DEDNO PRAVO

* UVOD * Dedno pravo vsebuje predpise, ki urejajo prehod premoenja z umrle osebe na neko drugo osebo oz. subjekt. Predpisi o dedovanju so civilizacijska nuja moramo razreiti status pravic in dolnosti umrlega posameznika. Pri dedovanju odstopamo od splonega principa posaminega (singularnega) prenosa pravic premoenje se prenaa na naslednika kot CELOTA! univerzalno s samim dejstvom smrti zapustnika preide zbir vseh pravic in obveznosti. Toda ne preidejo VSE premoenjske pravice! Nekatere se ne dedujejo (pravice in obveznosti vezane na ivljenjsko dobo posameznika npr. uitek preivnine), ali pa se jih e za asa ivljenja ne more prenesti. Rimsko pravo pri dedovanju gre za nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Danes v posameznih pravnih ureditvah (ODZ) se e vedno kae na doloen nain takna tenja (npr. institut neomejene odgovornosti dedia za dolgove zapustnika, e ta prej ni izkoristil popisa premoenja zapustnika). TEMELJNI POJMI Dedovanje = prehod premoenja iz umrle osebe na drugo osebo = pravno nasledstvo pravni naslednik umrle osebe vstopa v njena pravna razmerja, ki so praviloma premoenjske narave (premoenjskopravni poloaj = pravice in obveznosti osebne narave praviloma ne moremo dedovat obstajajo izjeme npr. moralna avtorska pravica, nadaljevanje pravde za razvezo ZZ,...) Zapustnik = oseba, s katere preide premoenje ob smrti na njegove pravne naslednike. Za zapustnika mora imeti premoenje. Oporoitelj = e je s svojim premoenjem upravljal z oporoko (je napravil oporoko). Ni dovolj le premoenje, ampak tudi oporona sposobnost! Oporona sposobnost: Razsodnost Najmanj 15 let (= delna poslovna sposobnost) Zapuina preide na: Dedii = premoenje preide nanje kot celota; pravna oseba lahko deduje le po oporoki (oporono dedovanje), medtem ko fizina oseba lahko deduje tudi po zakonu (zakonito dedovanje) Sodedii = skupaj dedujejo vsak alikvostni del premoenja Volilojemnik = legatar = ne pridobi zapuine kot celote ali njen del, ampak le posamezno premoenjsko pravico, ki mu jo nameni zapustnik. Nalog = modus = zapustnik lahko doloeni osebi, ki ji nameni neko pravico iz zapuine, naloi kakno dolnost. Zapustnik lahko s svojim premoenjem razpolaga v nek namen (tipendiranje,ipd.) Dedovanje v ojem pravnotehninem smislu = ko gre za prehod zapuine (premoenja, ki ga ima zapustnik ob smrti) kot celote na pravnega naslednika ob zapustnikovi smrti = univerzalno nasledstvo = dedii nasledijo celotno zapustnikovo premoenje oz. njegov alikvotni del (VSEH pravic in obveznosti). Univerzalna sukcesija = vesoljno nasledstvo = prehod per universitat: 1. Preide celostno premoenje na pravnega naslednika z aktom zapustnikove smrti = 1 sam akt (unu actu) = hkrati in soasno (ni prevzema, cesije, ipd.; je TAKOJ njihovo). 2. Premoenje preide NEPOSREDNO od zapustnika. Ni leee zapuine = premoenje v vmesnem asu od zapustnikove smrti do sklepa o dedovanju ne pripada e dediem. 3. Dedii odgovarjajo za zapustnikove dolgove do viine podedovanega premoenja. Dedovanje v irem smislu = dedovanje v ojem smislu + prehod posaminih premoenjskih pravic na posameznega naslednika (NI dedi oz. vesoljni naslednik). To je najpogosteje volilojemnik: 1. Volilojemnik s samom dejstvom zapustnikove smrti e ne pridobi posamezne pravice, ki mu jo je zapustnik naklonil; pridobi le terjatev, ki jo lahko naperi zoper zapustnikove dedie = Damnacijski legat (volilo) v Sloveniji; Vindikacijsko volilo = upravienec takoj pridobi lastninsko pravico na volilu. 2. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Delacija = trenutek uvedbe dedovanja Akvizicja = trenutek pridobitve dediine

1. MATERIALNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA

1.1. SPLONO O PRAVNI UREDITVI DEDOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN O PRAVNIH VIRIH URS: 33.l. = pravica do zasebne lastnine in dedovanja (2) 67.l. = zakon doloa nain in pogoje dedovanja Zakon o dedovanju: Vsebuje materialnopravne in procesne dolobe (zapuinski postopek = nepravdni postopek. Novela iz 2001 uskladitve z novim pravnim redom in dolobami Ustavnega sodia. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev: Vpraanje dedovanja zaitenih kmetij (srednje velike) dedovanje s posebnimi pravili in subsidiarno uporabo ZD. Namen: sicer bi s procesom dedovanja prilo do drobitve kmetij s tem zavaruje dedia srednje kmetije, da se mu omogoi eksistenca in da se kmetija ne drobi za zagotavljanje gospodarske, ekoloke in socialne funkcije kmetij. Zakon o denacionalizaciji: Posebne dolobe o dedovanju nacionaliziranega premoenja, ki je bilo prej podravljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in zaplembah, o njih pa e ni odloeno v zapuinskem postopku. Upravienci do tega premoenja niso ve ivi zato dedovanje (materialnopravne in procesne dolobe). Uvede se nov zapuinski postopek na predlog pravnega naslednika denacionalizacijskega upravienca. za nepopolne posvojitve se uporabljajo dolobe Zveznega zakona o dedovanju SFRJ; 1.2. ZNAILNOSTI PRAVNE UREDITVE DEDOVANJA 1.2.1. PREDMET DEDOVANJA: ZAPUINA Tvorijo jo celota zapustnikovih premoenjskih pravic in obveznosti, ki jih ima ob smrti in ki se dejansko lahko dedujejo. 2.l. Zakona o dedovanju: Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. nenatanna, nepravilna definicija: 1. Stvari so le predmet pravic ne prenaajo se! 2. Nekatere pravice se ne morejo dedovat! 3. Zapuino tvori tudi pasiva = obveznosti! Z zapustnikovo smrtjo pridobi dedi dedno pravico (ima jo lahko le dedi) = pravni poloaj in upravienja: Pravica od vsakega zahtevati, da ga priznava za dedia Dedi postane lastnik in pogosto tudi posestnik ter imetnik drugih pravic in obveznosti, ki so pripadale zapustniku. Zato ima napram osebi, ki ga moti v posesti, upravienje naperit reivindikacijo, oz. zahtevek za prenehanje motenja posesti absolutne narave. Je premoenjska pravica. Pridobi se jo ob posebej doloenih pogojih = smrt zapustnika. PREMET DEDOVANJA: 33.l.URS pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Dedujemo lahko vse tiste pravice, ki nam sicer lahko pripadajo. Zakon o dedovanju ne nateva pravic, ki so lahko predmet dedovanja. Naeloma so to vse stvari, na katerih lahko imamo lastninsko pravico. Izjeme: 70.l.URS izrecno doloa, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe. Izjema so torej stvari, ki zaradi njihovega posebnega pomena postanejo javna last = javno dobro. Na tem ne moremo pridobiti lastninske pravice. Posebne kategorije premoenja, ki niso javno dobro, a pripadajo obinam, dravi, javnopravnim korporacijam poseben nain. URS naeloma ne omejuje lastninske pravice, ampak doloa, da se z zakonom doloi taken nain pridobivanja/ uivanja lastnine, da je zagotovljena njena gospodarska, ekoloka in socialna funkcija. URS omogoa izjemoma odvzem/ omejitev lastninske pravice v javno korist proti nadomestilu v odkodnini/ naravi (pod pogoji, ki jih doloa zakon). Predmet lastninske pravice so: stvari za zadovoljevanje osebnih potreb ter interesov posameznika in njegovih druinskih lanov;
2

 stanovanjske hie in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva;
kmetijska in druga zemljia ter gozdovi in gozdna zemljia druga zemljia so stavbna zemljia, tudi tista, ki leijo v mestih ali v naseljih mestnega znaaja. Poleg URS je sooblikoval ZAKON O DENACIONALIZACIJI: govori o predmetu dedovanja v 3 kategorijah: dedovanje stvari podjetja kapitala Te kategorije predstavljajo premoenje, ki se vrne upraviencem do denacionalizacije oz. se zanj da odkodnina (e zaradi okoliin, doloenih v zakonu, ni mona vrnitev stvari). Nateva premoenjske objekte, ki jih dedujemo: (1) preminine predmeti kulturne, zgodovinske ali umetnike vrednosti, predmeti osebne rabe, predmeti posebne priljubljenosti in vrednostni papirji; (2) nepreminine kmetijska zemljia in gozdovi, stanovanjske hie, stanovanja, najemne poslovne stavbe in poslovni prostori; (3) podjetja upravienec dobi z denacionalizacijo lastnino na podjetju kot celoti, pripadejo mu zlasti vse koristi podjetja; (4) udeleba v pravni osebi, drubi v obliki delea ali delnic pravne osebe, ki je naslednica kapitala podravljene osebne ali kapitalske drube kapital se vraa z vzpostavitvijo lastninskega delea na drubenem kapitalu pravne osebe, ki je naslednica premoenja podravljene drube. Upraviencu, ki postane drubenik ali delniar gredo iz njegovega delea premoenjske pravice (udeleba pri dobiku in delitvi likvidacijske mase) in upravljalske (lanske) pravice. Na premoenjskih objektih lahko obstaja lastninska pravica brez omejitev glede obsega in ne glede na to, kakno dejavnost opravlja lastnik. Za stavbna zemljia ni postavljen lastninski maksimum. Nae pravo tudi ne omejuje obsega udelebe v gospodarski drubi v obliki delea ali delnic. Predpisi, ki so doloali zemljiki maksimum na kmetijskih zemljiih, gozdovih in gozdnih zemljiih, so razveljavljeni, ker niso bili v skladu z ustavnimi dolobami, ki zagotavljajo pravico do osebne lastnine in dedovanja. Dednopravnemu upraviencu se stvari ve ne morejo odvzeti proti odkodnini v posebnem postopku zaradi preseenega maksimuma. Za dedovanje DELOVNIH SREDSTEV ni predpisov. e je zapustnik udeleen v gospodarski dejavnosti ne ZGD ne ZD ne urejata vpraanja, kaj se zgodi, ko umre lastnik tega. Ni ovire, da se dedujejo delovna sredstva vsakdo je upravien, da jih deduje vpraanje ali ta dedi izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki se je opravljala s temi sredstvi. Delovna sredstva, ki so organizirana v gospodarski drubi (pravna oseba) dedovanje je mogoe, saj so drube lastnice teh sredstev. Ne deduje se lastninski dele na celotnem premoenju drube, ampak udeleba na podjetju v obliki delea, delnic,... ki dajejo dediem premoenjske, upravljalske in lanske pravice (ali v obliki delnic). Delovna sredstva obrtnika in samostojnega podjetnika posameznika se lahko dedujejo. Dedi, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti, s temi sredstvi ne more opravljati pridobitne dejavnosti. e se drubeniki v OSEBNI DRUBI s pogodbo dogovorijo, da druba ne preneha s smrtjo enega od drubenikov na mesto umrlega drubenika stopijo dedii, ki prevzamejo v celoti dele umrle osebe. S tem ne nastane ve deleev, ampak pride dele drubenika v roke ve imetnikov. Tako lahko pride do konfliktov med pravom drub in dednim pravom: Umrli drubenik (drubena pogodba) doloi, da na njegovo mesto v drubi stopi le eden od dediev, po zakonu o dedovanju pa imamo ve dediev. Tak konflikt v zakonodaji ni razreen. e drubena pogodba doloa, da dedii sploh ne vstopijo v to drubo, ampak se druba nadaljuje s preivetimi drubeniki. Ne pride do dedovanja za umrlim drubenikom. Osebna druba s smrtjo posameznika preneha, ker ne pride do prehoda pravic z umrle osebe na pravnega naslednika. Kapitalske drube s smrtjo posameznika naeloma ne prenehajo ni problem vedno gre za dedovanje kapitalske drube. TEMELJI DEDOVANJA : 1. Lastninska pravica 2. Druge stvarne pravice razen osebne slunosti (ugasne s smrtjo upravienca) 3. Pravice iz pravnoposlovnih (pogodbenih) razmerij 4. Pravice iz izvenposlovnih (nepogodbenih) razmerij lahko se deduje, kadar ni strogo vezana na doloeno osebo (upravienca ali zavezanca. npr. pravica do odkodnine); izjema je pravica do nepremoenjske kode deduje se le, e je priznana v pisni pogodbi ali pravnomono dosojena.)
3

