Kardeljeva ploščad 5

1000 Ljubljana, Slovenija

telefon 01 58 05 100

Second Life kot izobraževalno orodje

Seminarska naloga pri predmetu

INFORMACIJSKI VIRI IN SEKUNDARNI PODATKI
zimski semester, 2009/2010

Nosilca predmeta:
doc. dr. Jaro Berce in dr. Janez Štebe

Avtorji seminarske naloge:

1. Aleksander Mali
2. Zoran Dramičanin
3. Violeta Malić
 Kazalo:

1. Uvod................................................................................................................................2
2. Na splošno o Second lifu (virtualnem svetu)..................................................................3
3. Udeležba virtualnega predavanja....................................................................................5
4. Analiza intervjuja............................................................................................................8
4. Zaključek.......................................................................................................................10
5. Viri in literatura.............................................................................................................11
6. Priloga..........................................................................................................................11

2
 1. Uvod

Pri predmetu Informacijski viri in sekundarni podatki je naša obveznost izdelava seminarske
naloge. Izbrali smo si temo Second Life kot izobraževalno orodje zaradi same zanimivosti te
virtualne platforme. Second Life nam omogoča širok spekter uporabe, poleg tega pa veliko
ljudem Second Life še ni dobro poznan. Odločili smo se, da bomo v seminarski nalogi
poskusili prikazati njegovo funkcionalnost na področju izobraževanja in sicer kako nam
lahko Second Life pripomore pri izobrazbi.

Za lažjo izdelavo naloge smo si razdelili opravila, ki jih bo opravil vsak posameznik. Zoran
bo na samem začetku seminarske naloge na kratko predstavil ključne lastnosti Second Lifa
npr. kaj to sploh je, čemu služi, zakaj ga uporabljamo itd. Poleg tega bo predstavil osnove
Second Lifa kot izobraževalno orodje, kar je to tudi cilj naše seminarske naloge.

V osrednjem delu seminarske naloge pa nameravamo opisati uporabo same aplikacije iz prve
roke. Namreč Aleksander se bo udeležil predavanja v Second Life ter opisal in predstavil sam
potek in izkušnje predavanj. Predstavil bo tudi različna predavanja ter različne načine izvedbe
virtualnih predavanj.

Za konec bo Violeta opravila še intervju z dvema osebama, ki sta se predavanj v Second Life
dejansko udeležili. S tem bo dobila sam vpogled v virtualni svet in predavanj v njem tudi iz
druge perspektive. V intervjuju se namerava predvsem osredotočiti na sam dostop do teh
predavanj in tudi na razliko med virtualnimi predavanji in predavanji v realnem svetu. S
pomočjo intervjuja pa poleg tega nameravamo tudi pridobiti nekaj pozitivnih in negativnih
lastnosti virtualnih predavanj iz perspektive samega uporabnika. V seminarsko nalogi bomo
objavili samo analizo intervjuja, ne pa samih transkirptov intervjujev. Na željo intervjuvancev
bomo upoštevali njuno zasebnost in anonimnost. V sami analizi intervjuja bomo navajali le
njuni imeni in trenutni družbeni status.

V zaključku bomo na kratko strnili ter predstavili vsa spoznanja, ki smo jih pridobili pri
izdelavi seminarske naloge.

3
 2. Na splošno o Second lifu (virtualnem svetu)

Zahvaljujoč novim možnostim tehnologije in spreminjajočim se idejam o virtualnem svetu,

