Escolar Documentos
Profissional Documentos
Cultura Documentos
1 PRE©ERNOV TRG
PRE©EREN SQUARE
2 HAUPTMANNOVA HI©A
HAUPTMANN HOUSE
3 URBAN»EVA VELEBLAGOVNICA -
CENTROMERKUR | URBANC
DEPARTMENT STORE -
CENTROMERKUR
4 MESTNA HRANILNICA | CITY
SAVINGS BANK
5 DRÆAVNA OBRTNA ©OLA
STATE SCHOOL OF CRAFTS
10 6 NEM©KA HI©A | GERMAN HOUSE
16
7 NEM©KO GLEDALI©»E - DRAMA
15
11 12 GERMAN THEATRE - DRAMA
14
8 MLADIKA
13
9 NARODNA TISKARNA
21 NATIONAL PRINTING HOUSE
10 HRIBARJEVA HI©A | HRIBAR HOUSE
20 11 MIKLO©I»EV PARK
25 MIKLO©I» PARK
19
18 12 KRISPERJEVA HI©A
17 KRISPER HOUSE
13 REGALLIJEVA HI©A
22 REGALLI HOUSE
9 3
8 4 14 DEGHENGIJEVA HI©A
23 DEGHENGI HOUSE
2 1
15 POGA»NIKOVA HI©A
POGA»NIK HOUSE
16 »UDNOVA HI©A | »UDEN HOUSE
17 MIKLO©I»EVA ULICA
MIKLO©I» STREET
18 LJUDSKA POSOJILNICA
24 PEOPLE’S LOAN BANK
19 HOTEL UNION
20 ZADRUÆNA GOSPODARSKA BANKA
COOPERATIVE BANK
7
21 BAMBERGOVA HI©A
BAMBERG HOUSE
6 22 ZMAJSKI MOST | DRAGON BRIDGE
23 KATOLI©KA TISKARNA
CATHOLIC PRINTING HOUSE
24 MIKLAV»EVA VELEBLAGOVNICA
MIKLAVC DEPARTMENT STORE
25 LJUDSKA KOPEL | PUBLIC BATHS
7
1 PRE©ERNOV TRG
Sedanji Pre[ernov trg se je razvil iz kri/i[;a, ki je /e v
srednjeve[kem obdobju nastalo pred vhodom v obzidano
mesto. Æe v 17. stoletju je bila zgrajena fran;i[kanska cerkev
Marijinega oznanjenja, vendar so kri/i[;e izravnali in
tlakovali [ele sredi 19. stoletja, potem ko so poru[ili mestno
obzidje.
Po velikem potresu ob koncu 19. stoletja so na trgu sezidali
nove me[;anske pala;e, ki so se po vi[ini prilagodile vencu
fran;i[kanske cerkve in trg zaprle> Mayerjevo pala;o
(Pre[ernov trg 5), Frischovo (Pre[ernov trg 3) in Seunigovo
hi[o (Pre[ernov trg 2) na za;etku :opove, na drugi strani
Ljubljanice pa so zgradili Filipov dvorec (Stritarjeva 9) in
Kresijo (Stritarjeva 6) po na;rtih gra[kega arhitekta
Leopolda Theyerja. Poleg teh neohistori;nih pala; je bila v Pre[ernov trg \ Pre[eren Square
prvem desetletju na[ega stoletja v secesijskem slogu
prenovljena Hauptmannova hi[a (Wolfova 2), in zgrajena
1 PRE©ERNOV TRG (PRE©EREN SQUARE)
Urban;eva hi[a, sedanji Centromerkur (Trubarjeva 1), prva Present-day Pre[eren Square developed from an intersection
ljubljanska veleblagovnica in ena najlep[ih secesijskih which in mediaeval times originated in front of the entrance to the
stavb v mestu. Med obema vojnama je na ju/ni strani med walled city. The Franciscan Church of the Annunciation was
Wolfovo in Hribarjevim nabre/jem trg na novo zaokro/ilo built in the 17th century, but the road junction was levelled and
zgodnjefunkcionalisti;no pro;elje Mayerjeve paved only in the middle of the 19th century once the city walls
veleblagovnice (Wolfova 1), s Ple;nikovim Tromostovjem, were demolished.
oblikovanim po bene[kih vzorih z belimi balustrskimi
After the great earthquake at the end of the 19th century new
ograjami in stopni[;ema, ki se spu[;ata proti re;nemu
bourgeois residences were built in the square. These were adapted
bregu, pa se je trg funkcionalno in vizualno raz[iril prek
to the height of the cornice of the Franciscan Church and enclosed
reke in dobil dana[njo podobo.
