Analiza i sledewe na nastava od rodova perspektiva

Vo ramkite na rabotilnicata Analiza i sledewe na nastava od

rodova perspektiva, kako del od proektot za rodova senzibilizacija i
potiknuvawe na kriti~ko mislewe vo nastavata, bea postaveni temi i
problemi koi se odnesuvaa na metodolo{kite i teoretskite aspekti na
rodoviot inkluziven kurikulum. Nastavnicite se zapoznaa so konceptite
rod, pol, i srodni koncepti od rodovata teorija i metodologija. Pra{aweto
na rodot kako determinira~ki faktor vo vospitno-obrazovniot proces se
nametna kako centralno vo na{ite razgovori. Bea analizirani situacii od
nastavnite ~asovi kade {to nastavnicite go zabele`ale vlijanieto na
rodoviot identitet vo komunikacijata i recepcijata na nastavnata
sodr`ina. Kako novina vo analizata na nastavniot proces, be{e
dogovoreno rodovata perspektiva i rodovata faktorska analiza na
nastavniot proces da se prifati kako rabotna hipoteza.
Nastavnicite i pokraj razbirlivo poka`aniot somne` i rezerva kon
temata,

projavija

Rezerviranosta

se

golem

interes

odnesuva{e

kon

spremnost
osnovnite

za

sorabotka.

pretpostavki

na

ponudenata rodova analiza na nastavniot proces, posebno za mestoto,

ulogata i vlijanieto {to nastavnikot go ima vo procesot na nastavata,
formirweto na klimata vo odelenieto i odnosot kon u~enicite.
Osnovnata teza {to nastavnicite ja istaknuva se potpira{e na
liberalnite ideologii i pretpostavki za nediskriminativniot odnos vo
obrazovniot proces, ili deka barem tie ne poka`uvaat nitu praktikuvaat
diskriminativni praktiki kon svoite u~enici spored rodot; imlikaciite od
taa teza se deka rodot nema nikakva determinira~ka funkija vrz
nastavniot proces i deka rodovata analiza treba da gi otkriva
klasi~nite

disriminatorski

praksi

neemancipiranite odnosi vo op{testvoto.

kako

ostatoci

od

seu{te

Vaka otprilika izgleda{e odbranata na nastavnicite, koja

pretpostavuvam deka bi ja spodelile mnogu drugi nastavnici, profesori i
drugite

u~esnici

vo

obrazovanieto

vo

Makedonija.

Spored

toa

Napadot, odnosno tezata deka rodot e determinira~ki faktor vo

vospitno-obrazovniot proces, i ottamu potrebata od razvivawe na
posebni metodi vo nastavata so site negovi propratni elementi, treba
povtorno da se obrazlo`i i da se pozicionira kako realnost, da se
podigne svesta za prisustvoto na rodovata dimenzija vo obrazovniot
proces i da se postavat principi koi bi bile patokaz za ponatamo{ni
strate{ki re{enija.

Rodot i obrazovanieto
[to e rod? Rod e komlementatren na konceptot pol. Konceptot na
rodot sekoga{ stoi vo relacija so konceptot na polot. Tie se tretiraat i
kako sinonimi, ili dokolku se pravi razlikata me|u niv se misli deka polot
go odreduva rodot. No, neli site znaeme deka ponekoga{ `ena(pol) ili
ma`(pol) ne pravi `enski(rod) ili ma{ki(rod) raboti. Toa {to sakam da
istaknam e deka da se bide, izgleda, odnesuva rodovo odnosno `enski
ili ma{ki e ne{to koi ne zavisi od polot iako sekoga{ se povrzani so
nego. Dokaz za toa e socijalnata i istoriska promenlivosta na ona {to
se smeta za `enski ili ma{ki, {to uka`uva na izvorot na takvite
koncepti, bez razlika dali tie ne{ta se izvr{eni od ma` ili `ena.
Pa sepak, iako rodot e ne{to {to ne e postajano i samoto toa
uka`uva na negovata relativnost, sepak e ne{to {to go imame i go
do`ivauvame kako ne{to centralno vo sopstveniot identitet. No toj ne
gi odreduva samo individualnite psiholo{ki percepcii: rodot e toj koj
razli~no n# opredeluva vo op{testvoto. Da se bide ma{ko ili `ensko
zna~i nekakvi apriorni socijalni ulogi, status, mo} i pozicija. So
eliminacijata na postoe~kite predrasudi vo vrska so toa {to mo`at,
smeat, treba da pravat ma{kite ili `enskite ne zna~i deka }e dojdeme
do nekakvi ~isti koncepti na rodot kade {to lu|eto soglasno nivnite