lahko vidimo različno razumevanje virtualnega sveta. Za nekatere ljudi se realni in virtualni
svet zlivata en v drugega. Tako nekatere ljudi virtualni svet, kot je na primer Second Life,
zelo pritegne. Posvetijo mu veliko časa, kupujejo stvari, navezujejo poznanstva, ga doživljajo
čustveno, ustvarjajo, postane del njih samih, postane njihova digitalna verzija. Second Life je
internetno osnovan virtualni svet ustanovljen leta 2003. Razvilo ga je podjetje Linden
Research. Čeprav je Second Life včasih predstavljen kot igra, ta opis ne ustreza njenim
standardom. Ne pozna točk, rezultatov, zmagovalcev ali poražencev, stopenj, strategije, kako
priti do cilja, ali drugih karakteristik, ki jih pozna igra. Obstaja pa veliko iger, ki so bile
ustvarjene znotraj okolja Second Life. S pomočjo virtualnega sveta lahko premagujemo
razdalje, prihranimo denar (za gorivo, za prenočišče), obenem tudi razbremenimo okolje, se
udeležujemo določenih stvari, ki se jih sicer ne bi mogli in navsezadnje lahko tudi poslušamo
določene strokovnjake z različnih področij v živo.

2.1 Vstop v virtualni svet

Če želimo vstopiti v sam virtualni svet potrebujemo nekaj osnovnih stvari; dovolj zmogljiv
računalnik, širokopasovno internetno povezavo (xDSL ali kabelsko), kakšno uro časa za
učenje osnov uporabe okolja in raziskovalni duh, za vstop v virtualni svet Second Life morate
biti polnoletni itd. (Leeuwe 2007).

Nato si prenesemo program Second Life, ga namestimo na svoj računalnik, si ustvarimo

uporabniški račun, se registriramo in že smo del navideznega sveta. Ko se bo program
povezal s strežnikom, na sredi zaslona zagledamo svoj avatar, ki ima nad seboj izpisano svoje
ime. Osnovni avatar ima človeško obliko, moški ali ženski spol in široko izbiro fizičnih
lastnosti ter oblačil. Le ta se pojavi na enem izmed začetnih točk imenovanih Orientation
Island. Zgoraj levo zagledamo belo-modro okno, ki nas vodi po različnih delih začetnega
otoka. V oknu najprej izberemo želeni jezik, nato pa sledimo navodilom v oknu, ki nas
usmerjajo po začetnem otoku. Ko se naučimo osnovnih veščin, se lahko začnemo sprehajati in
raziskovati še po drugih otokih. Z ostalimi prebivalci lahko raziskujemo, srečujemo druge
prebivalce, se družimo, sodelujemo v individualnih in skupinskih aktivnostih, imamo

4
virtualne spolne odnose in ustvarjajo ter menjamo različne predmete in storitve drug od
drugega.

2.2 Second Life kot izobraževalno orodje

Med mnogimi storitvami, ki nam jih ponuja Second Life, je tudi možnost izobraževanja. Tako
lahko rečemo, da se sam Second Life uporablja kot izobraževalno orodje. Obstaja veliko
možnosti; univerze imajo lahko predavanja znotraj virtualnih univerz, preizkusi se lahko nov
izdelek ali vmesnik, lahko se sprehajate po virtualnih muzejih, lahko obiskujete knjižnice, jih
sami izgradite, lahko »doživite« različne zgodovinske kraje itd. (Leeuwe 2007).

Tako je v samem virtualnem svetu Second Life ustvarjenih mnogo izobraževalnih centrov,
univerz, predavalnic, učilnic, ... Naučite se lahko praktično vsega, kar si v določenem trenutku
zaželite. Od samega učenja jezikov, do drugih bolj specializiranih stvari kot so npr. izdelava
arhitekturnih načrtov, učenja letenja v virtualnem simulatorju,...
Možno se je udeleževati tudi različnih virtualnih konferenc, ki so lahko zelo koristne za razna
podjetja, saj se lahko tako dobijo v navidezni predavalnici, brez da bi zapustili svojo pisarno.
To, da avatar temelji na virtualnem svetu izobraževanja je zelo interaktivno, zagotavlja pa
enako udobje ne da bi morali potovati, medtem ko zagotavlja bogatejšo, bolj učinkovito in
bolj prijetno izkušnjo. Za takšno obliko izobraževanja, bi veliko študentov večina z veseljem
veliko načrtovanega časa namenjenega za obisk knjižnic, samega študija, predavanj
zamenjalo za virtualno učilnico. Ena izmed zelo poučnih možnosti je tudi obisk predavalnic,
kjer predavajo razni strokovnjaki iz različnih področij. Tako si lahko npr. ogledamo razna
poučna predavanja, ki bi nas v normalnem svetu lahko stala precej zajeten kupček denarja.
Kot sem že omenil, lahko poslušamo karkoli si želimo oz. kar nas zanima.