5. Avtorska pravica in druge pravice intelektualne lastnine

6. Pravice, ki jih ima oban na gradbenem zemljiu v drubeni lastnini; 7. Dedna pravica KAJ NI PREDMET DEDOVANJA: Osebnostne pravice Pravice in dolnosti iz druinskega prava (vezane na osebo) Pravice iz socialne varnosti Volilne pravice ZAKON 3 DOLOBE KAJ NE MORE BITI PREMET DEDOVANJA : a) 32.l.ZD = izloitev v korist potomcev potomci zapustnika, posvojenci in njihovi potomci e so iveli z njimi in pomagali pri pridobivanju sredstev, lahko zahtevajo, da se doloen del izloi iz zapustnikovega premoenja in se NE deduje = dele, h kateremu so ONI prispevali ni zapustnikovo ampak njihovo premoenje. To se izloi iz zapustnikovega premoenja in NE ZAPUINE!!! Zapuina = tisto, kar dejansko pripada zapustniku. To, kar se izloi, ni njegovo in ne more tvoriti zapuine. Do smrti pa formalnopravno pripada zapustniku. Premoenje, ki ostane po izloitvi, postane zapuina = predmet dedovanja. Ratio legis: tega delea, ki dejansko ne pripada zapustniku, ne dedujejo dedii, ampak ga dobijo tisti, ki jim pripada. Monost zahtevati izloitev je dana zato, da ne bi plodov ter rezultatov dela in prispevanja oseb, doloenih v zakonu, dobili dedii, ki niso delali in prispevali. Premoenje, ki ga upravienci izloajo, je dejansko njihovo premoenje, eprav je formalno pripadalo zapustniku. Ker se izloi, se ne vraunava v zapuino, ne upoteva se pri izraunavi nujnih deleev,... V tem primeru NE GRE za dedovanje, zato osebi, ki da tak zahtevek, ni treba izpolnjevati pogojev za dedovanje (dedna vrednost, sposobnost,...). Zahtevek za izloitev ni dednopravne narave, temve sui generis (se razlikuje od neupraviene obogatitve). Uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. b) Zapustnikovi gospodarski predmeti, ki niso veje vrednosti (33.l.ZD) (npr. gospodinjski aparati, pohitvo hina oprema, posteljnina,...) ti predmeti gredo po zakonu zakoncu (+ zunajzakonskemu partnerju) oz. potomcem in posvojencem zapustnika oz. njihovim potomcem tistim, ki so z zapustnikom iveli v skupnem gospodinjstvu. Ratio legis: omogoiti ljudem, ki so iveli z zapustnikom, da uporabljajo te predmete e naprej. Po samem zakonu ne bi mogli trditi, da se enako priznava tudi zunajzakonskim partnerjem. Do tega pridemo po namenski in ne dobesedni razlagi zakona. Gospodinjski predmeti se izloiji iz zapuine, kajti upravienci te predmete dedujejo. Zakon doloa, da se tono doloeni predmeti prenesejo na doloene osebe = zakonito volilo = (zakonito=) doloa zakon + (volilo=) izloitev iz zapuine in prenos na tono doloene subjekte. Osebe, katerim pripade volilo, morajo izpolnjevati pogoje za volilojemnika. c) Vrednost pomoi, ki jo je posameznik za asa ivljenja pridobil od drube: 128.l.ZD e je zapustnik uival neko vrsto socialne pomoi, ob njegovi smrti ne pride do dedovanja tistega premoenja, ki ustreza vrednosti pomoi ta del se izroi dravi oz. obini (e je bila pomo dana iz obinskega prorauna). To naredi zapuinsko sodie s posebnim sklepom. Ne gre za dedovanje. Ker ta del premoenja ni lastnina posameznika, se ne pusti, da bi zapustnik s takim premoenjem razpolagal z oporoko. e je razpolagal, je zadevno doloilo oporoke neveljavno. V skladu z zakonodajnim namenom je treba teti za neveljavne tudi: pogodbe o izroitvi in razdelitvi premoenja; pogodbe o dosmrtnem preivljanju; darilne pogodbe za primer smrti, saj tu zapustnik razpolaga s premoenjem, ki ni predmet dedovanja. Vse pomembne dajatve in storitve, ki pomenijo pomo (gre zlasti za denarno pomo kot edini vir preivljanja in denarni dodatek), se financirajo iz prorauna Republike Slovenije. V pomo spadajo tudi nekatere storitve, ki jih opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Takna ureditev vraila pomoi pomeni avtomatino pridobitev lastnine na zapustnikovem premoenju in s tem izkljuuje pravico do dedovanja. Z njo se posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih dravljanov. Zato se morajo dravi vrniti sredstva pomoi, ki so jo dobile osebe, ki so v asu prejemanje pomoi sicer imele premoenje, vendar so ga potrebovale zase in to premoenje samo po sebi ni prinaalo dohodka (npr. stanovanje za lastno prebivanje). Drava se potem, ko oseba pomoi ne potrebuje ve, poplaa iz njenega premoenja, ki bi ga sicer dobili dedii. Namen te dolobe je, da se onemogoi dedovanje tistega dela premoenja zapustnika, ki je nastalo oz. je bilo ohranjeno
O DEDOVANJU

1. 2. 3. 4.

zaradi pomoi, ki jo je zapustniku dajala druba, ne da bi obstajali razlogi, iz katerih bi bila dolna dajati pomo. Vendar pride do dedovanja zapustnikovega premoenja v celoti, e se dedii zaveejo, da bodo dajalcu pomoi povrnili vrednost dane pomoi. V tem primeru gre dajalcu obligacijski zahtevek proti dediem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuinskih stvareh. Od ivee osebe, ki je neupravieno prejemala pomo, dajalec pomoi ne more zahtevati povraila. Drava/ obina NISTA dedia ne odgovarjata za zapustnikove dolgove (nista niti volilojemnika). Zato je treba v sklepu o dedovanju navesti: dedia; volilojemnika; in bistvene podatke o omejitvi dedovanja. e se dedii zaveejo, da bodo povrnili vrednost pomoi, mora drava to dovoliti, vendar dobi drava zakonito zastavno pravico na stvareh zapuine. Za pomo se v skladu s predpisi o socialnem varstvu teje vse, kar je zapustnik na podlagi slabega premoenjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splonega akta obine v denarju ali v obliki oprostitve plaila. Upotevna je samo tista pomo, ki se da izraziti v denarju, vendar ni nujno, da jo je zapustnik dobil v denarju. Sem spadajo: plaevanje strokov preivljanja; plaevanje strokov za strebo, nego in oskrbo; plaevanje strokov za zdravstvene storitve. Za pomo ne moremo teti dajatev, do katerih je bil zapustnik upravien iz naslova minulega dela (pokojnina, invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade, darila). O prehodu dela zapustnikovega premoenja, ki ustreza vrednosti prejete pomoi, v dravno/obinsko lastnino obine odloi sodie v zapuinskem postopku. Sodie odloa samo na zahtevo dajalca pomoi. e obstaja spor, ali je takna pomo sploh bila dana oz. spor o njeni viini, zapuinsko sodie napoti dravo na pravdo (ne glede na to, ali so sporna dejanska ali pravna vpraanja) naeloma zapuinsko sodie reuje vsa pravna vpraanja, ki se tiejo dedovanja. Tu pa ne gre za dednopravni (drava ne deduje) spor, ampak za spor glede premoenja. Podatke o tem, da je zapustnik uival pomo, je treba navesti v smrtovnici = poroilu o smrti, na podlagi katere se opravi zapuinski postopek. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuine. Po izpeljanem postopku, v katerem je sodie ugotovilo, da je del zapustnikovega premoenja ali celotno premoenje rezultat vlaganja drave ali obine v obliki pomoi zapustniku, izree sodie v sklepu o dedovanju, da je prilo do omejitve dedovanja po 128. lenu ZD. Sodie izree tudi, da je zapustnikovo premoenje delno ali v celoti postalo dravna/obinska lastnina, in ga s sklepom izroi pristojnemu dravnemu/obinskemu organu. Ker zapustnikovo premoenje, ki ustreza vrednosti prejete pomoi, ni predmet dedovanja, ne preide ob zapustnikovi smrti na dedie, zato postane tako premoenje brez subjekta, podobno leei zapuini. Ta poloaj traja, dokler premoenje ne postane lastnina drave/obine. Prehod v dravno/obinsko lastnino uinkuje ex tunc: premoenje se teje za dravno/obinsko od trenutka zapustnikove smrti. e so se dedii zavezali povrniti vrednost dane pomoi, sodie v sklepu ugotovi, da je prilo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoi na zapuinskih stvareh. Drava ali obina se lahko do konca zapuinske obravnave odpove pravici do povraila pomoi: ker so zapustnikovi dedii njegovi otroci in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, ki so sami potrebni pomoi. e bi prehod premoenja pomenil zanj samo breme (npr. umrli je zapustil premoenje neznatne vrednosti). Ta len je nepravilno umeen. Namen te dolobe ni kaznovanje dediev, ampak gre le za izkljuitev od dedovanja vseh dediev.