the square> Mayer House (5 Pre[eren Square), Frisch House
2 HAUPTMANNOVA HI©A, WOLFOVA 2 (3 Pre[eren Square) and Seunig House (2 Pre[eren Square) at the
(ARHITEKT C. M. KOCH, 1904) beginning of »opova Street. On the other side of the Ljubljanica
river Filip Court (Filipov dvorec, 9 Stritarjeva Street) and Kresija
Hauptmannova hi[a je bila zgrajena /e leta 1873. Bila in ena (6 Stritarjeva Street) were erected according to the plans of the
izmed redkih ljubljanskih stavb in edina na trgu, ki je Graz architect Leopold Theyer. Besides these neohistorical
skoraj nepo[kodovana pre/ivela ljubljanski potres. Po buildings, the first decade of the 20th century saw the renovation of
potresu je hi[o kupil Adolf Hauptmann, trgovec z barvami, Hauptmann House (2 Wolfova Street) in the Secessionist style and
in dal prenoviti pro;elje in streho doma;emu arhitektu the construction of Urbanc House, the present Centromerkur
Cirilu Metodu Kochu. Koch je hi[o obnovil v slogu modne (1 Trubarjeva Street), which was the first department store in
dunajske secesije. Pro;elje je oblo/il z barvnimi Ljubljana and one of the finest Secessionist buildings in the city.
kerami;nimi plo[;icami v geometrijskem motivu, streho, ki In the inter-war period, on the south bank, between Wolfova and
je danes /al spremenjena, pa je na zgornji strani zaklju;il s Hribarjevo nabre/je (Hribar Embankment), the square was
plo;evinastimi snegolovi v valoviti, nekako orientalski rounded off anew by the early functionalist facade of the Mayer
liniji. Koch je za pro;elje izbral kontrastne zeleno-modro- department store (1 Wolfova Street). With Ple;nik’s Tromostovje
8 9
rde;e barvne tone. Barvna pestrost ka/e na so;asne modne
dunajske vzore, lahko pa jo povezujemo tudi s poklicem
hi[nega lastnika.
3 URBAN»EVA VELEBLAGOVNICA — CENTROMERKUR,
TRUBARJEVA 1 (ARHITEKT FRIEDRICH SIGMUNDT, 1902—1903)
Ljubljana je imela v za;etku 20. stoletja manj kot 40.000
prebivalcev. Trgovina je bila v rokah majhnih trgovcev, ki
so imeli v starem delu mesta prete/no majhne,
specializirane trgovine, modernej[e trgovine z velikimi
izlo/benimi okni pa so po potresu zrasle predvsem na
obmo;ju med starim mestnim jedrom in /elezni[ko postajo.
Prvo veleblagovnico je dal zgraditi ljubljanski trgovec Felix
Urbanc. Kot pove letnica na pro;elju, je bila zgrajena leta
1903, na;rte zanjo pa je narisal gra[ki arhitekt Friedrich
Sigmundt. Zasnovana je po vzoru sodobnih veleblagovnic v UrbanËeva veleblagovnica - notranjost Centromerkurja
Interior of the Urbanc department store — Centromerkur
velikih evropskih prestolnicah> Parizu, Dunaju Gradcu,
Budimpe[ti. Glavno, komaj 5,5 metra [iroko enoosno
(Three Bridges) designed according to Venetian models with white
pro;elje je obrnjeno proti trgu s portalom, ki ga poudarja
balustraded railings and stairs that lead down towards the river
polkro/ni nadstre[ek v obliki pahlja;asto razprtih cvetnih
bank, the square acts and visually extends across the river, thus
listov iz stekla in kovanega /eleza. Na polkro/ni atiki stoji
acquiring its present-day appearance.
12 13
V notranj[;ini, v prvem nadstropju, je bolj ali manj pristno and other details reflect the direct influence of Belgian and French
obnovljena ban;na dvorana, eden redkih secesijskih variations of Art nouveau — a rarity in Ljubljana — which was
ambientov. V njej je ohranjen [tukaturni okras v enakih otherwise modelled on Viennese Secession. Urbanc House is one of
motivih kot na pro;elju, avtenti;ni lestenci in kosi the finest and most elaborate Secessionist works of art in
prvotnega pohi[tva, jedkana stekla in oprema pa so izdelani Ljubljana where the architectural design and internal furnishings
na novo. blend to form an inseparable whole.
5 DRÆAVNA OBRTNA ©OLA - SREDNJA ©OLA 4 MESTNA HRANILNICA (CITY SAVINGS BANK), 3 »OPOVA STREET
LJUBLJANA, A©KER»EVA 1 (ARCHICTECT: JOSIP VANCA©, 1903-1904)
(ARHITEKT VOJTEH DVOŘAK, 1909—1911)
The Ciy Savings Bank was founded in 1882 and was the first
Cesarsko kraljeva dr/avna obrtna [ola, ki je bila uradno Slovene banking institution. As such it competed with the German
ustanovljena z vladnim odlokom leta 1911, je bila Carniola Savings Bank, which till then had been the most
namenjena izobra/evanju slovenske mladine iz vseh important in the city.