rodovi identite }e go delat socjalniot `ivot. Problemot e vo toa {to

samite rodovi identiteti se bazi~ni socijalni kategorii i relacii na nemo}, ne-ramnopravnost, ne-ednakvost. Eliminacijata na rodovata nemo}, ne-ramnopravnost, ne-ednakvost zna~i eliminacija na realnosta
na rodovite kategorii. Kako i da e, ona na {to tekovno mo`eme da se
potpreme

kako

na

strategija

sproveduvawe

na

rodovata

perspektiva koja pretstavuva procenka na imlikaciite za `enite i

ma`ite na sekoja planirana akcija, vklu~uvaj}i obrazovanieto vo site
oblasti i na site nivoa. Toa e strategija so koja iskustvata i problemite
na

`enite

ma`ite

stanuvaat

integralen

del

na

dizajniraweto,

imlementacijata, monitoringot i evaluacijata na politikite i programite

vo sferata na vospitno-obrazovniot proces
Da se vratime na na{iot problem. Kako e mo`no da se prepravame
ili da se ubedime deka subjektot na obrazovniot proces e li~nosta bez
razlika na negoviot rodov identitet?; deka rodoviot identitet e
irelevanten za primaweto na porakata, znaeweto, vospitanieto. Dali
navistina nekoi nastavnici veruvaat vo toa deka u~enicite pa i tie
samite go ostavaat svojot rodov identitet pred portite na u~ili{teto, i
taka pro~isteni ostvaruuvaat komunikacija na li~nosti? Sosema
sprotivno na vakvoto samozala`uvawe, }e istaknam deka rodot kako
eden od centralnite odliki na na{iot psiholo{ki i socijalen identitet
sekoga{ ve}e e prisuten vo bilo koja socijalna relacija vklu~uvaj}i ja i
onaa na obrazovniot proces, i gi filtrira porakite koi gi primame,
razbirame ili ispra}ame. Takvoto filtrirawe e dvojno: preku kategorijata
na rodot i preku predrasudite {to vo daden socio-kulturen kontekst
dadenata kategorija(ma{ko/`ensko) e opkru`ena.

Pozitivnata diskriminacija i nastavata

Nekoi od nastavnicite, u~esnici na rabotilnicata, smetaa deka
nivnite stavovi kon u~enicite se sekoga{ korektni zatoa {to ne gi

diskriminiraat spored rodot. Baraweto na rodovata perspektiva da se

obra}aat kon u~enicite kako ma{ki, `enski, spored niv zna~i
naru{uvawe na osnovnite ~ovekovi prava. No dali e toa navistina
taka? Nekolku pretpostavki le`at vo osnovata na vakvite stavovi. Prvo,
tie smetaat deka tie li~no re{avaat dali nekomu }e se obratat
akcentiraj}i go rodot, i vtoro, deka lu|eto imaat prava samo kako
li~nosti no ne i kako `eni ili ma`i.
Kako prvo, treba da se znae deka volevnite aktivnosti vo slo`eni
strukturni relacii se samo efekt, posledica od primarnite svojstva i
mehanizmi na takvite relacii. Vo na{iov slu~aj, `elbata ili voljata da ne
se obra}ame kon rodoviot identitet na u~enicite e ~ista zabluda, ili
treba ~esno da se priznae deka stanuva zbor za edno golemo
samozala`uvawe; dokolku na{iot rodov identitet e sekoga{ ve}e del od
nekakva socijalna relacija toga{ toj e prisuten i vo ramkite na
obrazovnite

relacii.