1.2.2. DRUGE ZNAILNOSTI DEDOVANJA (1) ENAKOPRAVNOST dravljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju; Za otroke, ki so rojeni zunaj zakonske zveze, se e posebej poudarja, da so enakopravni otrokom, rojenim v zakonski zvezi. Nezakonski otroci torej dedujejo po zakonu enako kot zakonski otroci po svojih starih in drugih sorodnikih. Naelo v zakonu ni posebej izpostavljeno; izpeljano je iz nael druinskega prava (142.l.ZZZDR) Razmerja v primeru posvojencev pri popolni posvojitvi je to razmerje izenaeno z naravnimi razmerji starevstva. Popolni posvojenci dedujejo po posvojitelju in njegovih sorodnikih. To naelo v Zakonu o dedovanju nikjer posebej ne izpostavljamo, ampak ga izpeljujemo iz naela iz druinskega prava (142.l.ZZZDR).

 Tujci so izenaeni s slovenskimi dravljani ob pogoju vzajemnosti/ reprocitete e imajo nai

dravljani v tujevi dravi pri dedovanju enake pravice kot njihovi dravljani, lahko tudi oni dedujejo pri nas (materialnopravno naelo). Dravljani bivih republik SFRJ lahko pridobijo z dedovanjem lastninsko in stvarno pravico samo s pogojem dejanske vzajemnosti. DEDUJE SE LAHKO PO OPOROKI ALI PO ZAKONU oporono in zakonito dedovanje. Pogodbenega dedovanja pri nas ne poznamo. Dedi ima pravico, da pridobi premoenje mortis causa, zapustnik ima pravico do svobodnega oporonega razpolaganja svoboda testiranja, ki omogoa zapustniku, da odstopi od zakonitega dednega reda ali da ga modificira. Zakon daje svobodi testiranja prednost pred zakonitim dedovanjem. OPORONO RAZPOLAGANJE NI NEOMEJENO oporoitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoenjem v mejah in na nain, kot doloa zakon. Meje razpolaganja z oporoko so po zakonu postavljene z ustanovo nujnega delea. Oporoitelj ne more razpolagati z delom svojega premoenja, e obstajajo doloene osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoenja. Svoboda testiranja pa je omejena tudi z oblinostnimi zahtevami za sestavo oporoke. ZAPUINA BREZ DEDIA POSTANE DRAVNA LASTNINA e ni niti oporonih, niti zakonitih dediev za celo zapuino ali za del zapuine ali e oporoni / zakoniti dedii ne dedujejo, preide zapuina ali njen del v dravno lastnino. To je originaren nain nastanka dravne lastnine na premoenju, ki je ostalo brez gospodarja. Drava ni zapustnikov zakoniti dedi. SPLONA IN POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA razen splonih dednopravnih predpisov imamo v Sloveniji e Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, po katerem za dedovanje srednjih kmetij veljajo drugana pravila kot za dedovanje drugih predmetov. Posebno dednopravno ureditev vsebujejo tudi dednopravni predpisi Zakona o denacionalizaciji. Sodie na predlog pravnega naslednika opravi nov poseben zapuinski postopek glede denacionaliziranega premoenja. Za dedovanje veljajo dolobe Zakona o dedovanju, e ni s posebnim zakonom drugae doloeno. (3 TEORIJE ): 1. Personalistina teorija dedovanje je nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Pri dedovanju gre v doloenem smislu za nadaljevanje posameznikove eksistence tudi po njegoci smrti s pomojo njegovega dedia. Ta teorija temelji na teoriji o premoenju = vse pravice in obveznosti, ki pripadajo doloenemu posamezniku e se premoenje hoe ohraniti, mora imeti svoje nadaljevanje tudi oseba umrlega. V nasprotnem primeru bi te pravice razpadle. Danes: ta teorija ni ve sprejemljiva naslednik NIKOLI ni ista oseba kot zapustnik! e bi bilo to vsaj v pravnem smislu res, bi dedi stopil v vsa pravna razmerja zapustnika. Veliko pravnih razmerij s smrtjo zapustnika ugasne (npr. zakonska zveza, roditeljska pravica, mandatna kazen, dolnost preivljanja,...). Modificirana personalistina teorija dedi ne nadaljuje s celotno zapustnikovo osebnostjo, ampak samo z njegovim premoenjskim segmentom. Argumenti proti: tudi nekatere premoenjske pravice in obveznosti, ki so osebne narave, se ne dedujejo (nepremoenjska koda, osebne slunosti, prekupna pravica,...). Nekatere pa se (avtorska pravica, procesna legitimacija, oetovstvo, razveza,...). Premoenje zdruuje dejstvo, da pripada enemu subjektu. Po smrti premoenje povezuje pripadnost zapuini. 2. Premoenjska narava dedovanja dedovanje = pridobivanje zapustnikovega premoenja oz. zapuine (kar je ostalo od zapustnikovega premoenja po izloitvah). Kritika: Pod pojem premoenja ne moremo podrediti vse, kar pridobimo z dedovanjem. Na dedie preidejo tudi druge pravne entitete, ki niso del premoenja. a) Germansko pojmovanje premoenja = samo pravice; obveznosti niso sestavni del premoenja. b) Romansko pojmovanje premoenja = pravice in obveznosti Ob dedovanju ne prehajajo samo pravice! Na dedie vasih preidejo tudi nepremoenjske pravice in obveznosti. Zakon predvidi, da ob smrti zapustnika nastane za dedie nov krog pravic in obveznosti, ki jih prej ni bilo niso bile del zapustnikovega premoenja (npr. izvrevanje nalog (modusa), zakonita dolnost, da poskrbi za pogreb,...) 3. Socialna (drubena) narava dedovanja dedovanje = sredstvo za premoanje teav, ki nastanejo ob smrti posameznega subjekta prepreuje anarhijo. Presega dvojnost premoenje : osebnost dedovanje z vidika celega pravnega reda. Z vidika dedia kaj pridobi? Z vidika zapustnika kaj preide? Ne gre za varovanje zgornjih interesov, ampak za varovanje interesov drube!
NARAVA DEDOVANJA

(2)

(3)

(4)

(5)

PRAVNA

Pravni red uveljavlja dedovanje kot univerzalno sukcesijo. Obstajajo izjeme, kjer na dedie ne preidejo vse pravice in obveznosti. O tem, katere pravice in obveznosti bodo prele in katere bodo na novo nastale za dedie, odloa pravni red. Pravni red torej odloa o reevanju dejanskih problemov, ki nastanejo s smrtjo zapustnika. 1.3. DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA (ZAKONITO DEDOVANJE) 1.3.1. RED DEDOVANJA, KROG ZAPUSTNIKOVIH DEDIEV Pri zakonitem dedovanju zakon doloa krog oseb, ki pridejo v potev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembneji razmerji sta: zakonska zveza in zunajzakonska skupnost; sorodstvo na podlagi krvnega sorodstva ali popolne posvojitve. KOT
ZAKONITI DEDII PRIDEJO V POTEV :

o o zapustnikov posvojitelj in njegovi potomci, e gre za popolno posvojitev; zapustnikovi stari stari (dedi in babice) ter njihovi potomci; stari zapustnikovega posvojitelja in njihovi (naravni ali posvojeni) potomci.

zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci; zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner; zapustnikovi nepopolni posvojenci so lahko dedii le, e ni bila njihova dedna pravica ob posvojitvi izkljuena ali omejena; zapustnikovi stari in njihovi potomci;

Glede ureditve dednih redov imamo PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Sorodniki so razvreni v posamezne parentele (zarode), sorodniki iste parentele na linije (rte). Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, in vsi njihovi potomci: (1) prvo parentelo sestavljajo samo zapustnikovi potomci, njihov skupni prednik je zapustnik sam; (2) v drugi parenteli so zapustnikovi stari in njihovi potomci; (3) v tretji parenteli so zapustnikovi stari stari z oetove in materine strani in njihovi potomci. Dedovanje se zakljui s tretjo parentelo. Med parentelami velja izkljunost: sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blije parentele, ki more in hoe dedovati. Linija = skupina sorodnikov, ki izhajajo iz skupnega prednika. Dediina se deli na toliko enakih delov, kolikor je linij v parenteli: V prvi parenteli so predstavniki linij zapustnikovi otroci. V drugi parenteli sta predstavnika linij zapustnikov oe in mati, zato imamo 2 liniji oetovo in materino. V tretji parenteli imamo 4 linije ded in babica po oetovi strani ter ded in babica po materini strani. Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo, velja vstopna pravica (pravica reprezentance, ius repraesentationis) = del zapuine, ki bi el prej umrlemu, e bi bil preivel zapustnika, dedujejo njegovi otroci
(zapustnikovi vnuki) po enakih delih; e pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo dele, ki bi el njemu, e bi bil e iv ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci (zapustnikovi pravnuki) po enakih delih itd., dokler je e kaj zapustnikovih potomcev. e prednik linije ne deduje (ni preivel zapustnika, je dedno nevreden, razdedinjen, se je

odpovedal dediini), stopijo na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje. e ne deduje kaken izmed njih, dedujejo njegovi potomci. Te osebe dedujejo iure proprio po svojem pravu, da morajo biti dedno sposobne (= ne smejo biti dedno nevredne). Njihova dedna pravica se ne izvaja iz dedne pravice njihovega prednika. Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev, e od dedovanja odpadli dedi nima potomcev ali ti ne morejo ali noejo dedovati. V tem primeru nastopi prirast (akrescenca, ius accrescendi) = dedni dele odpadlega dedia pripade sodediem po razmerju njihovih deleev. Prosti dele najprej priraste sorodniku iste linije in iste stopnje sorodstva. e teh ni, velja prirast za sorodnike iste linije in blije stopnje sorodstva. e tudi teh ni, velja prirast za osebe druge linije. Prirast lahko nastopi tudi pri zakonskem/zunajzakonskem partnerju. Lahko nastopi tudi pri oporonem dedovanju, e je to razvidno iz zapustnikovega namena. Pri oporonem dedovanju NI DEDOVANJA NA PODLAGI VSTOPNE PRAVICE!!!
7