slovenskih de/el monarhije. Monumentalno pala;o obrtne
The plans for the building were drawn by Josip Vanca[ (1869-
[ole na vogalu Emonske in Slovenske je dala zgraditi
1933), an architect from Sarajevo and the designer of numerous
mestna ob;ina, na;rte je naredil ;e[ki arhitekt Vojteh
important edifices in Sarajevo, Zagreb and particularly in
Dvořak iz Prage. Tedanji /upan Ivan Hribar je stavbo
Ljubljana. In the first decade of the 20th century he designed
ozna;il kot “eno najlep[ih [olskih poslopij v monarhiji in
several monumental buildings in Ljubljana one after the other —
najlep[e na slovenskih tleh”. Pro;elje je oblo/eno z bogatim
the City Savings Bank in »opova and the People’s Loan Bank and
figuralnim in rastlinskim okrasom v secesijskem slogu>
Hotel Union in Miklo[i;eva Street, which are considered to be
Dr/avna obrtna [ola \ State School of Crafts among the most important Secessionist buildings in the city.
The facade, a blend of Historicist and Secessionist ornamental
elements, is concluded on the top with a gable bearing the coat-of-
arms of the city of Ljubljana. The portal in the central axis of the
building, emphasized by the projecting roof made of glass and
forged iron in the shape of spread blossom petals, is the more
modest variant of the projecting roof of Urbanc House, both
influenced by the Franco-Belgian Art nouveau. The only authentic
Secessionist signboard in Ljubljana is preserved above the
entrance.
In the interior, on the first floor, is the more or less authentically
renovated bank hall — one of the few with a secessionist
ambience. The stucco ornamentation is preserved and features the
same motifs as on the facade. The authentic chandeliers and pieces
of original furniture, etched glass and fittings were made anew.
14 15
otro[ka doprsja z obrtni[kimi emblemi, portreti
pomembnih znanstvenikov in umetnikov. Levo in desno ob
glavnem vhodu sta dve otro[ki figuri, levo deklica z grbom
mesta Ljubljane, desno de;ek z grbom de/ele Kranjske.
6 NEM©KA HI©A, SLOVENSKA CESTA 11
(ARHITEKTURNI BIRO ERNEST SCHÄFER IZ LIBERCA, 1913—1914)
Stanovanjsko hi[o je dal zgraditi pokojninski sklad
Kranjske hranilnice za svoje uslu/bence. Kranjska
hranilnica je bila najstarej[i denarni zavod na Slovenskem.
Ustanovljena je bila leta 1820 prete/no z nem[kim
kapitalom, zato so ljudje tudi hi[o, ki jo je zgradila,
poimenovali Nem[ka hi[a. Na;rte za stavbo so izdelali v
arhitekturnem biroju Ernesta Schäferja iz Liberca na Nem[ka hi[a - detajl fasade \ German House — facade detail
:e[kem, oblikovana je v slogu dunajske secesije. Bogato
arhitekturno ;lenjena pro;elja (pomoli, balkoni, loggie) 5 STATE SCHOOL OF CRAFTS,
krasijo geometrijski vzorci iz kerami;nih plo[;ic. Otro[ki NOW THE LJUBLJANA EDUCATION CENTRE,
kipi iz /gane gline z venci, pentljami oziroma girlandami na 1 A©KER»EVA STREET (ARCHITECT: VOJTEH DVOŘAK, 1909-1911)
vseh treh pro;eljih so pove;ani posnetki kipcev znamenite
The imperial royal State School of Crafts, which was officially
delavnice Wiener Keramik in so bili verjetno izdelani na
founded by government decree in 1911, was intended for the
Dunaju.
education of young Slovene craftsmen from all Slovene provinces
Dr/avna obrtna [ola - detajl fasade \ State School of Crafts — facade detail of the Austro-Hungarian monarchy. The monumental edifice of
the craft school, located on the corner of Emonska and Slovenska
streets, was commissioned by the city council to the Czech
architect Vojteh Dvořak from Prague. The then mayor, Ivan
Hribar, labelled the building as “one of the finest school buildings
in the monarchy and the most beautiful on Slovene land.” The
facade is faced with rich figural and vegetal ornamentation in the
fashionable Secessionist style> busts of children with craft emblems
and portraits of important scientists and artists. To the left- and
right-hand side of the entrance are two children’s figures> on the
left a young girl with the coat-of-arms of the city of Ljubljana, on
the right a boy with the coat-of-arms of the province of Carniola.
16 17
7 NEM©KO GLEDALI©»E — DRAMA, ERJAV»EVA 1 were elaborated in the architects’ studio of Ernest Schafer from
(ARHITEKT ALEXANDER GRAF,1909—1911) Liberec in the present day Czech Republic, and it was designed in
the Viennese Secessionist style. The rich architecturally
Narodnostna nasprotja med nem[kim in slovenskim articulated facade (bays, balconies and loggias) is adorned with
me[;anstvom so se na prelomu 19. stoletja tako zaostrila, da geometrical patterns made from ceramic tiles beneath the roof
so ustanavljali vzporedne kulturne ustanove, nem[ke in cornice. The children’s statues made of baked clay with the
slovenske. Ljubljana je tedaj dobila slovensko gledali[;e — wreaths, bows and garlands on all three facades are the enlarged
sedanjo Opero, nem[ko usmerjeni me[;ani, zdru/eni v copies of statues from the renowned Wiener Keramik workshop
Deutscher Theaterverein in Laibach, pa so ob pomo;i and were probably made in Vienna.