Imlicitnite

poraki,

stavovi,

interesi,

dvi`ewa,

statusnite simboli, oblekata direktno gi determiraat relaciite vo

obrazovniot proces i relaciite na nastavniot ~as, odelenieto ili klasot.
Ne se raboti za toa dali `enskite ili ma{kite kako ~ove~ki su{testva
imaat ili ne podednakov kapacitet za sovladuvawe na odredeni
problemi ili u~ewe. Se raboti za toa {to rodoviot identitet na odreden
na~in ja modificira, ja voobli~uva, ednostavo, na nu`en na~in ja
determinira projavata na eden ist kapacitet kaj `enskite ili ma{kite na
razli~n na~in. Obra}aweto kon rodovite identiteti vo obrazovniot
proces zna~i borba so dadenata neednakvost, neramnopravnost me|
u ma{kite i `enskite, i so strategija na takanare~enata pozitivna
diskriminacija, obrazvniot proces treba da gi eliminira rodovite
pretpostavki i predrasudi za pouspe{no sovladuvawe na odredena
oblast na znaewe, oblast na interesi ili razni tipovi na povedenija.
Rodovata perspektiva vo obrazovanieto nezna~i stavawe na rodot vo
zagradi, tuku direktno soo~uvawe so nego i negova dekonstrukcija,
relativizacija.

Rodovata perspektiva vo analizata i sledeweto na

nastavata
Postojat li metodi na nastavniot proces {to bi ja zadovlile
rodovata perspektiva? Kako treba da izgleda analizata i sledeweto na
nastavata od rodova perspektiva? Toa se pra{awa koi baraat celosna
nova strategija ne samo vo metodite na nastava tuku i vo ramkite na
celoto obrazovanie. Iznao|awe na razni didakti~ko-pedago{ki sredstva
nema da ja ispolnat celta dokolku site ostanati elementi vo vospitno
obrazovniot proces ostanat nepromeneti. Rodoviot inkluziven kurikulum
ne zna~i samo, kako {to mnogumina mislat, postignuvawe na rodova
ramnopravnost vo u~ili{tata. Iako stanuva za zbor za globalna akcija
vo svetski ramki, rodovata perspektiva ne zna~i sekade isto. Vo nekoi
zemji ili kulturi }e zna~i zgolemuvaweto na brojot na devoj~iwata vo
u~ili{ta ili promena na stavot kon nivnite kapaciteti koi tradicionalno
se sfa}aat kako inferiorni.
Bi mo`ele da izdvoime pove}e sektorski celini vo eden po{irok
akcionen plan za Rodoviot inkluziven kurikulum koi bi imale specifi~ni
programski celi i zada~i:
U~ili{niot menaxment, nastavnici i u~ili{niot personal
1. Organizacija na treninzi, rabotilnici za nastavnicite vo sorabotka so
u~ili{nite upravni strukturi, roditelite, roditelskite odbori so cel da
se obezbedi baza na osnovni informacii i znaewe za pra{awata na
rodot i negovata uloga vo obrazovniot proces.
Nastava, nastaven i obrazoven proces
1. Obezbeduvawe na takov vid na nastava {to po svojata sodr`ina,
jazik i metodologija }e im ovozmo`i na devoj~iwata i mom~iwata
da gi ispolnat svoite edukativni-vospitni potrebi, i voedno da gi

relativizira tekovnite granici na rodovite identite koi pre~at vo

ispolnuvaweto na celite i zada~ite na kurikulumot.
2. Organizirawe na posebni ~asovi na nastava kade {to kriti~ki }e se
analiziraat rodot, rodovata podelba na trudot vo semejstvoto,
u~ili{tata odnosno vo op{testvoto po{iroko
3. Izbor na posebni didakti~ki metodi i sredstva koi po svojata
struktura i dinamika vo celost kriti~ki gi razvivaat interesite na
u~enicite.
Obrazovni sodr`ini i materijali
1. Obezbeduvawe na nastavni sodr`ini i u~ebnici koi se rodovo
~uvstvitelni vo pogled na jazikot, ilustraciite i primerite {to gi
sodr`at ili prika`uvaat.
2. Obuka