DEDNI REDI so oblikovani po parentelnem sistemu. V prvem ali drugem dednem redu lahko deduje tudi zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner (= izenaen z zakoncem). Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove (naravne ali posvojene) potomce. Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih starev in njihovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojitelje in njegove (naravne ali posvojene) potomce. Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih starih starev veljajo tudi za stare posvojitelja in njihove (naravne ali posvojene) potomce. Pri tem je treba vedeti: (1) da lahko dedujejo posvojitelj ali njegovi potomci oziroma posvojiteljevi stari in njihovi potomci po zapustnikuposvojencu samo pri popolni posvojitvi; (2) da ne more priti do konkurence oseb, ki jih z zapustnikom vee posvojitev, z zapustnikovimi naravnimi stari ali njihovimi potomci, ker s popolno posvojitvijo ta razmerja prenehajo in s tem monost dedovanja. Zapustnikovi potomci in njegovi posvojenci dedujejo skupaj. (3) pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika, ker zunajzakonske skupnosti osebe, ki je poroena, zakon ne priznava. Dedovanje je mono v okviru 3 dednih redov: (1) prvi dedni red zapustnikovi potomci in njegov zakonec. Otroci zapustnika in zakonec dedujejo po enakih delih. Potomci potomcev dedujejo na podlagi vstopne pravice: zapustnikovi vnuki dedujejo, e njihov prednik (zapustnikov otrok) ne deduje, itd. (2) drugi dedni red zapustnikovi stari in njegov zakonec samo, e ni zapustnikovih potomcev ali e ti ne dedujejo. Stari dedujejo zapuine po enakih delih, zakonec . e ni zakonca, dedujejo pokojnikovi stari vso zapuino po enakih delih. e eden (oz. oba) od zapustnikovih starev ne deduje, gre njegov (njun) dele na podlagi vstopne pravice njegovim potomcem = bratom in sestram zapustnika. Pravi bratje in sestre dedujejo materin in oetov dele, polbratje in polsestre dedujejo samo materin ali oetov dele skupaj s pravimi potomci. Oja akrescenca = prirast najprej drugemu zakoncu ali potomcem drugega zakonca e eden od zapustnikovih starev ne deduje in ne zapusti nobenega potomca (= zapustnik nima bratov in sester), gre njegov dele drugemu od starev. e pa e drugi od starev ne deduje, dedujejo njegovi potomci (zapustnikovi polbratje/polsestre?) po prejnjem odstavku. e sta oba zapustnikova stara umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuino preiveli zapustnikov zakonec. (3) tretji dedni red zapustnikovi stari stari, e ni nobene osebe, ki bi dedovala v prvem ali drugem dednem redu. Ded in babica po oetovi strani dobita vsak , ded in babica po materini strani enako. e ne deduje ded ali babica, dedujejo na podlagi vstopne pravice njegovi (njeni) potomci = zapustnikovi strici in tete ter njihovi potomci, e strici in tete ne dedujejo (= zapustnikovi bratranci in sestrine). e ne dedujeta ded in babica po eni strani in nimata potomcev, se zgodi ira akrescenca dedni dele priraste dedku in babici druge strani oz. njihovim potomcem. Razlog za dedovanje na temelju vstopne pravice ali nastop prirasti je okoliina, da oseba, ki bi lahko glede na razmerje z zapustnikom dedovala, ni preivela zapustnika. Enak uinek imajo: dedna nevrednost dedia; razdedinjenje dedia; odpoved e neuvedenemu dedovanju odpoved dediini v lastnem imenu. DEDOVANJE PRI POSVOJITVI je odvisno od tega, ali gre za popolno ali nepopolno posvojitev: pri popolni posvojitvi se posvojenec popolnoma izloi iz rodbine naravnih starev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi poloaj naravnega otroka z vsemi pravicami in dolnostmi do posvojitelja in njegovih sorodnikov. Posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Posvojitelj in njegovi otroci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po njegovih naravnih starih. Dedna pravica, ki jo omogoa posvojitev, preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. e se posvojitev razveljavi po nastopu smrtnega primera, to ne vpliva na dedno pravico, razen e je oseba, ki iz posvojitve izvaja dedno pravico po umrlem, vedela za razveljavitveni razlog.
8

 pri nepopolni posvojitvi dedujejo posvojenci in njihovi potomci po posvojitelju tako kot njegovi otroci in
drugi potomci, razen e je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena/izkljuena. Posvojenec in njegovi potomci NE dedujejo po sorodnikih posvojitelja in po njegovem zakoncu, temve dedujejo po svojih naravnih sorodnikih. Posvojitelj in njegovi sorodniki po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu. POVEANJE / ZMANJANJE
DEDNEGA DELEA

socialni element pri zakonitem dedovanju:

e deduje zakonec v prvem dednem redu, deli zapuino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroki po enakih delih.

e deduje nepreskrbljeni dedi prvega dednega reda oz. nepreskrbljeni zakonec /stari v drugem dednem redu z drugimi preskrbljenimi sodedii istega reda, lahko zahteva, naj sodie odloi: da mu gre tudi del tistega dela zapuine, ki bi ga po zakonu dedovali sodedii; da deduje celotno zapuino, e je njena vrednost tako majhna, da bi zael v pomanjkanje, e bi se delila. Zahteva se lahko naperi proti posameznemu ali vsem sodediem; proti potomcu (posvojencu), zakoncu (zunajzakonskemu partnerju), starem,.... Sodie lahko odloi, da dedujejo vsi ali posamezni sodedii celotno zapuino, e je njena vrednost tako majhna, da bi zali v pomanjkanje, e bi se delila. e je ivljenjska skupnost me zapustnikovimi stari trajno prenehala, pa le eden od njiju ni preskrbljen, lahko ta zahteva poveanje dednega delea tako proti zakoncu kot proti drugemu staru. e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preiveli, ki je nepreskrbljen, poveanje svojega delea tudi proti dediem umrlega. Pri odloanju o zahtevku na poveanje dednega delea mora sodie upotevati vse okoliine konkretnega primera, zlasti: premoenjsko stanje in pridobitno sposobnost upravienca vrednost zapuine. ZAKONEC: Preiveli zakonec nima dedne pravice, e: (1) je bila njegova zakonska zveza z zapustnikom razvezana; (2) je bila njegova zakonska zveza za ivljenja zapustnika razveljavljena; (3) je njegova ivljenjska skupnost po krivdi preivelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zakonec izgubi dedno pravico, e: (1) je zapustnik vloil tobo za razvezo zakonske zveze in se je po njegovi smrti ugotovilo, da je bila toba utemeljena. (2) se njegova zakonska zveza razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preiveli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel. Drug po drugem dedujeta tudi ZUNAJZAKONSKA PARTNERJA = moki in enska, ki ivita v dalj asa trajajoi ivljenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze. Do dedovanja pride samo v primeru, e sta ivela partnerja v ivljenjski skupnosti, ki je trajala dalj asa pred smrtjo zapustnika in je trajala do smrti zapustnika. O obstoju zunajzakonske skupnosti se odloa v zapuinskem postopku s pravnim uinkom le v zapuinski zadevi. e se v zapuinskem postopku izkae, da so sporna dejstva, od katerih je odvisen obstoj zunajzakonske skupnosti, zapuinsko sodie prekine postopek in napoti stranke na pravdo. 1.3.2. NUJNI DEDII NUJNO DEDOVANJE : a) Omejuje svobodo testiranja zapustnik je omejen pri prostem razpolaganju s svojim premoenjem z oporoko. Z zapisom oporoke natanno pokae, da eli spremeniti zakonski red dedovanja. A zakon povzroi, da zapustnik ne more v celoti prezreti zakonski red dedovanja. Doloenim zakonitim dediem gre po zakonu del zapuine v vsakem primeru, tudi e jih zapustnik v oporoki popolnoma prezre. b) Posega tudi v zapustnikovo svobodo razpolaganja s svojim premoenjem e za asa ivljenja zapustnik tudi z darili (neodplanimi razpolaganji) za as ivljenja ne more prikrajati nujnih dediev za njihov dele. NUJNI DEDII so osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po kogentnih dolobah zakona del zapuine oz. del premoenja, ki ga je zapustnik odtegnil dediem z doloenimi neodplanimi razpolaganji. Kot nujni dedii pridejo v potev: (1) zapustnikovi potomci, (popolni ali nepopolni) posvojenci in njihovi potomci =1/2; stari ali posvojitelj =1/3 (pri popolni posvojitvi); zakonec ali zunajzakonski partner =1/2;
9

(2) zapustnikovi dedi in babice; bratje in sestre; stari in otroci zapustnikovega posvojitelja =1/3(pri
popolni posvojitvi) e:

so trajno nezmoni za delo IN nimajo potrebnih sredstev za ivljenje.

Vse natete osebe so lahko nujni dedii samo, e so po zakonitem redu dedovanja v konkretnem primeru upraviene dedovati. Nujni dedi je pravi dedi = zapustnikov univerzalni naslednik. Gre mu alikvotni del zapuine = del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuino. Ima pravni poloaj pravega dedia tudi v primeru, e je oporoitelj doloil, da dobi svoj nujni dele v doloenih stvareh (to mora nedvoumno izraziti v oporoki ali pa pride na podlagi konkludentnih dejanj), v denarju ali v pravicah s tem je oporoitelj doloil samo nain razdelitve zapuine. Nujni dedi odgovarja za zapustnikove dolgove na enak nain kot drugi dedii NUJNI DELE je del zapuine, s katerim zapustnik ne more razpolagati in pripada posameznemu nujnemu dediu. eprav pride do nujnega dedovanja samo v primerih oporonega dedovanja pomeni ustanova nujnega delea zakonito dedovanje posebne vrste iz 2 razlogov: (1) osebe, ki imajo po zakonu lastnost nujnih dediev, imajo pravico do nujnega delea samo v primeru, e so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju; (2) velikost nujnega delea se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea. Nujni dele znaa: eno polovico zakonitega dednega delea za: zapustnikove potomce in posvojence ter njihove potomce; zakonca ali zunajzakonskega partnerja. 1/3 zakonitega dednega delea za druge nujne dedie. SKUPNI NUJNI DELE = REZERVIRANI DEL (rezerva) je del zapuine, ki gre skupaj vsem nujnim dediem = vseh nujnih deleev, ki je odvisna od njihovega tevila in velikosti. e je zapustnik s tem delom razpolagal bodisi z darili med ivimi bodisi z oporoko, lahko prikrajani nujni dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo. RAZPOLOLJIVI DEL zapuine je del, s katerim lahko zapustnik prosto razpolaga. Dobimo ga, e od vrednosti iste zapuine odtejemo vrednost skupnega nujnega delea. OBRAUNSKA VREDNOST ZAPUINE (= vrednost zapuine, na podlagi katere se izrauna nujni dele = ista zapuina + vrednost daril) se izrauna tako, da vrednosti iste zapuine dodamo vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za ivljenja. Ob zapustnikovi smrti je treba najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoenje. Iz premoenja je treba izloiti predmete, ki niso predmet dedovanja, in gospodinjske predmete. Od ostanka vrednosti zapuine je treba odteti zapustnikove dolgove in dolgove zapuine (pasiva). Razlika je ista zapuina. K vrednosti iste zapuine se priteje VREDNOST DARIL. o ki jih je zapustnik kadarkoli in na kakrenkoli nain naklonil zakonitim dediem in dediem, ki se odpovedujejo dediini, ter darila, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vraunajo dediu v njegov dele; o ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega ivljenja naklonil drugim osebam. Ne upotevajo se: (1) obiajna, manja darila; in (2) darila, dana v splono koristne namene = privilegirana darila: 1) darila, dana v dobrodelne in druge lovekoljubne namene; 2) darila, dana v humanitarni namen doloenim ustanovam in drutvom; 3) darila, dana neposredno ljudem v stiski. Sem ne tejemo daril, danih verskim skupnostim. (3) darila, katerih vrednost se po zakonu ne vraunava dediem v njihov dedni dele (54.l. obvezno olanje v dedni dele) Darilo je vsako neodplano razpolaganje zapustnika: odpoved pravici, odpust dolga, vse, kar je dal na raun dednega delea za ustanovitev / raziritev gospodinjstva oz. opravljanje poklica Oceni se po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
10

