upotevanju trenutnega stanja, veljavne zakonodaje, doslej izdelane dokumentacije ter
prostorskih aktov je potrebno predlagati izvedbo sanacije, ki bo po potrditvi naronika
osnova za nadaljnje projektne obdelave.
Objekti in pregrada na Vogrku je potrebna takojnje sanacije. Pomembno pri sanaciji je,
da se z nainom sanacije imbolj prilagodimo, da ne izkljuimo kasneje vseh razvojnih
monosti za upravljanje in vzdrevanje na objektu.
Glede na to, da so obstojee cevi v pregradi dodobra korodirane in v zelo slabem stanju, je
kot edina monost celovite sanacije ta, da se obstojee vode skozi pregrado zainjektira, ter
izvede nov tunelski rov v levem boku pregrade, kjer se locira oba voda talnega izpusta,
ter tudi cevovod za namakanje. Nujno je izvesti tudi nov odvzemni objekt, saj je sedanji v
zelo slabem stanju.( Neustrezno stanje betonov, hidromehanske opreme)
Posebno pozornost pri sami sanaciji je potrebno pri detajlni preuitvi pogojev praznjenja
pregrade in terminskem planu praznjenja pregrade, saj se je potrebno prilagajati potrebam
namakanja in oroevanja. Zato se priporoa, da se gradnjo izvede v zimskih mesecih, z
izvedbo zagatnih ten, ki bi omogoale nabero najmanj 3.0 mio m3 vode v zadrevalniku
zaradi potreb po namakanju pa tudi zaradi ribjega ivlja v vodi, saj je v jezeru sedaj velika
koliina rib za katere bo potrebno pred samo sanacijo delno odloviti.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 35

Kot vzdrevalci na zadrevalniku Vogrku upamo, da se bodo sanacijska dela izvedla

im prej , ter da se bo po ekonomsko- tehninih revizijah lastnik zadrevalnika odloil ne
za najcenejo varianto ampak za tisto, ki bo omogoala najbolj kakovostne, funkcionalne
in okoljevarstvene reitve - to je: tunelsko gradnjo rova, v katerih bodo speljani vsi
cevovodi z monostjo stalne in redne kontrole.

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 36

7. VIRI, LITERATURA:
1. Akumulacija Vogrek, projekt za izvedbo, zvezek 1, (VGI Ljubljana, t. C-417/1,
marec 1984)
2. Akumulacija Vogrek, projekt za izvedbo, zvezek 2, (VGI Ljubljana, Geomehanska
obdelava, Univerza v Ljubljani, Laboratorij za mehaniko tal, t.:84-1-7, marec 1984)
3. Akumulacija Vogrek, Objekt za upravljanje, gradbeni del PZI, zvezek 3.1, ( VGI,
oddelek za pomorske gradnje, B-1058, februar 1984)
4. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Lokalna cesta Vogrsko-Replje PZI, zvezek
4.1, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)
5. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Dovozna cesta na pregrado PZI, zvezek 4.2,
(VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)
6. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Poljske poti PZI, zvezek 4.3, ( VGI, oddelek
za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)
7. Nadomestne poti Vogrek, PID (Soko gozdno gospodarstvo Tolmin, projektivni
sektor, april 1987)
8. Akumulacija Vogrek, Odvzemni objekt vode za namakanje in dovod vode do
rpalia, dodatek k projektu C-417 ( VGI, C-417/3, avgust 1985)
9. Gradbeno dovoljenje
10. Uporabno dovoljenje
11. Poslovnik za obratovanje in vzdrevanje zadrevalnika Vogrek v Vipavski dolini
(januar 2008, dopolnitev junij 2008)
12. Delno vodno dovoljenje z dne 31.3.2004
13. Zapisnik s sestanka za zadrevalnik Vogrek z dne 19.12.2007
14. Poroilo stanja pregrade Vogrek in nujnost takojnjih ukrepov z dne 19.12.2007
15. 1.delno poroilo ZAG, t. P 1529/07-710-2 o tehninem opazovanju zadrevalnika
Vogrek v letu 2006-2007 ( z dne 17.12.2007)
16. Poroilo o ienju in pregledu vtonega objekta, cevi, vodil za zapornicami in
nestabilnih brein - vodno zajetje Vogrek (4.11.2007)

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 37

17. Poroilo o ienju in pregledu talnega izpusta, podvodni pregled cevi, tesnjenje desne
cevi, suhi pregled za vodno zajetje Vogrek (18.12.2007)
18. Zapisnik sestanka z dne 4.6.2008
19. Zadrevalnik Vogrek , cevovodi na pregradi Vogrek Poroilo o pregledu
cevovoda talnega izpusta (HSE invest, junij 2008)
20. Poroilo ZAG t. P 1529/07-710-4 o meritvah specifine elektrine upornosti vode in
meritve vertikalne inklinacije na zadrevalniku Vogrek, maj 2008
21. Akumulacija Vogrek, PGD+PZI, VGI Ljubljana, februar 1984, Zvezek 2:
Geomehanska obdelava in Geoloke osnove in
22. Akumulacija Vogrek, Energetsko napajanje, daljinsko upravljanje in nadzor
obratovanja, PZR, Biro Log, d.o.o., Ljubljana, junij 2007
23. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, Visokonapetostni daljnovod in trafo postaja
PZI, zvezek 5.1, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984, Elektro
Primorska, TOZD Elektrodistribucija Gorica, t.:B-D-132, marec 1984)
24. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, Elektro prikljuki - razsvetljava PZI,
zvezek 5.2, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)
25. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, IT prikljuek - razsvetljava PZI, zvezek
5.3, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)
26. Letna poroila o tehninem opazovanju pregrade Vogrek (ZAG)
27. PID zadrevalnika
28. PID v letu 2008 izvedenih nujnih sanacijskih del

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 38

8 PRILOGE

8.1 Naslov tudenta

Silvana Bati, empas 165, 5261 empas
Fakulteta za gradbenitvo
Smetanova ul. 17
2000

Maribor

Tel.: (02) 2294 381

e-mail: @uni-mb.si

8.2 Kratek ivljenjepis

Rojena:

15.10.1960

v Postojni

olanje:

1967 1975.

osnovna ola empas

1975. 1979

Gimnazija Nova Gorica

1979 - 1980

FAGG Ljubljana

1980 1984

Visoka tehnina ola Maribor

1984 - 2005

VGP Soa vodja javne slube, vodja operative

in projektive

2005 2009

Hidrotehnik d.d. Ljubljana vodja javne slube

Sanacija pregrade Vogrek

Slika 1: Pogled na vtok v cev talnega izpusta.

Stran 39

Sanacija pregrade Vogrek

Slika 2: Pogled na notranjost cevi talnega izpusta.

Stran 40

Sanacija pregrade Vogrek

Slika 3: Pogled na pokodovane betonske obloge talnega izpusta.

Stran 41

Sanacija pregrade Vogrek

Slika 4: Pogled na pokodbe notranjosti cevi talnega izpusta.

Stran 42

Sanacija pregrade Vogrek

Stran 43

Slika 5: Pogled na zgornji del cevi talnega izpusta, iz katerega je razvidno pronicanje vode.

Sanacija pregrade Vogrek

Slika 6: Pogled na korodirano notranjost cevi talnega izpusta.

Stran 44