na nastavnicite i u~enicite za kriti~ka recepcija

na

nastavnite sodr`ini
3. Ravivawe na predlozi i posebni re{enija za odredeni tematski edinici
koi se prepoznaeni kako rodovo ne~uvstvitelni
Stavovi i odnesuvawe kon devoj~iwata
1. Obrazovniot proces treba da gi stimulira devoj~iwata da gi
sogleduvaat faktorite koi gi ograni~uvaat vo razvivaweto na nivnite
kapaciteti.
2. Posebni programi so koi se stimuliraat devoj~iwata da poka`at
pogolem interes kako {to se prirodnite i tehni~kite nauki.
3. Da se obezbedi monitoring sistem koi bi gi za{titil od rizi~ni ili
nezakonski aktivnosti {to se temelat na rodovo-seksualno nasilstvo
Analizata i sledeweto na nastavata so koi se tretiraat rodovite
determinira~ki

komponenti

vo

nastavniot

proces,

pretstavuvaat

specifi~ni metodi vo ocenkata na postignatiot uspeh vo eden rodovo

senzibilen kurikulum. Tie se temelat na rodovata

analiza

koja

pretstavuva niza od metodski sredstva preku koi mo`eme da ja

analizirame rodovata pozicioniranost na u~enicite, nivniot me|usoben

odnos vo razni socio-politi~ki-kulturni konteksti, nivniot status, pristap

do odredeni resursi i dr. Standardnite metodi na analiza i sledewe na
nastava

poka`uvaat

interes

samo

za

nekoi

nejzini

tehni~ki

karakteristiki i ne se osvrnuvaat na socijalnata dimenzija kako realen

faktor. Pra{aweto na rodot, nacionalnata pripadnost, klasata, rasata se
smetaat za nadvor{ni faktori, i iako imaat vlijanie na postignuvaweto
na

obrazovnite

celi,

sepak

se

neimanentni

vo

procesot

na

postignuvaweto na uspehot.
Mo`eme da izdvoime tri glavni indikatori koi ponatamu mo`at da
se razlo`uvaat na pospecifi~ni. Trite glavni indikatori vo analiza i
sledewe na nastavata se:
1. Pristapot kon obrazovnite dobra
2. Podednakva raspredelba na resursite vo obrazovanieto po~nuvaj}i
od obrazovniot menaxment pa se do nadglednite sredstva
3. Postignuvaweto i uspehot na mom~iwata i devoj~iwata soglasno
rodovo senzibilniot kurikulum
Za potrebite na analizata i sledeweto na nastavata potrebno e da
se razvijata posebni {emi na bele`ewe kako {to se pra{alnici,
statisti~ki tabeli, deskriptivni analizi, kvantitativni i kvlitativni dati i dr.
Ovie {emi na bele`ewe mo`at da bidat upotrebeni za bilo koj del od
obrazovniot proces za bilo koja cel vo ramkite na rodovata perspektiva.
So kombiniraweto na metodite na analizata i sledewe na nastavata,
sistemite na sledewe i bele`ewe i razli~nite aspekti ili nivoa na
nabquduvawe }e se postignat komleksni i pocelsni pretstavi za toa
kako

rodovata

dimenzija

gi

opredeluva

obrazovnite

aktivnosti.

Rezultatite od analizata na podatocite treba da pretstavuvaat osnova

za kreirawe na nastavnite planovi i programi, nastavnite sodr`ini,
stilovite na nastava koi bi gi ispolnile celite na rodovata perspektiva,
odnosno, na rodoviot inkluziven kurikulum. Pa sepak, kako {to
prethodno napomenavme, rodovata senzibilizacija treba da se izvr{uva
postapno i na site nivoa.

Na krajot, bi mo`ele da zaklu~ime deka rodovata perspektiva vo

obrazovanieto e pozitivna, afirmativna akcija so koja se obezbeduvaat
uslovi za edno poramnopravno, pouspe{no i poefektivno obrazovanie,
obrazovanie za site.
Bobi Badarevski