e je dano kot zavarovanje v korist obdarjenca, se teje kot njegova vrednost: setevek premij, ki jih je plaal zapustnik, e je ta manji od zavarovalne vsote zavarovalna vsota, e je setevek veji od zavarovalne vsote Od obraunske vrednosti zapuine izraunamo zakonite dedne delee posameznih nujnih dediev in na podlagi teh njihove nujne delee. e zapustnik ni naklonil daril, se nujni delei raunajo od vrednosti iste zapuine. PRIKRAJANJE NUJNEGA DELEA nastane, e je zapustnik z oporonimi razpolaganji in darili med ivimi prekorail vrednost razpololjivega delea zapuine. Odpravi se tako, da se na zahtevo nujnega dedia: a) najprej zmanjajo in odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik doloil z oporoko = redukcija oporonih razpolaganj ta se zmanjajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo, obseg, lokacijo (v eni oporoki, ve oporokah), e iz oporoke ne izhaja kaj drugega. e je oporoitelj zapustil ve volil in odredil, da ima doloeno volilo prednost pri izplailu, se to volilo zmanja le, e vrednost drugih volil ne zadoa, da bi se kril nujni dele. b) e se s tem ne more odpraviti primanjkljaj, se posee tudi na darila = vraanje, restitucija daril darila se vraajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kot so bila dana. Istoasno dana darila se vraajo sorazmerno. Obdarjenec velja glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za potenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila.
(najprej a) in nato b), ker je oporoka asovno gledano zadnja v vrsti razpolaganj in ker do prikrajanja lahko pride le zaradi oporonih razpolaganj + darila so naeloma nepreklicna)

Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporonih razpolaganj in daril se upotevajo tudi tista, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vraunajo nujnemu dediu v njegov dele. Od tistih daril in oporonih razpolaganj, ki se vraunajo nujnemu dediu v njegov dele, se upoteva pri ugotavljanju celotne vrednosti samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni dele. Oporoni dedi (volilojemnik), igar dedni dele (volilo) bi moral biti zmanjan (da bi se dopolnil nujni dele), lahko zahteva sorazmerno zmanjanje volil (drugih plail), ki jih mora izplaati, e iz oporoke ne izhaja kaj drugega. Zahtevek za redukcijo oporonih razpolaganj in vraanje daril lahko postavi samo nujni dedi. Kot nujni dedi se upoteva samo na lastno zahtevo, nikoli po uradni dolnosti sodia. e nujni dedi ne zahteva nujnega delea v zapuinskem postopku, ugotovi zapuinsko sodie po uradni dolnosti samo njegov zakoniti dele. Pravica do nujnega delea je premoenjska pravica. Zato lahko zahtevajo zmanjanje oporonih razpolaganj in vrnitev daril tudi dedii upravienega nujnega dedia. Nujni dedi lahko uveljavlja pravico do nujnega delea z zahtevkom na vrnitev daril tudi tedaj, ko sploh ni zapuine, ker je zapustnik razdal svoje premoenje za ivljenja. Zastaranje tobe: zmanjanje oporonih razpolaganj lahko nujni dedi zahteva v 3 letih od razglasitve oporoke. Vrnitev daril lahko nujni dedi zahteva v 3 letih od zapustnikove smrti. S potekom roka nujni dedi izgubi pravico do nujnega delea. Rok velja za uveljavljanje zahtevkov v zapuinskem postopku in za uveljavljanje zahtevkov v pravdi. Ob doloenih pogojih je mono zmanjati nujni dele osebi, ki ima pravico do nujnega delea: (1) RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIA (EXHEREDATIO OB IUSTA CAUSA) = kaznovanje dedia, ki ima pravico do nujnega delea, zaradi nedopustnega obnaanja proti zapustniku in njegovim blinjim ter zaradi neprimernega ivljenja: 1) nujni dedi se je s kritvijo zakonite ali moralne dolnosti hudo pregreil nad zapustnikom; 2) nujni dedi je storil naklepno hudo kaznivo dejanje zoper zapustnika, njegovega zakonca, otroke, posvojence ali stare; 3) nujni dedi se je vdal brezdelju in nepotenemu ivljenju (mora biti podan ob smrti oporoitelja). Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena. Formalni pogoj razdedinjenja je, da doloi zapustnik razdedinjenje v oporoki na nedvoumen nain. V primeru spora o utemeljenosti razdedinjenja je dokazno breme na tistemu, ki se na razdedinjenje sklicuje. Zapustnik lahko nujnega dedia razdedini popolno ali delno. Posledica popolnega razdedinjenja je popolna izguba dedne pravice razdedinjeni ne more biti zapustnikov dedi niti na temelju zakona niti na temelju oporoke. Delno razdedinjenje pomeni zmanjanje nujnega delea. Pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, se doloijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
11

(2)

(razdedinjenje v dobrem namenu, exheredatio bona mente) = varovanje premoenjskih interesov zapustnikovega potomca, ki ima pravico do nujnega delea. Zapustnik lahko odvzame svojemu potomcu ali posvojencu nujni dele v korist njegovih potomcev, e je potomec ali posvojenec prezadolen ali je zapravljivec, tako da grozi neposredna nevarnost, da bodo dediino pobrali njegovi upniki ali da jo bo zapravil. To je mono le, e ima potencialni razdedinjeni potomec ob uvedbi dedovanja: mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka polnoletnega otroka oz. polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben To mora izrecno napisati v oporoki in tudi ali je odvzem popoln/ delen. e odvzem obvelja, pripade odvzeti nujni dele vsem tem otrokom ali vnukom razdedinjenega potomca zapustnika.
ODVZEM NUJNEGA DELEA V KORIST POTOMCEV

1.3.3. VRAUNANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELE (= collatio bonorum = kolacija) = Vsakemu zakonitemu dediu se vrauna v dedni dele vse, kar je na kakrenkoli nain dobil v dar od zapustnika. Namen: izenaitev vseh ZAKONITIH dediev, glede vsega, kar so dobili od zapustnika neodplano tisti sodedii pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik darila dal e za ivljenja ali jim je naklonil volila v oporoki, dobijo efektivno toliko manj iz zapuine, kolikor znaa vrednost darila ali volila. Do vraunanja pride po samem zakonu. Ni treba, da zapustnik vraunanje doloi, vendar ga morajo dedii zahtevati! Do vraunanja ne pride, e sodedii vraunanja ne zahtevajo. Pogoj za vraunanje je, da je zakoniti dedi dejansko postal dedi. Pri OPORONIH dediih lahko pride do kolacije na podlagi oporoiteljeve volje = njegove izrecne zahteve. Dediu se vrauna v njegov dele to, kar je bil dolan zapustniku. Pravico zahtevati, da se v dedni dele kaknega dedia vraunajo darila in volila (= zahteva za vraanje) imajo samo njegovi sodedii. NE VRAUNAJO SE: a) Po zapustnikovi volji: oporoitelj lahko dedia oprosti vraunanja. Darilo oz. volilo se ne vrauna, e je zapustnik izrecno izjavil, da se ne vrauna v dedni dele, ali e se da iz okoliin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. V takem primeru obdri tak dedi darilo oz. volilo in deli z drugimi dedii zapuino, kot da darila oz. volila sploh ne bi bilo. Zakonodaja izhaja iz domneve, da zaputsnik eli, da se vsi dedii enako obravnavajo, e ni ne zapie. e je kaj nujnih dediev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kaknemu dediu ne vrauna v njegov dedni dele, lahko ta dedi obdri darilo oz. volilo v mejah razpololjivega dela. b) Na podlagi zakona (=privilegirana darila): plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedi od podarjene stvari do zapustnikove smrti obiajna manja darila kar je bilo porabljeno za preivljanje dedia in za njegovo obvezno olanje, se ne vrauna v njegov dedni dele. O tem, ali in koliko naj se vraunajo v njegov dedni dele izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim olanjem dedia, odloi sodie glede na okoliine, upotevajo predvsem vrednost zapuine ter stroke za olanje in usposobitev drugih dediev za samostojno ivljenje. Dedi ima pravico podarjeno stvar vrniti v zapuino. V takem primeru se mu njena vrednost ne vrauna v dedni dele; glede strokov, ki jih je imel s stvarjo, in glede kode, ki jo je utrpela stvar, pa velja za potenega posestnika, dokler se ne dokae njegova nepotenost. Dedi, ki se je odpovedal dediini, obdri darilo v mejah razpololjivega dela. Izpolnitev volila ima pravico zahtevati samo v mejah razpololjivega dela. Vraunanje daril velja za vsako neodplano razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dedia. Izjema: darilo se ne vrauna po volji zapustnika s pogojem, da z oprostitvijo vraunanja ne pride do prikrajanja nujnega delea sodedia. VOLILA, ki jih je zapustnik naklonil zakonitemu dediu, se vraunajo v njegov dedni dele: razen, e iz oporoke izhaja, da je bila oporoiteljeva volja, da dobi dedi volilo zraven svojega delea (=prelegat) , IN samo, e sodedi zahteva vraunanje ALI e zakon tako doloi = zakoniti legat privilegirana volila: gospodinjski aparati, predmeti manje vrednosti,... NAIN
VRAUNANJA DARILA IN VOLILA :