Kranjske hranilnice in z dr/avnimi dotacijami zgradilil
svoje, nem[ko gledali[;e — sedanjo Dramo. Na;rte za 7 GERMAN THEATRE — DRAMA, 1 ERJAV»EVA STREET
Dramo so dali narediti dunajskemu arhitektu Alexandru (ARCHITECT: ALEXANDER GRAF, 1909-1911)
Grafu, ki je zgradil tudi ve; gledali[kih stavb za nem[ko
narodnostno skupnost na :e[kem. Ljubljansko gledali[;e je The national antagonism between the German and Slovene
pravzaprav posnetek gledali[;a, ki ga je pred tem Graf population at the end of the 19th century intensified to the level
zgradil v Ústíju na Labi. Notranj[;ina avditorija je klasi;no that parallel cultural institutions (German and Slovene) were
historicisti;no oblikovana, pro;elje pa ka/e secesijske founded. Ljubljana at that time acquired the Slovene Theatre —
elemente. Srednja os stavbe z vhodom je poudarjena z the present day Opera, while the Germans were associated in the
nadstre[kom na stebrih, z balkonom in s trikotnim Deutscher Theaterverein in Laibach. With the assistance of
zalomljenim ;elom, ki ga je prvotno krasil napis Deutsches Carniola Savings Bank and state subsidies they built their own
theater v secesijskem [tukaturnem okvirju. Bogato German theatre — the present Drama. The plans for Drama
dekorirana notranj[;ina je razdeljena na dva dela, na were designed by the Viennese architect Alexander Graf. Namely,
avditorij z vestibulom, garderobami in foyerjem ter na oder. it was Graf who built many theatre buildings for the German
ethnic community in the present day Czech Republic.
Nem[ko gledali[Ëe - Drama \ German Theatre — Drama The Ljubljana theatre was in fact a copy of the theatre that Graf
built in Ústí nad Labem before then. The interior of the
auditorium is of a classical historicist design while the facade
displays Secessionist elements. The central axis of the building is
accentuated by the entrance in the porch supported by columns,
the balcony and the triangular gable front. The latter initially
featured the inscription “Deutsches Theater” in a Secessionist
stuccowork frame. The richly decorated interior is divided into
two parts> the auditorium with the vestibule, wardrobes and
foyer, and the stage.
18 19
8 MLADIKA — DEKLI©KI LICEJ IN INTERNAT — ZDAJ 8 MLADIKA — GIRLS’ LYCEUM AND BOARDING SCHOOL,
ZUNANJE MINISTRSTVO RS, PRE©ERNOVA 25 NOW THE MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS OF THE
(©OLA ARHITEKT MAKS FABIANI, 1906—1907, REPUBLIC OF SLOVENIA, 25 PRE©ERNOVA STREET
INTERNAT ARHITEKT CIRIL METOD KOCH, 1910—1912) (LYCEUM DESIGNED BY MAKS FABIANI, 1906-1907; BOARDING
SCHOOL DESIGNED BY CIRIL METOD KOCH, 1910-1912)
Finan;no je ustanovitev dekli[ke gimnazije podprl re[ki
trgovec J. Gorup pl. Slavenski. Z njegovim denarjem je bilo The founding of the girls’ lyceum was supported financially by the
ustanovljeno dru[tvo Mladika, ki je skrbelo za lai;no Rijeka merchant J. Gorup von Slavenski. His capital was used to
[olanje deklet in v ta namen leta 1896 ustanovilo tudi vi[jo found the Mladika society, which provided lay schooling for girls
[olo, poznej[i licej. Mestna ob;ina je za gradnjo [ole and to that end in 1896 founded the high school, the later lyceum.
podarila zemlji[;e, na;rte za stavbo pa so naro;ili Maksu The city council gave land for the construction of the school and
Fabianiju. {ola je bila dokon;ana leta 1907, leta 1910 so ji Maks Fabiani was commissioned to make the plans for the
prizidali telovadnico ob {ubi;evi, leta 1912 pa so po na;rtih building. The school was completed in 1907 and the gymnasium in
C. M. Kocha na isti parceli zgradili [e internat. {ubi;eva Street was erected in 1910. The boarding school was built
in 1912 on the same site according to the architectural plans of
Modernisti;na arhitektura [ole odseva regionalno in
C.M. Koch.
lokalno tradicijo Ljubljane. Asketsko neornamentirano
pro;elje je obdelano v dveh kontrastnih barvah, dveh The modernist architecture of the school reflects the regional and
razli;nih materialov, rde;e opeke za podstavek, lizene, stolp local tradition of Ljubljana. The austere non-ornamented facade is
z uro in poudarjene vogale ter vmesnih sten iz belega made in two contrasting colours originating from two different
ometa. materials> red brick for the pedestal, protruding borders, clock-
Mladika
tower and accentuated corners as well as the intermediate walls
rendered in white.
