GRKA ARHITEKTURA

Pripravil: Mitja Usenik, 18.2.2007

ZAETKI
Prvine grke arhitekture izhajajo izpred 4000 let
(Kreta, Mikene)
Ohranila se je oblika Megarona slui za znailno
tempeljsko obliko
Z preseljevanjem in naseljevanjem Dorcev in Joncev
arhitektura pridobi doloene znailnosti teh ljudstev

MATERIALI
Uporabljali so predvsem kamen, les (strena
konstrukcija), opeko (kritina) in kovine (spoji)
Povrinsko neobstojen peenec je bil prevleen
s TUKOM (tanko plastjo ometa)
Negano glino (ERPI) so uporabljali za
gradnjo stanovanjskih hi, gano pa za
strenike

ZIDOVI
Kiklopski zidovi zidovi, zgrajeni v
predhelenskem asu iz velikih kosov kamna
Zid iz Lomljenca podoben Kiklopskim, le da
je narejen iz manjih kosov
Zid iz klesanca zid iz enako velikih natanno
oblikovanih kamnitih kvadrov

VEDELNE KONSTRUKCIJE
Fino so obdelali stine ploskve, za vezavo med
njimi pa so sluile elezne vezi
Redki stebri so bili iz 1 kosa (monoliti)
Sestavljeni so bili iz TAMBURJEV (valjev ali
presekanih storcev)

STEBERNI REDI
Najprej se razvijeta Dorski in
Jonski, potem Korintski (predvsem
Sicilija, potem pa Rim)
Rimljani dodajo e kompozitnega
in toskanskega
Teh pet stebrnih redov predstavlja
temelj klasine arhitekture

Dorski
Razvil se je v kontinentalni Griji in se raziril
po kolonijah
Je najstareji slog
Je preprost in jasen slog
Nima baze, stoji na podu
Ima zelo preprost kapitel
Predstavlja mokega, kapitel pa
moko roko, ki podpira streho

JONSKI
Razvije se v Joniji, potem pa se
raziri po celi Griji
Ta slog je vitkeji in elegantneji
od Dorskega
Kapitel je polasto okraen
Predstavlja ensko, kapitel pa
njeno frizuro

KORINTSKI
Razvil se je iz jonskega
Bolj so ga uporabljali in
dopolnjevali Rimljani
Kapitel ima obliko navzgor
obrnjenega zvona iz katerega
rastejo listi (akantovi)
Je bolj izraziteji in dovren

ZASNOVA MEST
Loimo dve zasnovi: arhaino in klasino
Pri arhaini so gradili mesta v notranjosti,
pristanie pa ob morju. Gradnja je potekala
po naelu svobodne rasti. Prevladovali so
varnostni vidiki.
Pri klasini so Grki mesta gradili ob morju.
Zasnovana so bila geometrino pravilno. V
ospredju je bila hitra izgradnja, higiena,
coniranje in trgovina.

PRIENE
(350 p.n..)

AGORA
Agora je bila javno sredie mesta
V arhainem obdobju je bila pload v
srediu mesta za zbiranje ljudi in trgovino
V klasinem obdobju pa je dobila obliko
(pravokotnik), na trgu so bili spomeniki
zasluenih meanov.

TEMPELJ
V njem so hranili zaklade povezane z religijo, in
astili kip doloenega boga
Oltar je stal pred templjem
Osnovni kvadrast prostor je bil iz vseh strani
obkroen s stebri (megaron)

 Streho so naredili iz lesenih tramov, pokritih z

rdeo opeko, vasih tudi z marmorjem
Na obeh straneh je bil Timpanon, ki je bil v
veini primerov okraen s lovekimi figurami

TEATER
Vsak grki polis je imel teater
Sluil je za kulturo in izobrazbo ljudi, ter za
javna sreanja

HIPODROM
Hipodrom je bil stadion za konjske dirke
Razvil se je v helenistinem, predvsem pa v
Rimskem asu
Ob vzdolnih straneh in ob kronem zavoju so bili
sedei

STANOVANJSKE STAVBE

Bile so v senci javnih

Grk je dan preivel na trgu, zato so stavbe bile skromne
V njih so ez dan iveli sunji in eni
V helenistinem obdobju dobijo veji pomen
Pod vplivom orienta postane hie sklop prostorov okoli
notranjega dvoria

ARHITEKT
Arhitekt je bil umetnik, zaposlen s strani drave ali
bogate stranke
Oblikoval je zgradbo, najel delavce in bil odgovoren
tako za stroke kot za as izdelave
Novodobni arhitekti so prevzeli nekatere znailnosti
grke arhitekture, ali pa jo e nadgradili (Joe Plenik)

VIRI
Antina arhitektura, Joe Marinko, Ljubljana
1997
http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture_of_A
ncient_Greece
Zgodovina 1