12

Darila in volila se vraunajo tako, da dobijo drugi dedii iz zapuine ustrezno vrednost in se ele potem ostanek zapuine razdeli med vse dedie. e premoenje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadoa, da bi drugi dedii dobili ustrezno vrednost, jim dedi, kateremu se vraunajo darila in volila, ni dolan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil. Pri vraunanju darila dediu v njegov dedni dele se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. DARILO PRI VSTOPNI PRAVICI: Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedi zaradi njegove nevrednosti ali zaradi tega, ker je bil razdedinjen ali ker mu je bil vzet nujni dele, se dediu ne vraunajo v dedni dele. Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedi zaradi njegove smrti ali zaradi tega, ker se je odpovedal dediini, se vraunajo dediu v dedni dele. ZAKONITI DEDI, v igar dedni dele je treba vraunati darilo, SI LAHKO IZBERE NAIN VRAUNANJA: idealna kolacija = vraunanje vrednosti darila ali volila; realna kolacija = darilo se vrne v naravi; volilo: zavee se, da ga ne bo zahteval. Pravica zahtevati vraunanje ne zastara. Vraunanje se lahko zahteva na zapuinski obravnavi, po pravnomonosti sklepa o dedovanju ter najkasneje ob delitvi zapuine. PRI VSEH DOLOBAH O VRAUNANJU DARIL OSTANEJO V VELJAVI DOLOBE O NUJNEM DELEU. 1.4. DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE (OPORONO DEDOVANJE) 1.4.1. POJEM IN ZNAILNOSTI OPOROKE Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti ter pravico do svobodnega testiranja na nain in v mejah, doloenih z zakonom. Oporoka ima naslednje znailnosti: enostranski pravni posel glede nastanka, veljave in posledic je odvisna samo od volje oporoitelja. Ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist z oporoko. oporoitelj lahko oporoko vsak as preklie, spremeni ali unii; strogo oblien pravni posel veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon (forma ad valorem). jasna izjava e je dvom, se oporoka razlaga po posebnih pravilih. Gre za strogo osebni posel volja se ne izraa prek zastopnika. Oporoitelj ne more prepustiti doloitve dedia tretjemu; pravni posel za primer smrti razpolaganja, napisana v oporoki, se realizirajo ele ob smrti oporoitelja; razpolaganje s premoenjem po njegovi smrti.
Avstrija loi med: a) oporoka = razpolaganje, s katerim se doloi dedia b) kodicil = e v zapisu ni doloen dedi V Sloveniji ni te delitve; oporoka je vsak zapis, ki vsebuje natete elemente.

1.4.2. POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE 1. OPORONA SPOSOBNOST sposoben, da napravi oporoko, jo spremeni ali preklie, je vsakdo, ki je: sposoben za razsojanje blaja merila, kot veljajo za pridobitev poslovne sposobnosti. e ti odvzamejo poslovno sposobnost, ni nujno da izgubi oporono sposobnost odloi se v konkretnem primeru glede na stanje volje. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost. dopolnil 15 let starosti ni potrebno soglasje, saj gre za posel, ki ne vpliva na njegovo kasneje ivljenje. 2. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke oz. spremembo ali preklic (animus testandi). Volja, izjavljena v oporoki, mora ustrezati pravi in resnini volji zapustnika. V nasprotnem primeru ima volja napake in je NEVELJAVNA : oporoitelj je bil s silo ali gronjo prisiljen, da je napisal oporoko; oporoitelj je oporoko napravil zaradi zvijae; tejejo se tudi gronja, sila in zvijaa, ki izvirajo od 3.os. oporoitelj je oporoko napisal v zmoti; zmota v nagibu (neodplaen pravni posel);
13

e so samo nekatera doloila oporoke napravljena pod vplivom gronje ali sile, zaradi zvijae ali v zmoti, potem so samo ta doloila neveljavna. simulacija zapustnik napravi oporoko samo na videz, v resnici pa hoe z njo prikriti drug pravni posel. Navidezni pravni posel je nien; prikriti pa velja, e izpolnjuje pogoje za veljavo. miselni pridrek (reservatio mentalis) oporoiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu, oporoitelj ima v mislih nekaj ve, kot izhaja iz njegove izjave. Pri testiranju ni toliknega pomena na varnosti pravnega prometa kot v ostalem pravu. Veji je poudarek na PRAVI VOLJI kot na sami izjavi volje. 3. OBLINOST Veljavna je samo oporoka, ki je napravljena v eni izmed oblik, doloenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih doloa zakon: o veljavno pisno oporoko lahko napravi oporoitelj pred priami samo ob pogoju, da zna in more brati in pisati; o veljavno ustno oporoko je mono napraviti le ob pogoju, da zaradi izrednih razmer ni mono narediti pisne oporoke. Konverzija e oporoka, ki naj bi jo zapustnik napravil v doloeni obliki, ne izpolnjuje vseh oblinostnih zahtev za to obliko, ampak jih izpolnjuje za neko drugo v zakonu predpisano obliko, potem velja oporoka v tej obliki. Npr. nepodpisana pisna oporoka je lahko veljavna kot ustna oporoka, e so izpolnjeni pogoji zanjo (= oporoitelj je izjavil voljo ustno pred 2 priama). OPOROKA SE LAHKO RAZVELJAVI (IZPODBOJNOST ), e: (1) zapustnik v asu testiranja ni bil oporono sposoben (15 let + sposobnost za razsojanje); (2) je imela zapustnikova volja napake (sila, gronja, zmota, zvijaa, simulacija); (3) je bila krena oblinost Treba je zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo lahko poda tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi. Razveljavitev je treba zahtevati v 1 letu od dneva, ko se je izvedelo za vzrok neveljavnosti (subjektivni rok) in v 10 letih od razglasitve oporoke (20 let proti nepoteni osebi = objektivni rok). OPOROKA JE NINA, e: nemogoa vsebina (pravna/ dejanska nemo): dejanska npr. razpolaganje s stvarjo, ki ne obstaja ve; pravna naklonitev stvari osebi, ki je lastnik te stvari. nedololjiva vsebina vsebine se ne da ugotoviti niti z razlago vsebina nasprotuje URS, morali, kogentnim predpisom (ni vedno nina) kritev predpisov o dedovanju zaitenih kmetij nina je oporoka, s katero razpolaga oporoitelj z zaiteno kmetijo v nasprotju z naeli Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, da deduje kmetijo praviloma en dedi (izjemoma dva). Nina je tudi oporona doloba o volilu nepreminin, ki spadajo v kmetijo. nina doloba = o fideikomisarini substituciji doloba oporoke, s katero zapustnik doloi dedia svojemu dediu ali volilojemniku (fidejkomisarina substitucija). Ponavadi gre za delno ninost e je nina posamina doloba oporoke, ni nina oporoka v celoti, razen e oporoka brez nine dolobe ne more obstajati. Nina oporoka je neuinkovita sama po sebi, zato mora na ninost paziti sodie po uradni dolnosti. Uveljavljanje ninosti ne zastara/ ugasne. Na ninost oporoke se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. 1.4.3. OBLIKE OPOROKE Oporoke so: redne (= vse oporoke, ki niso napravljene v izrednih razmerah) in izredne (le ustna; nobene druge ni mogoe napraviti zaradi izrednih razmer?); zasebne (= brez sodelovanja dravnega organa) in javne (= sodelovati mora pravni organ); pisne in ustne. Zakon ne ureja skupne oporoke (testamentum simultaneum) = medsebojno odvisne in povezane izjave poslednje volje dveh ali ve oseb v istem aktu (listini, zapisu) = ve povezanih izjav volje ve posameznikov, ki v isti oporoki odloajo komu bo lo njihovo premoenje. ZD te oporoke ne ureja. Morala bi biti neveljavna. Po sodni praksi je neveljavna oporoka, v kateri 2 osebi vzajemno postavljata drug drugega za dedia. Niso neveljavne oporoke, s katerimi 2 osebi skupno razpolagata v korist tretjega. 1.4.3.1. LASTNORONA OPOROKA Lastnorona (holografska oporoka, testamentum holographum) je oporoka, pri kateri oporoitelj izjavo poslednje volje napie z lastno roko in lastnorono podpie. Je zasebna, redna in pisna.
14