A portico is placed at the entrance between two right-angled
wings and the clock-tower, which is covered by a bell-shaped roof
similar to that on the Town Hall tower. The only decoration of the
facade are the owls — symbols of wisdom, which are mounted on
the portico keystone. The granite relief on the blind facade of the
gymnasium shows four girls with garlands and the coats-of-arms
of Ljubljana and Josip Gorup.
The boarding school, the work of architect Ciril Metod Koch, was
constructed between 1910 and 1912 at the edge of Tivoli Park. Its
facade, made similar to that of the school in two contrasting
shades, is more typical of the Secessionist style. It is adorned with
stucco ornamentation using plant motifs on the partition wall that
encircles the whole building.
Both buildings, the lyceum and boarding school, have been
renovated and nowadays form the head office of the Ministry of
Foreign Affairs.
20 21
Vhod je postavljen v portik med obema pravokotnima 9 NATIONAL PRINTING HOUSE, 1 TOM©I»EVA STREET
kriloma. Nad njim je stolp z uro, pokrit z zvon;asto streho, (ARCHITECT: CIRIL METOD KOCH, 1903-1904)
ki spominja na stolp mestne hi[e.
The national printing house was the first one in Slovenia that was
Edina dekoracija pro;elja so sove, simboli modrosti na planned for large print runs. The Slovene daily Slovenski narod
sklepniku portika in granitni relief na slepem pro;elju among others was printed here. The structure consisted of the
telovadnice, ki prikazuje [tiri deklice z girlandami, med production plant in the yard and an office and residential
katerimi sta grba Ljubljane in Josipa Gorupa. building in the street. The latter is still preserved, its facade and
Internat, delo arhitekta Cirila Metoda Kocha, je bil zgrajen entrance hall being adorned with rich stuccowork with plant
med letoma 1910 in 1912 prav ob robu Tivolskega parka. motifs in the Secessionist style.
Njegovo pro;elje, ki je obdelano podobno kot [ola v dveh 10 HRIBAR HOUSE, 2 TAV»ARJEVA STREET
barvnih tonih, je bolj tipi;no secesijsko, okra[eno s (ARCHITECT: MAKS FABIANI, 1902-1903)
[tukaturnium okrasom v vegetabilnih motivih na delilnem
zidcu, ki obkro/a celotno stavbo. The land between the present streets of Slovenska, Tav;arjeva,
Dalmatinova and Cigaletova was bought by Josip Gorjup after
Danes sta oba objekta, [ola in internat, prenovljena v sede/ the earthquake of 1895 and bestowed upon the city council to
ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. build a girls’ high school. The city council then sold the land as
9 NARODNA TISKARNA, TOM©I»EVA 1 building plots, the proceeds being intended for the construction of
(ARHITEKT CIRIL METOD KOCH,1903—1904) the school. To support the project the plots of land were purchased
by the Slovene patriots> mayor Ivan Hribar, factory magnate
Narodna tiskarna je bila prva tiskarna v Sloveniji, ki je bila Anton Deghenghi, the brothers Josip and {tefan Poga;nik, the
urejena za veliko proizvodnjo. V njej so tiskali med drugim Ljubljana clockmaker Franc »uden and Alojzij Vodnik, on which
tudi Slovenski narod. Obsegala je proizvodno poslopje na they built their residences. Their national consciousness was
dvori[;u in poslovno- stanovanjski objekt ob ulici. Slednji je [e demonstrated also by the fact that they commissioned the plans to
Slovene architects.
Narodna tiskarna- detajl notranjosti \ National Printing House — detail of the interior
Ivan Hribar commissioned Maks Fabiani to draft the plans for
his house and invited him to participate in many urban projects
after the earthquake. Fabiani produced the plan in strict classical
antique proportions. For the basic module he chose a cube which
alternated with half squares on the ground floor. The square is
also used as the basic module in the facade sections and the basic
motif of the facade ornamentation in roughcast mortar and fine
rendering. The ornamentation is, however, limited to narrow
strips of the protruding bays above the windows, featuring
classical lion heads.
The facade design displays Baroque undulations in three shallow
window bays that extend from the first floor to the roof cornice.
Fabiani used a similar motif in the Artaria Mansion in Vienna in
1900 and subsequently also in several other residential villas
outside of Ljubljana.
22 23
vedno ohranjen, njegovo pro;elje in vhodno ve/o krasi bogat
[tukaturni okras z rastlinskimi motivi v secesijskem slogu.
24 25
Pro;elje je v tlorisu baro;no vzvalovano v tri plitve okenske
pomole, ki segajo od prvega nadstropja do stre[nega venca.
Podoben motiv je Fabiani uporabil /e pri pala;i Artaria na
Dunaju leta 1900, pozneje pa tudi pri nekaterih drugih
stanovanjskih vilah zunaj Ljubljane.