Virtualna univerzitetna središča, ki so priporočena za izobraževalne ustanove imajo zasebna

območja v Second Life. Le ta niso odprta za širšo javnost s tem pa omogočajo lažje in bolj
varno učno okolje. Obiščejo jih lahko le določeni registrirani člani (Wright, 2006).

Primerjav med uporabo virtualnega sveta v izobraževalne namene in učenja v razredu je

veliko. Razne ideje za čim boljšo primerjavo se hitro razvijajo in prilagajajo, virtualna
tehnologija pa je postala očitna. Najbolj pogoste slabosti, ki so obstajale v online
izobraževanju, so zdaj odpravljene. Imamo že veliko vzgojiteljev, ki so se prilagodili samemu
načinu virtualnih predavanj.

5
 3. Udeležba virtualnega predavanja

V tem delu seminarske nalogo bomo predstavili virtualno predavanje. Predvsem se bomo
tukaj ukvarjali z vprašanjem kako se udeležiti virtualnega predavanja ter kako tako
predavanje poteka. Odgovor na to vprašanje bomo pridobili tako, da se bo član naše skupine
udeležil virtualnega predavanja v Second Lifu ter opisal in predstavil sam potek.

V samem Second Lifu obstaja več vrst predavanj oziroma več vrst izobraževanj. Prva oblika
predavanj, ki je tudi najbolj pogosta, je klasično virtualno predavanje, izvedeno preko
tekstovnega vmesnika. Ta predavanja so najbolj pogosto v povezavi z samim Second Lifom.
Primer tega je gradnja objektov, posodobitev avatarjev, služenje denarja v Second Lifu itd.
Drugo predavanje je klasično virtualno predavanja izvedeno preko zvočnega vmesnika.
Predavanja preko zvočnega vmesnika so predvsem pogosta za virtualne univerze ter druge
izobraževalne ustanove v Second Lifu. To vrsto predavanje navadno vodijo strokovnjaki oz.
profesorji, ki so tudi zaposleni pri samih izobraževalnih enotah. Tretja oblika predavanj je
predavanje, kjer se predava majhnim skupinam ter vsak član te skupine uporablja zvočni
vmesnik. Taka predavanja so značilna predvsem za jezikovne tečaje. Tukaj se predavanja
vodijo tako, da skupina vsebuje člana skupine, ki je profesor in moderator in vodi ta tečaj.
Drugi pa sodelujejo tako, da upoštevajo profesorjeva navodila in se pogovarjajo v določenem
jeziku preko zvočnega vmesnika. Zadnja, četrta oblika izobraževanja pa ni predavanje ampak
so muzeji v Second Lifu. Muzeji so zgrajeni tako, da obravnavajo določeno tematiko. Sobe
pri muzejih so ustvarjene tako, da ima vsaka soba svojo tematiko in predstavlja svoj del
zgodbe. To je omogočeno preko predmetov in aplikacij, ki so bili ustvarjeni v Second Lifu.
Primer tega so prosojnice, ki izgledajo podobno PowerPointu ter po katerih se uporabnik
lahko svobodno premika iz ene prosojnice na drugo. Poleg prosojnic pa so navadno prisotni še
zvočni posnetki, ki nam še dodatno pomagajo pri sami predstavitvi.