Lastnoronost zapisa omogoa ugotovitev identitete oporoitelja. Pogoj je, da oporoitelj SAM NAPIE oporoko z LASTNO ROKO (celoten tekst znati mora brati in pisati) in jo na koncu tudi PODPISATI. Zapis s pisalnim strojem ali tujo roko ne zadostuje. Tuja oseba lahko pomaga voditi roko oporoitelju. Poslovilno pismo z izrecno izjavo poslednje volje je treba teti za lastnorono oporoko, e so izpolnjeni drugi pogoji za veljavnost. Oporoitelj mora oporoko podpisati s svojim osebnim imenom, samo z imenom ali samo s priimkom, z vzdevkom ali z oznako druinskega razmerja (npr. vaa mama). Oznaka kraja in datuma oporoke ni pogoj za veljavnost. Datum je koristno oznaiti glede na monost obstoja prejnje oporoke. 1.4.3.2. PISNA OPOROKA PRED PRIAMI Pisna oporoka pred priami (alografska oporoka, testamentum allographum) je redna, zasebna, pisna oporoka, pri kateri obstaja pisni sestavek, ki ga oporoitelj pred priami podpie. Oporoitelj mora znati in biti zmoen brati in pisati v jeziku, v katerem je napisan sestavek. Obstajati mora pisni zapis oporoke, ni pa nujno, da ga je oporoitelj napisal lastnorono (lahko tudi 3.os., lahko je natipkana). Oporoitelj mora podpisati oporoko ob istoasni prisotnosti obeh pri. Oporoiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh pri predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti istoasno (unitas actus). Prii se morata podpisati na sami oporoki in izjaviti, da se podpisujeta kot prii. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. 1.4.3.3. SODNA OPOROKA Sodna oporoka je redna, javna in ustna oporoka, ki se napravi s sodelovanjem sodia kot javnega organa, ki mu oporoitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo. Sestavi jo sodnik posameznik okrajnega sodia potem, ko na zanesljiv nain ugotovi identiteto oporoitelja. Oporoiteljevo izjavo narekuje sodnik v zapisnik. Vanj vnese tudi vse okoliine, ki so pomembne za veljavnost oporoke. Sodna oporoka je mona v 2 variantah: (1) oporoitelj zna brati in pisati oporoitelj prebere sestavek oporoke, ki ga je napravil sodnik po izjavi oporoitelja, in sestavek podpie. Sodnik na sami oporoki potrdi, da jo je oporoitelj v njegovi navzonosti prebral in podpisal ter to overi s svojim podpisom. (2) oporoitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke zahteva se navzonost 2 oporonih pri. Sodnik prebere oporoitelju sestavek oporoke, ki ga je napisal po njegovi izjavi. Pred priami nato oporoitelj sestavek podpie ali napravi rono znamenje. Prii se podpieta na oporoki. Iz sodne oporoke so izpeljane 3 oblike oporoke: (1) OPOROKA, SESTAVLJENA V TUJINI (KONZULARNA OPOROKA) je redna in javna oporoka, ki jo dravljanu Slovenije, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne posle. Konzularnodiplomatski predstavnik sestavi oporoko po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. (2) OPOROKA, SESTAVLJENA NA SLOVENSKI LADJI je izredna in javna oporoka, ki jo sestavi oporoitelju po njegovi ustni izjavi poveljnik ladje (njegov namestnik ali pomonik) po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Oporoitelj je lahko na dravljan, tujec, lan posadke ladje ali potnik. Oporoka je izredna, ker velja samo 30 dni od dneva vrnitve oporoitelja v Slovenijo. Dolobe o oporoki na ladji veljajo tudi za oporoko na letalu. (3) OPOROKA, SESTAVLJENA MED IZREDNIM ALI VOJAKIM STANJEM (VOJAKA OPOROKA) je javna in izredna oporoka, v kateri med izrednim ali vojakim stanjem po ustni izjavi volje oporoiteljavojake osebe sestavi oporoko vojaki stareina, po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Oporoka je izredna, ker velja samo doloen as: objektivni rok 60 dni od prenehanja izrednega ali vojnega stanja; subjektivni rok 30 dni od prenehanja individualne vojake slube oporoitelja ne pride v potev, e je prenehala vojaka sluba pred koncem izrednega ali vojnega stanja. PRIE: Pri pisni oporoki pred priami in pri sodni oporoki ne morejo biti prie: (1) absolutno nesposobne so osebe, ki ne morejo biti prie pri nobeni pisni oporoki pred priami, ne glede na to, kdo je oporoitelj. To so: 1) mladoletne osebe; 2) poslovno nesposobne osebe; 3) osebe, ki ne znajo brati in pisati; 4) osebe, ki ne razumejo jezika, v katerem je oporoka napisana (samo pri sodni oporoki!) (2) relativno nesposobne so prie, ki so do konkretnega oporoitelja v krvnem ali osebnem razmerju:
15

oporoiteljevi potomci; oporoiteljevi posvojenci in njihovi potomci; oporoiteljevi predniki in posvojitelji; oporoiteljevi sorodniki v stranski vrsti do 3. kolena; zakonci vseh teh oseb; oporoiteljev zakonec. oseba, ki ji je oporoitelj kaj zapustil ali je kaj zapustil osebam, ki so s to osebo krvno ali osebno povezane. Doloilo oporoke, ki takni osebi kaj zapua, je neveljavno ker bi zaradi lastnih interesov imeli interes vplivati na voljo zapustnika. Relativno nesposobne osebe ne morejo niti kot sodnik sestaviti oporoke po oporoiteljevi izjavi. Sodnik, ki mu oporoitelj kaj nakloni ali nakloni osebam, s katerimi je sodnik v krvni ali osebni povezanosti, ne more oporoitelju sestaviti oporonega doloila o takni naklonitvi. NEVELJAVNA RAZPOLAGANJA V OPOROKI: Oporono doloilo o naklonitvi prii, sodniku ali svojcem prie oz. sodnika, je neveljavno (izpodbojno). Nesposobnost pri oz. sodnika ima za posledico izpodbojnost oporoke. 1.4.3.4. MEDNARODNA OPOROKA Osnovni namen mednarodne oporoke je, da se z doloitvijo enotne oblike zagotovi pravna varnost v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh dravah, ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke. Zahteve glede oblike mednarodne oporoke: (1) mora biti pisna sestavijo jo lahko pooblaene osebe. To so: 1) oporoitelj; 2) sodnik pristojnega (okrajnega) sodia; 3) konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve. Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, rono ali drugae. (2) oporoitelj mora v navzonosti 2 pri in pooblaene osebe: 1) izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka ter da je seznanjen z njeno vsebino; 2) sestavek podpisati e je podpisal oporoko prej, mora ob navzonosti 2 pri in pooblaene osebe svoj podpis priznati in potrditi, da je njegov. Podpisati mora vsak list oporoke (mora biti otevilen). 3) e se ne more podpisati, sporoi razlog pooblaeni osebi, ki to zapie na oporoki. Lahko zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpie kdo drug. (3) prii in pooblaena oseba se morajo ob navzonosti oporoitelja hkrati podpisati in pristaviti, da se podpisujejo kot prie oz. kot pooblaena oseba. (4) na koncu oporoke mora pooblaena oseba zapisati datum. (= datum oporoke) Za prie in tolmaa veljajo enaki pogoji kot pri pisni oporoki pred priami. Pooblaena oseba vpraa oporoitelja, e eli dati izjavo glede hrambe oporoke. V tem primeru se kraj, v katerem namerava oporoitelj hraniti oporoko, na njegovo izrecno zahtevo zapie v potrdilo o mednarodni oporoki. Potrdilo o mednarodni oporoki slui za dokaz veljavnosti mednarodne oporoke glede oblike slui. Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne vpliva na veljavnost oporoke, sestavljene v skladu z ZD. Konverzija: neveljavnost oporoke kot mednarodne oporoke ne vpliva na njeno morebitno veljavnost glede oblike kot oporoke kakne druge vrste. Podpisi na oporoki ali potrdilu so oproeni notarske overitve, vendar se lahko preverja njihova resninost. 1.4.3.5. NOTARSKA OPOROKA Notarska oporoka je redna in javna oporoka, pri kateri sodeluje notar kot javni organ. Pojavlja se v 2 oblikah: (1) OPOROKA, SESTAVLJENA V OBLIKI NOTARSKEGA ZAPISA, PO USTNI IZJAVI OPOROITELJA notar mora najprej ugotoviti istovetnost oporoitelja in zapisnih pri ter pouiti oporoitelja o vsebini, posledicah in smislu njegove izjave poslednje volje. Nato po oporoiteljevi izjavi zapie njegovo poslednjo voljo ter jo prebere oporoitelju in priam. Oporoitelj zapis odobri = izjavi, da ustreza njegovi poslednji volji, in ga podpie. Notar zapie datum in zapis podpie. Zapis podpieta tudi zapisni prii. Prie so lahko samo polnoletne osebe, ki so pismene in obvladajo jezik. Nesposobne prie so osebe, ki so pri notarju zaposlene, ki jim gre iz oporoke kakna naklonitev ali ki so z oporoiteljem, notarjem ali osebami, ki jim gre iz oporoke korist, v zakonski zvezi, sorodstvu ravne rte, sorodstvu do 2. kolena stranske rte, svatvu do 2. kolena, v razmerju posvojitve, rejnitva ali skrbnitva.
16

1) 2) 3) 4) 5) 6) 7)

(2)

PISNA OPOROKA , KI JO OPOROITELJ IZROI NOTARJU

dobi lastnost notarskega zapisa s tem, da jo notar potrdi tako, da vnese vanjo svoje ime, podatek o nainu ugotovitve istovetnosti oporoitelja in da je oporoko oporoitelju prebral. Oporoko nato notar podpie in pritisne nanjo svoj peat.

1.4.3.6. USTNA OPOROKA Ustna oporoka (testamentum nuncupativum extraiudiciale) je zasebna in izredna oblika oporoke, pri kateri oporoitelj izjavi svojo voljo ustno pred 2 soasno navzoima priama. Velja samo v primeru, e zapustnik zaradi izrednih razmer v asu testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Izredne razmere so nevsakdanji dogodki objektivnega znaaja (poplava, potres, epidemija, vojni dogodki) ali okoliine, vezane na konkretnega oporoitelja (nenadna teka bolezen, naglo in nepriakovano poslabanje bolezni, nesrea v gorah, itd). Izjavo poslednje volje morata prii nemudoma zapisati in jo im prej izroiti sodiu ali pa jo ustno reproducirati pred sodiem. Izpolnitev te dolnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke. e prii oporoiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodiu tako, kot jo je oporoitelj podal, gre za ponarejeno (falsificirano) oporoko. Tisti, ki bi po zapustniku dedoval, e ne bi bilo ponarejene oporoke, mora dokazati, da je bila oporoka ponarejena. To lahko stori v pravdi na podlagi tobe na ugotovitev (ne)pristnosti listine. Ustna oporoka velja, dokler trajajo izredne razmere, v katerih jo je oporoitelj napravil, in e 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj, e oporoitelj v tem asu umre ali izgubi oporono sposobnost. Prie pri ustni oporoki ne morejo biti osebe, ki ne morejo biti prie pri sodni oporoki. Vendar jim ni treba znati brati in pisati. Neveljavna so doloila oporoke, s katerimi se kaj zapua: oporonim priam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem, njihovim sorodnikom v stranski rti do 3. kolena, zakoncem vseh teh oseb. Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja samo, kdor ima pravni interes (subjektivni rok = 1 leto, objektivni = 10 let). Oporoka, ki je bila po nakljuju ali z dejanjem koga drugega uniena, izgubljena, skrita ali zaloena brez oporoiteljeve vednosti, ima uinek veljavne oporoke, e prizadeti dokae, da je oporoka obstajala in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in e dokae vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje. 1.4.4. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje 2 vrsti doloil: doloila, s katerimi oporoitelj razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti: doloitev enega ali ve dediev; doloitev volil; doloitev namestnika dediu ali volilojemniku; razpolaganje v dovoljen namen; doloitev pogojev, rokov in bremen za dedie in volilojemnike; razdedinjenje nujnega dedia; odvzem nujnega delea v korist potomcev; izkljuitev zakonitega dedia iz dedovanja; doloitev o nevraunanju daril in volil zakonitemu dediu; doloilo o preklicu prejnje oporoke. doloila, ki ne predstavljajo razpolaganja s premoenjem, vendar so pomembna za dedovanje ter druga pravna razmerja in namene: doloitev izvritelja oporoke; doloitev naina delitve zapuine; izjava o priznanju oetovstva; elja, kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke; kraj in nain pogreba; postavitev nagrobnega spomenika; politina oporoka; oporoka, ki izraa znanstveno, filozofsko ali podobno usmeritev zapustnika. Vsebinsko nedolono doloilo o oporoki ni neveljavno, e je mogoe Z RAZLAGO (INTERPRETACIJO ) ugotoviti njegov smisel. Razlago je treba usmeriti na pravo oporoiteljevo voljo. Zakon o dedovanju vsebuje 2 pravili za razlago doloil oporoke (84.l.ZD):
17

 Doloila oporoke je treba razlagati po pravem oporoiteljevem namenu.