11 MIKLO©I»EV PARK
Trg pred sodnijsko pala;o s simboli;nim imenom Slovenski
trg je dala urediti ljubljanska mestna ob;ina po potresu,
projekt pa je finan;no podprla tudi vlada na Dunaju. Na;rte
za urbanisti;no arhitektonsko ureditev trga je napravil
Maks Fabiani leta 1900. Fabiani je na;rtoval enotno
zazidavo trga z enako visokimi stavbami, na vogalih
poudarjenimi s stolpi;ki, kar je [e posebej ustrezalo /eljam
takratnega /upana Ivana Hribarja, da Ljubljano po potresu
prenovi po vzoru Prage. Prvotna parkovna ureditev je bila Krisperjeva hi[a \ Krisper House
izvedena po na;rtih Vaclava Hejnica, ;e[kega vrtnarja, ki je
pri[el v Ljubljani z Dunaja, da bi okrasil mesto za obisk based on the model of contemporary Viennese architecture and
cesarja, nato pa je ostal in bil imenovan za mestnega adorned with typical stylised flower and plant motifs in elegant
vrtnarja. Park je bil skoraj v celoti obzidan med 1900 in lines that recall Horta’s popular motif — “coup de fouet” or
1907 in je postal najlep[i secesijski ambient v Ljubljani. “whiplash”. Certain tiny details made from forged iron> a bell,
Æal ga je mestna ob;ina tik pred drugo vojno preuredila z peephole, letter-box and door handles, recall the Belgian variant of
dvema diagonalnima potema in tako zabrisala prvotno Art nouveau. Regretfully, some of them have already disappeared
zasnovo. from the house and are preserved only in pictures. As Fabiani
himself wrote, the vegetal Secessionist ornamentation was used at
12 KRISPERJEVA HI©A, MIKLO©I»EVA 20 the explicit wish of the owner, the town councillor Valentin
(ARHITEKT MAKS FABIANI, 1900—1901) Krisper.
Prvo hi[o na trgu je na;rtoval Maks Fabiani sam in tako 13 REGALLI HOUSE, 18 MIKLO©I»EVA STREET
pokazal, kako si je zamislil obzidavo trga. Na;rt zanjo mu je (ARCHITECT: FRAN BERNEKER, 1904-1906)
naro;il ljubljanski odvetnik Valentin Krisper. Pro;elje je
oblikoval v lahkotnem secesijskem slogu po vzoru sodobne The plans for the neighbouring Regalli House were produced by
dunajske arhitekture in ga okrasil s tipi;nimi cvetli;nimi in Fran Berneker, who was a sculptor by profession and creator of
one of the finest monuments in Ljubljana, that of Primo/ Trubar
Miklo[iË park - skica \ Miklo[iË park — sketch in Tivoli Park. The corner building with a bay and turret above it
dominates the south-eastern corner of Miklo[i; Park. The facade is
finished with an undulating cornice above the windows of the
second floor and adorned with green glazed ceramic tiles.
Berneker’s work also includes the copper door of the building
featuring two shallow reliefs that show allegories of Night and
Day. Even the stone atlantes that support the corner turret were
made according to Bernekar’s proposals.
All three houses on the opposite, western side of the square along
Cigaletova Street were designed by the Slovene architect Ciril
Metod Koch in the fashionable Secessionist style.
26 27
rastlinskimi stiliziranimi motivi v elegantni liniji, ki
spominja na Hortov priljubljen motiv “udarca z bi;em”. Na
belgijsko razli;ico nove umetnosti spominjajo tudi nekateri
drobni detajli iz kovanega /eleza, zvonec, kukalo, po[tni
nabiralnik in kljuke. Nekateri od njih so /al s hi[e /e izginili
in so ohranjeni le na slikah. Kot je Fabiani sam zapisal, je
rastlinski secesijski okras uporabil na izrecno /eljo lastnika,
ob;inskega svetnika Valentina Krisperja
30 31
poudarjen s stolpi;em, ki se nad streho zaklju;uje s
kvadratno plo[;o. Ta nosi streho v obliki globusa. Pro;elje
je bogato okra[eno z valovnicami na zidcu med nadstropji, s
kerami;nimi plo[;icami, zlatim okrasom pod stre[nim
napu[;em in stiliziranimi rastlinskimi motivi na kovanih
ograjah balkonov in stre[nih nosilcev.
Ju/na stranica trga je ostala dolgo nedokon;ana, zaprta z
zidom nekdanje Verov[kove trgovine z /eleznimi izdelki.
{ele leta 1922 so jugovzhodni vogal nasproti Bambergove
hi[e zazidali s stavbo Vzajemne posojilnice, ob njej pa so
v [estdesetih letih zgradili povsem funkcionalisti;no
zasnovano pala;o sindikatov po na;rtih arhitekta Eda
Mihevca, ki niti v merilu niti v oblikovanju ne ustreza
naravi trga in njegove arhitekture.