Problem udeležitve samega predavanja je bil na začetku ne poznavanje delovanja Second

Lifa. Ta problem sem rešil tako, da sem se včlanil v več socialnih skupin. Kot član skupine
sem imel dostop do posameznikov, ki so mi bili pripravljeni pomagati in odgovarjati na moja
vprašanja. Prvo informacijo, ki sem jo dobil je, da Second Life teče v svojem časovnem pasu,
ki je enak času v San Franciscu. Informacija je bila zelo koristna, ker se vsi dogodki v Second

6
Lifu ravnajo po tem času. Člani skupine so mi povedali tudi, da obstaja orodje, kjer so
zabeleženi kraji, časi, tematike ter ostale informacije o dogodkih v Second Lifu. Orodje pa
lahko te dogodke tudi filtrira. To nam omogoča, da dobimo samo informacije, ki so povezani
z izobraževanjem. Orodje nam tudi omogoča neposredno teleportacijo, do določenega
dogodka. To orodje mi je omogočilo hitro in učinkovito raziskovanje Second Lifa in kasneje
tudi udeležbo različnih predavanj.

Prvo predavanje, ki sem se ga udeležil je bilo klasično predavanje s pomočjo tekstovnega

vmesnika. Predavanje je bilo govorilo o tem kako ustvariti različne objekte v Second Lifu. Na
predavanje smo morali priti deset minut pred začetkom zato, da nam je predavatelj razložil
kam naj se usedemo ter katero orodje oz. kateri 'plug-in' za Second Life potrebujemo, da
lahko sodelujemo pri predavanju in posledično ustvarjamo objekte v Second Lifu. V tem času
so se v predavalnico teleportirali še drugi in vsakemu je bil razložen enak postopek.
Predavanje se je začelo točno ob uri in je potekalo tako, da nam je predavatelj kazal ter
razlagal kaj moramo narediti, mi pa smo tem navodilom sledili. Če je prišlo do kakšne
nejasnosti smo preko tekstovnega vmesnika vprašali predavatelja, če lahko ponovno pokaže
in ponovi postopek. Predavanje je trajalo točno eno uro in po tem predavanju je bil
predavatelj še petnajst minut prisoten za dodatna pojasnila ter vprašanja.

Drugo predavanj, ki sem se ga udeležil je bilo klasično predavanje s pomočjo zvočnega

vmesnika. Predavanje je bilo na tematiko astrofizike. Predaval nam strokovnjak astrofizike.
Tukaj bi izpostavil zelo veliko udeležbo. Predavanja se je udeležilo več kot petsto ljudi tako,
da je zmanjkalo prostih sedežev in zato so številni avatarji stali ali pa kar lebdeli nad
predavalnico. Na predavanje nam ni bilo potrebno priti predčasno in zelo veliko avatarjev je
prišlo z zamudo ali pa je predčasno odšlo od predavanja. Predavanje je potekalo tako, da je
predavatelj sedel v sredini predavalnice. Okoli njega pa so bili postavljeni stoli namenjeni za
goste. Predavanje je vodil preko zvočnega vmesnika. Preko tekstovnega vmesnika pa so
udeleženci predavanja spraševali predavatelja, če lahko kaj dodatno pojasni ter se sami
aktivno vključevali v predavanje. Dogajalo se je tudi, da so drugi udeleženci predavanja že
poznali odgovor na določeno vprašanje in tudi sami odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Torej lahko povzamem, da je bilo predavanje izvedeno preko zvočnega vmesnika, preko
tekstovnega vmesnika pa se je ob predavanju razvila dodatna debata o samem predavanju. Po
koncu predavanja se je predavatelj poslovil in odšel. Po odhodu predavatelja pa so temu
sledili še drugi avatarji. Predavalnica se je zelo hitro spraznila.

7
Tretje predavanje na katerem sem bil prisoten je bilo predavanje v majhnih skupinah, kjer
ima vsak član skupine svoj zvočni vmesnik in lahko kadarkoli hoče govori. Predavanje, ki
sem ga obiskal je bil jezikovni tečaj nemščine. Predavanje se je začelo tako, da smo morali
priti vsaj deset minut prej na predavanje zato, da nam je predavatelj predstavil pravila
predavanja in preizkusil naš zvočni vmesnik.. Tukaj bi poudaril, da so ta predavanja vedno
številčno omejena. Predavanja se je lahko udeležilo samo 10 avatarjev in ko je bila ta kvota
dosežena se je predavanje začelo in tudi zaprlo za druge avatarje. Sledilo je predavanje, ki je
trajalo malo več kot eno uro. Potekalo je kot debata med avatarji, kjer je vsak nekaj povedal
po navodilih predavatelja v nemščini. V primeru, da smo kaj jezikovno narobe povedali nas je
pa predavatelj popravil ter nam obrazložil našo napako.

Vsa predavanj, ki sem jih udeležil so bili brezplačnega tipa. Obstajajo pa tudi predavanja, ki
so plačljivega tipa. To so večinoma predavanja, kjer vsi uporabljajo zvočni vmesnik,
predvsem jezikovni tečaji. Taka predavanja so plačljiva predvsem zato, ker mora predavatelj
vložiti veliko energije, da določeno skupino ljudi, ki je navadno številčno omejena, nauči
jezika. Takšna predavanja tudi niso enkratna ampak se izvršijo enkrat ali večkrat tedensko ob
določenem času, tako kot bi se tečaji v resničnem življenju.

4. Analiza intervjuja

Da bi dobila čim več informacij o predavanjih v Second Life sem opravila intervju z dvema
osebama. Janez je študent 3-ga letnika Multimedijskih komunikacij, Darko pa je redno končal
študij in je trenutno zaposlen.

V intervjuju sem poskušala dobiti čim bolj zanimive ter relevantne informacije povezane s
predavanji v virtualnem svetu. Predvsem pa mi je bilo pomembno, da te informacije dobim iz
prve roke od oseb, ki so se predavanj dejansko udeležile.

Janez se je predavanj do sedaj udeležil trikrat, pri tem pa je poudaril, da se jih ne udeležuje
redno. Udeleži se jih predvsem zaradi pridobivanja znanja in tudi zabave. Predvsem ga je
zanimalo kako predavanja v virtualnem svetu sploh potekajo in ravno to je tudi botrovalo k
njegovi udeležbi.

8
Darko se je predavanj udeležil samo enkrat vendar je poudaril, da se jih v prihodnosti še
namerava udeležiti. Razlog, ki je botroval k njegovi udeležitvi predavanj pa sta predvsem
zanimiva tema in radovednost zaradi virtualnega predavanja.

Zanimalo me je kje sta študenta pridobila informacije o kraju in času predavanj, predvsem pa
ali je bil dostop do informacij težaven saj ta način izobraževanje še ni dodobra poznan, kar bi
lahko predstavljajo težavo pri pridobivanju informacij o izvedbi virtualni predavanj.

Tu je študent multimedijskih komunikacij poudaril, da se je postal član skupine v Second Lifu

in se nato prijavil na predavanje, o dnevu in uri predavanj pa je bil naknadno obveščen preko
elektronske pošte. Omenil je tudi, da je bil dostop do informacij zelo težaven in, da bi ta
element Second Lifa poenostavili. Namreč samo skupino je dokaj težko najti, še težje pa je
najti prostor (sobo) v kateri se skupina nahaja. Pri tem je omenil, da se je udeležil predavanj
do katerih je imel prost dostop. Pri samem obisku virtualnega sveta pa je zasledil nekaj
plačljivih predavanj, vendar se teh ni udeležil. Tu je poudaril, da se predavanj te vrste ne
udeležuje saj ni oseba, ki bi zapravljala denar v takšne namene.

Za razliko od Janeza pa je Darko mnenja, da so predavanja lahko dostopna, informacijo o

kraju in času predavanj pa je pridobil v Second Life, kjer je bilo po njegovem mnenju vse v
zvezi s predavanji lepo razloženo in opisano. Tako kot Janez pa se je tudi on udeležil
predavanj, ki so bila brezplačna.