17 MIKLO©I»EVA ULICA
Hotel Union
je bila urejena v za;etku 20. stoletja. V spodnjem delu med
Pre[ernovim trgom in Miklo[i;evim parkov je bila projection are two seated figures, barefoot and with exposed
pozidana z najkakovostnej[imi secesijskimi pala;ami. Njen shoulders, holding a pouch, beehive and cartridges on which are
zgornji del od Pra/akove proti postaji pa je bil urejen [ele depicted a bee and an ant, the symbols of thrift, diligence and
med obema vojnama. capital wealth.
34 35
Dunaj;anke, ki je sodelovala tudi pri mo/evem
raziskovanju in ustvarjanju tipi;ne slovenske arhitekture.
Geometrijski ornament v rde;e-belo-modri barvni
kombinaciji slovenske trobojnice se dopolnjuje z motivi iz
bogate slovenske ikonografije> stilizirano slovensko
pokrajino smrekovih gozdov in /itnih polj ter vinske trte, v
katero je vkomponiran motiv /ena v slovenski narodni
no[i.
21 BAMBERGOVA HI©A,
MIKLO©I»EVA 16 (ARHITEKT MAKS FABIANI, 1906—1907)
Pala;o na vogalu Miklo[i;eve in Dalmatinove je dal zgraditi
Otomar Bamberg, vodja tiskarne in knjigarne I. Kleinmayr
&Bamberg v Ljubljani. Ob hi[i na Dalmatinovi je zgradil
tudi tiskarno. Na;rte za stavbo je napravil Maks Fabiani.
Modernisti;no pro;elje ne ka/e ve; sledov secesije, ampak
bolj odseva lokalno poznobaro;no tradicijo patricijskih Zmajski most \ Dragon Bridge
pala;. :lenjeno je z mogo;nimi lizenami v rusticiranem
ometu. Kerami;ni reliefi bradatih mo/ v beli barvi na modri the Secessionist style, but is more a reflection of the local late
podlagi so delo avstrijskega kiparja in keramika Huga Baroque tradition of patricians’ residences. It is articulated with
Franza Kirscha, portreti pa predstavljajo verjetno osebe, mighty border sections in rusticated mortar. The ceramic reliefs of
povezane s tiskarstvom. the bearded men in white on a blue background are the work of
the Austrian sculptor and ceramics tiler Hugo Franz Kirsch. The
22 ZMAJSKI MOST »EZ LJUBLJANICO portraits most likely represent people associated with printing.
(ARHITEKT JURIJ ZANINOVI∆, 1900—1901)
22 DRAGON BRIDGE ACROSS THE RIVER LJUBLJANICA
Zmajski most ;ez Ljubljanico, ki je nadomestil starej[ega (ARCHITECT: JURIJ ZANINOVI∆, 1900-1901)
lesenega, ker je ta postal zaradi ve;jega in modernej[ega
prometa preozek, je dala zgraditi mestna ob;ina. Zaradi Dragon Bridge, which spans the river Ljubljanica, replaced an
var;evanja so se mestni mo/je odlo;ili za /elezobetonsko older timber bridge because it became too narrow to cope with
konstrukcijo, ki je bila cenej[a od kamnite in hkrati tudi larger and more modern means of transport. It was
modernej[a. Kljub temu pa so konstrukcijo oblekli v commissioned by the city council and, in order to economise, the
betonske plo[;e in jo dekorativno obdelali v secesijskem city officials chose a reinforced concrete construction which was
slogu po na;rtih dalmatinskega arhitekta Jurija ZaninoviÊa. cheaper than stone while also being more modern. Nevertheless,
Po njegovih na;rtih so bile izdelane betonske obloge, the structure was faced with stone slabs and ornamentally worked
balustrade in tudi skulpturalni okras. Zmaji iz bakrene in the Secessionist style according to the plans of the Dalmatian
plo;evine so postali simbol Ljubljane. Most je eden architect Jurij ZaninoviÊ, who created the concrete facing,
najpristnej[ih primerov secesijske arhitekture v Ljubljani in balustrades and sculptural ornamentation. The dragons made of
prva prava /elezobetonska konstrukcija v mestu. copper sheeting became the symbol of Ljubljana. The bridge is one
of the purest examples of Secessionist architecture in Ljubljana and
the first genuine reinforced concrete structure in the city.
36 37
23 KATOLI©KA TISKARNA, KOPITARJEVA 6 (1907-1908)
Leta 1887 je Katoli[ko tiskovno dru[tvo v Ljubljani kupilo
staro tiskarno in jo preuredilo za svoje namene. Leta 1908 je
dru[tvo zgradilo novo pala;o na Poljanskem nasipu in
vanjo preselilo tiskarno. Pala;a je bila prva /elezobetonska
industrijska stavba v Ljubljani z notranjo /elezobetonsko
skeletno konstrukcijo. Proizvodne dvorane so podpirali
osmerokotni /elezobetonski stebri, postavljeni v dveh
vzdol/nih vrstah, celotna konstrukcija pa po;iva na 60
centimetrov debelih obodnih zidovih. Pro;elje v
secesijskem slogu je okra[eno z zna;ilnimi wagnerjanskimi
okrasnimi motivi okrog oken in pod stre[nim napu[;em.