V nadaljevanju intervjuja me je zanimalo ali se intervjuvanca udeležujeta predavanj

izobraževalnih ravni ali predavanj povezanih z življenjem v Second Life. Zanimal me je potek
predavanj, saj so lahko predavanja izvedena na več načinov. Kot že prej omenjeno so lahko
predavanja izobraževalnih ravni ali pa so povezana z življenjem v Second Life (npr. gradnja
objektov), lahko pa so tudi izvedena na več načinov npr.: preko tekstualnega vmesnika, avdio
vmesnika, video vmesnika itd.

Janez se je udeležil predavanj izobraževalnih ravni, kot tudi predavanja povezanega z

življenjem v virtualnem svetu. Udeležil se je dveh predavanj izobraževalnih ravni in sicer
predavanj o drugih planetih. Predavanji sta bili predvsem namenjeni oddaljenosti planetov v
našem osončju, nekaj malega pa je bilo namenjeno pridobivanju splošnega znanja o planetih.
Predavanji sta potekali s pomočjo tekstualnega vmesnika in sicer s pomočjo prezentacijskih

9
'slajdov'. Na vprašanje kako to poteka oz. deluje je Janez odgovoril, da so ta predavanja
potekala v sobi, ki je imela več ekranov na katerih so se odvijale prezentacije. V sami sobi je
bilo več oseb, v ekran kjer se je odvijalo predavanje o planetih pa jih je hkrati gledalo sedem.
Poleg predavanj izobraževalnih ravni, pa se je udeležil enega predavanja o gradnji objektov v
Second Life, natančneje kako izgraditi hišo v Second Life. Tega predavanja se je udeležil
predvsem zato, ker mu sam virtualni svet še ni povsem poznan. To predavanje je potekalo s
pomočjo avdio vmesnika.

Darko se je do sedaj udeležil enega predavanja povezanega s tematiko Second Lifa.

Predavanje je bilo prav tako izvedeno s pomočjo avdio vmesnika. Na samem predavanju pa je
bilo udeleženih približno deset ljudi.

Za konec sem želela le še dobiti primerjavo predavanj v virtualnem svetu s predavanji v

realnem svetu. Zanimale so me predvsem prednosti in slabosti posameznih predavanj.
Tu je Janez poudaril, da si pri virtualnih predavanjih dosti odvisen od hitrosti internetne
povezave. Namreč v primeru, da se povezava »izgubi« se predavanja ustavijo in se končajo.
Kot slabost navaja tudi, da je dostop do predavanj otežen in je temu primerna tudi udeležba.
Kot največjo razliko je Janez navedel, da so predavanj v realnem svetu lažje dostopa in so mu
zato tudi bolj ljuba. Bolj všeč pa mu je tudi dejstvo, da ima v realnem svetu bolj pristen
kontakt s predavateljem.

Darko pa je kot prednost virtualnih predavanj navedel prostor in za razliko od Janeza preprost
dostop do predavanj. Kot slabost te vrste predavanj pa navaja isto lastnost kot Janez in sicer,
da ni osebnega stika s predavateljem, ki po njegovem mnenju pri predavanjih lahko včasih
odigra pomembno vlogo npr. karizma.

4. Zaključek

Dandanes smo vsi tako ali drugače okupirani s takšnim ali drugačnim delom, in ker ne znamo
vedno najti bližnjic do uspeha imamo občutek, da nam življenje na tem svetu uhaja iz rok.
Tako venomer iščemo in težimo k nečemu, kjer se počutimo koristni, pametni, nepogrešljivi,
idr. Nekateri se na tak način zatečejo v virtualne svetove, kjer stopajo v medsebojne
interakcije z ljudmi in živijo vzporedno življenje.

10
Ravno na tem temelji sama naša seminarska naloga. Pri sami udeležbi virtualnih predavanj
smo prišli do spoznanja, da obstaja več vrst predavanj in predavalnic. Prva so predavanja
preko tekstovnega vmesnika. To so predvsem predavanja o življenju v Second Lifu. Druga so
predavanja preko zvočnega vmesnika, ki so še posebej popularna pri množičnih predavanjih
in tudi pri predavanjih v majhni skupini npr. jezikovni tečaji. Zadnja vrsta izobraževanja v
Second Lifu pa so muzeji. Muzeji so namensko zgrajene zgradbe v Second Lifu, ki nam
predstavljajo določeno tematiki. V tem delu smo tudi spoznali, kako zelo problematično je za
začetnike Second Lifa, da dobijo informacije o predavanjih in se predavanj dejansko
udeležijo.

Želeli pa smo tudi pridobiti mnenje o Second Life kot izobraževalnem orodju iz druge
perspektive. Intervju smo opravili z dvema študentoma, pri čemer se je eden udeležil
predavanj zgolj iz samega zanimanja, drugi pa tudi zaradi želje po izobraževanju. Oba sta
navedla, da ne izključujeta možnosti, da bi se predavanj še udeležila, poudarila pa sta, da je
slabost virtualnih predavanj predvsem ta, da ni osebnega stika s predavateljem.

Izobraževanje na ta način je vse kakor dobrodošlo. Skozi izdelavo seminarske smo spoznali,
da je velika prednost predavanj v Second Life ta, da se lahko izobražujemo na daljavo.
Namreč ni več potrebno, da se zapeljemo oz. pešačimo do predavalnice, kjer poteka
predavanje in ni več potrebno, da ob slabem vremenu zapustimo svoj dom. Second Life nam
omogoča izobraževanje doma, predavanj se lahko udeležimo kar v svojem naslonjaču.
Osebno nam to predstavlja največjo prednost, saj se lahko udeležimo predavanja, ki poteka v
drugem mestu ali državi, lahko se udeležimo predavanja, ki temelji na izobraževalni ravni ali
pa se udeležimo predavanja o samem življenju v Second Life za katerega menimo, da nam bo
olajšal ustvarjanje našega virtualnega življenja.

Menimo, da je Second Life kot izobraževalno orodje vse kakor pozitivna stvar. Skozi samo
izdelavo seminarske naloge pa smo prišli do spoznanja, da zna biti predavanje v Second Life
zelo zanimivo in prav tako poučno kot predavanje v realnem življenju.

11
 5. Viri in literatura

Leeuwe. Marcel. 2007. Trendi na področju e-učenja: Realen navidezen svet. Dostopno prek:
http://moodle.uni-mb.si/file.php/1/Izobrazevanja/e-Trendi/navidezen_svet.html
(17. december 2009).

RTV Slo. Second Life. Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/secondlife/ (17. december2009).

Wright, Theodore. 2006. Second Life as a Virtual Learning Environment. Dostopno prek:
http://www.dokimos.org/secondlife/education/ (17. december 2009).

6. Priloga

Nabor vprašanj, ki so bila zastavljena intervjuvancema:

1. Ali ste se predavanj udeležili le enkrat ali se jih udeležujete redno?
2. Vzrok za udeležbo predavanj!
3. Kje ste dobili informacije o kraju in času predavanj in ali je bil dostop do teh
informacij težaven?
4. Ali ste imeli do predavanj prost dostop oz. so bila ta predavanja plačljiva?
5. Na kakšen način so bila predavanja izvedena? (tekstualni vmesnik, avdio
vmesnik, video vmesnik,…)
6. Kolikšna je bila udeležba samih predavanj?
7. Ali lahko izpostavite par prednosti oz. slabosti virtualnih predavanj v
primerjavi s predavanji v realnem svetu?
8. Ali se udeležujete predavanj izobraževalnih ravni ali predavanj povezanih z
življenjem v Second Life (npr. gradnja objektov)?

12