Na vogalu stavbe je pod stre[nim napu[;em pet enakih
reliefnih portretov bradatih mo/, ki poosebljajo tiskarje.
Pod njimi so grbi slovenskih de/el> {tajerske, Gori[ke,
Koro[ke, Istre, Trsta in Kranjske.
Po drugi vojni je tiskarno prevzelo podjetje Ljudska pravica,
nato ;asopisno podjetje Dnevnik, ob koncu devetdesetih let
prej[njega stoletja, ko je tiskarna prenehala delovati, je bila
Zmajski most - detajl \ Dragon Bridge — detail
stavba prenovljena za potrebe pravne fakultete.
38 39
24 MIKLAV»EVA VELEBLAGOVNICA, EPICENTER, 24 MIKLAVC DEPARTMENT STORE, NOW EPICENTER,
MESTNI TRG 23 (ARHITEKT KARL BRÜNNLER, 1914) 23 MESTNI TRG (ARCHITECT: KARL BRUNNLER, 1914)
Stavbo nekdanje veleblagovnice je dal zgraditi trgovec The building of the former department store was commissioned
Franc Drofenig. Na;rte za prezidavo je naro;il pri by the merchant Franc Drofenig. The plans for its construction
ljubljanski stavbni dru/bi Viljem Treo, izdelal pa jih je njen were ordered from the Viljem Treo building company, and were
arhitekt Karl Brünnler. V pritli;ju in prvem nadstropju je produced by its architect Karl Brünnler. A uniform retail area
bila urejena enotna prodajna hala z lo;enimi prodajnimi was laid out on the ground and first floor with separate sales
pulti, povezana v sredini s stopni[;em, v tretjem nadstropju counters and was connected by a central staircase. An equal
pa enaka dvorana, namenjena skladi[;u. {tirinadstropno space located on the third floor was intended as a warehouse.
pro;elje je oble;eno v ;rn poliran marmor, velike okenske The four-storey facade is faced in black polished marble.
odprtine, v spodnjih nadstropjih skoraj kvadratnih oblik, The large, almost square window openings in the lower storeys
pokrivajo skoraj celo povr[ino pro;elja. Kovinsko in cover the entire surface area of the facade. The metal and glass
stekleno pro;elje deluje povsem funkcionalisti;no, le zlat facade acts in a completely functional manner only the golden
okras stre[nega venca in okra[en nadstre[ek nas [e ornamentation of the roof cornice and embellished roof projection
spominjata na secesijske vzore iz preloma stoletja. recall the fashionable Secessionist styles from the turn of the
Miklav;eva veleblagovnica je bila eden redkih objektov, century. The Miklavc department store is one of the rare buildings
kjer se je novi slog izrazil na povsem moderen na;in ne where the new style was expressed in an entirely modern way,
samo z okrasom pro;elja, ampak tudi v njegovi celotni not only through the façade ornamentation, but also in its entire
konstrukciji. Je namre; prvo moderno monta/no pro;elje v structure. It is in fact the first modern prefabricated facade in
Ljubljani. Danes velja stavba za enega uspe[nej[ih primerov Ljubljana. Today the building is considered as one of the most
vklju;itve modernega sloga v zgodovinsko mestno tkivo. successful examples of integrating the modern style in the historic
urban fabric of Ljubljana.
40 41
25 LJUDSKA KOPEL, PIZZERIA NAPOLI, PRE»NA 7
(ARHITEKT WILHELM BRÜCKNER & CO, GRAZ, 1899—1901)
V skrbi za modernizacijo mesta so po potresu zgradili tudi
ljudsko kopel, ki naj bi omogo;ila tudi revnej[emu sloju
prebivalstva kopanje po nizki ceni. Stavba je bila zgrajena
po vzoru ljudske kopeli v Lipskem. Nad dvojnim vhodom
na prisekanem vogalu se kot kulisa dviguje atika, spodaj
volutasto zaklju;ena, zgoraj trikotna. Stavba je poudarjena z
enonadstropnim [esterokotnim stolpom, neoromanska
pro;elja ;lenijo polkro/no zaklju;ene bifore in lizene v
kontrastni belo-modri kombinaciji.
42 43
TuristiËni Informacijski Center Ljubljana - TIC
Stritarjeva ulica, tel. (0)1\ 306 12 15, faks (0)1\ 306 12 04
e-mail> tic@ljubljana-tourism.si
Odprto> 1.6. - 30.9.> 8.00 - 21.00, vsak dan
1.10. - 31.5.> 8.00 - 19.00, vsak dan
- informacije in turisti;ne publikacije o Ljubljani (prospekti,
na;rti, koledar prireditev)
- vodstva po mestu (redna in naro;ena)< turisti;ni vlakec<
ladjica< spominki
- Turisti;na kartica Ljubljane
- osnovne informacije in publikacije o Sloveniji
- rezervacije preno;i[;< izleti