Po tem staliu je dedovanje po zakonitem dednem redu najvekrat v skladu z zapustnikovo voljo. e pa oporoitelj hoe, da pride do druganega dedovanja, naj to izrazi s tako dolonostjo, da bo dvom izkljuen. To doloilo je sporno. S tem da je zapustnik sploh testiral, je izrazil svojo voljo, naj ne na stopi zakonito dedovanje. Po teoriji je treba oporono doloilo razlagati tako, da bo po monosti obveljalo (in favorem testamenti), saj je to v skladu z zapustnikovo voljo. Prioriteta zakonitega dedovanja omejuje voljo in svobodo razpolaganja oporoitelja.

V dvomu se je treba drati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dedia oz. za tistega, ki mu je z
oporoko naloena kakna obveznost. 1.4.4.1. DOLOITEV DEDIA (78.l.ZD) OPORONI DEDI je oseba, ki naj po volji oporoitelja deduje vse njegovo premoenje ali glede na celoto doloen del premoenja (alikvotni del). Gre za univerzalno sukcesijo. Oseba, ki ji je oporoitelj naklonil eno ali ve doloenih stvari ali pravic, praviloma ni dedi, ampak VOLILOJEMNIK (LEGATAR). Vendar je po zakonu treba tudi tako osebo teti za dedia, e se ugotovi, da je bila oporoiteljeva volja, naj mu bo dedi oz. e mu je oporoitelj naklonil nek predmet/pravico, ki predstavlja njegovo celotno premoenje. Upotevati je treba dejstvo, ali je imel zapustnik v mislih tudi odgovornost za dolgove dedi e po zakonu odgovarja za dolgove do viine zapuine, volilojemnik pa ne, razen, e je zapustnik to izrecno doloil a le do viine volila. Dedi : volilojemnik dedi podeduje vse premoenje ali njegov alikvotni del; dobi eno ali ve stvari/pravic, e je to oporoiteljeva volja volilo oporoitelj v oporoki zapusti eno ali ve stvari/pravic doloeni osebi; naloi dediu naj izplaa vsoto denarja, odpusti dolg, kaj stori, trpi, opusti v korist legatarja. (79.l.ZD) e je oporoitelj postavil ve dediev in kateri izmed njih ne deduje (ker ni preivel zapustnika, ker je dedno nevreden ali razdedinjen, ker se je odpovedal dediini), gre njegov dele zapustnikovim zakonitim dediem, razen e: iz oporoke izhaja oporoiteljev namen, naj nastopi prirast (AKRESCENCA) = prosti dedni dele naj pripade vsem sodediem (ira akrescenca) ali samo nekaterim izmed njih (oja akrescenca). Isto velja za volila. je oporoitelj doloil za tak primer substituta (vulgarna substitucija) nastopi dedna transmisija V zadnjih dveh primerih namre dele dedia, ki ne deduje, ni prost. 1.4.4.2. DOLOITEV VOLIL Volilo (legat) je oporono naklonilo doloene koristi osebi, ki je oporoitelj ne postavi za dedia. Najpogosteje ima naklonjena korist premoenjski znaaj. PREDMET VOLILA je lahko vse, kar je predmet obveznosti: dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Poznamo 2 VRSTI VOLIL: (1) Damnacijski legat (86.l.ZD) volilojemniku daje samo obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolan volilo izpolniti. Predmet volila dobi volilojemnik ele z izpolnitvijo volila. (2) Vindikacijski legat (33.l.ZD) ima stvarnopravni uinek. Volilojemnik pridobi ob smrti zapustnika lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem monost lastninske tobe. Vindikacijski legatar je singularni pravni naslednik zapustnika. Za zakoniti vindikacijski legat tejemo pravico doloenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov. Volilojemnik ne odgovarja za OPOROITELJEVE DOLGOVE . Vendar lahko oporoitelj doloi, da je legatar odgovoren tudi za posamezne dolgove ali kaken del v mejah vrednosti volila. ZAPUSTNIKOVI UPNIKI imajo pravico zahtevati poplailo svojih terjatev pred volilojemnikom. Pri tem lahko pride do zmanjanja ali odprave volil, e zapuina ne zadoa za poplailo zapustnikovih dolgov in volil. e je oporoitelj doloil VOLILO SVOJEMU UPNIKU, ima ta pravico, da poleg izpolnitve volila zahteva tudi plailo svoje terjatve, e iz oporoke ne izhaja drugaen oporoiteljev namen. Volilojemnik pridobi volilo V TRENUTKU OPOROITELJEVE SMRTI. To pravilo ne velja, e je bilo volilo doloeno s pogojem ali rokom v temu primeru pridobi volilojemnik volilo, ko se izpolni pogoj ali pretee doloeni as. Volilojemnik mora biti ob smrti oporoitelja iv, razen e gre za nerojenega otroka in pravno osebo v ustanavljanju. Volilojemnik UVELJAVI SVOJO PRAVICO do volila s tem, da zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. Volilojemnik lahko zahteva izpolnitev volila v asu, ko je volilo pridobil: v trenutku oporoiteljeve smrti (v nobenem primeru ne prej!!!) ob izpolnitvi pogoja ali nastopu roka, e ju je oporoitelj postavil Oporoitelj pa lahko e posebej doloi, da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje. V tem primeru se as pridobitve volila in as dospelosti volila v plailo ne ujemata (to je pogosto v ivljenju naelo o dospelosti volila v trenutku smrti oporoitelja je namre praktino neizvedljivo).
18

e je IZPOLNITEV VOLILA NALOENA VE OSEBAM , je vsaka izmed njih odgovorna sorazmerno delu zapuine, ki ga dobi (e se iz oporoke ne da sklepati druganega oporoiteljevega namena). e oporoitelj ni doloil, kdo mora izpolniti volilo, so dolni izpolniti volilo vsi zakoniti in oporoni dedii v sorazmerju s svojimi dednimi delei. DEDI NI DOLAN V CELOTI IZPOLNITI VOLIL , katerih vrednost presega vrednost tistega dela posedovanega premoenja, s katerim je oporoitelj prosto razpolagal. Isto velja za volilojemnika, e vrednost volil ali bremen, ki naj jih izpolni presega vrednost njegovega volila. V takih primerih se vsa volila in bremena zmanjajo v enakem razmerju, e ni oporoitelj doloil kaj drugega. Volilojemnik ima pravico zahtevati izpolnitev volila tudi, e je, kdor je bil po oporoki dolan izpolniti volilo: - umrl pred oporoiteljem - se je odpovedal dediini - je dedno nevreden Pravica zahtevati volilo ZASTARA v 1 letu od dneva, ko je volilojemnik izvedel za svojo pravico in smel zahtevati izpolnitev volila. Volilojemnik z zastaranjem izgubi zahtevek za izsilitev volila, ne izgubi pa same pravice na izpolnitev ( gre torej za zastaralni in ne prekluzivni rok). UGASNITEV VOLILA: e volilojemnik: umre pred oporoiteljem, se odpove volilu je dedno nevreden Predmet volila ostane v teh primerih dediu oz. osebam, ki bi morale volilo izpolniti, e ne izhaja iz oporoke drugae. je predmet volila odtujil/ porabil oporoitelj je drugae prenehal obstajati za oporoiteljevega ivljenja je bil po nakljuju unien po oporoiteljevi smrti. 1.4.4.3. NAVADNA NADOMESTITEV (VULGARNA SUBSTITUCIJA)(79.l.ZD) Z NAVADNO NADOMESTITVIJO oporoitelj doloi osebo, ki naj bo dedi, e postavljeni dedi (= institut) ne bo dedoval (umre pred njim, se odpove dediini ali postane nevreden, da bi dedoval). S tem se oporoitelj izogne zakonitemu dedovanju. Substituta lahko oporoitelj postavi za vse primere, ko postavljeni dedi ne deduje, ali samo za posamezen (substitucijski) primer. Substituta se lahko postavi tudi volilojemniku in zakonitemu dediu (ko ne doloi instituta). Pri nas ni mona LEGALNA SUBSTITUCIJA = namesto oporonega dedia, ki ne deduje, ex lege vstopijo njegovi potomci (= pri oporonem dedovanju; ni vstopne pravice). Substitut je neposredni naslednik oporoitelja, ker nadomesti instituta kot dedia. Zato mora tudi izpolnjevati vse pogoje za dedovanje (predvsem mora biti dedno vreden do oporoitelja). e institut deduje (=ne pride do substitucijskega primera), velja, kot da oporoitelj ni doloil substitucije. Substitut nima nobene pravice do dediine. Prepovedana je FIDEIKOMISARINA SUBSTITUCIJA = po volji oporoitelja si dve ali ve oseb asovno sledita kot dedii. Oporoitelj ne more doloiti dedia svojemu dediu in volilojemniku. Pri fideikomisarini substituciji je oseba, ki pridobi dediino ob zapustnikovi smrti (fiduciar), dedi, dokler ne nastopi v oporoki doloeni dogodek (substitucijski primer), ob katerem pridobi dediino druga oseba (fideikomisar). Najpogosteji substitucijski primer je smrt fiduciarja, lahko tudi nastop polnoletnosti fideikomisarja. Prepoved fideikomisarone substitucije v naem pravu ne velja samo tedaj, kadar je substitucijski primer smrt fiduciarja. Prepoved fideikomisarine subxstitucije pomeni oviranje prostega prometa fiduciar je omejen z dediino ne more prosto razpolagati omejen je v lastninski pravici. Celotni situaciji se izognemo tako, da fideikomisarja doloimo za dedia, fiduciarja pa za dosmrtnega uitkarja. 1.4.4.4. DOLOITEV NESAMOSTOJNE USTANOVE Z nesamostojno ustanovo oporoitelj doloi, naj se kakna stvar ali pravica, del zapuine ali cela zapuina, uporabi za kaken dopusten namen, pri emer oporoitelj ne ustanovi pravne osebe, ki bi iz naklonjenega premoenja ta namen uresnievala. Namen razpolaganja mora biti trajen. 1.4.4.5. ZAPUSTITEV SREDSTEV USTANOVI Oporoitelj ustanavlja pravno osebo, v korist katere razpolaga. Ustanova nastane kot pravna oseba, ko dobi odobritev pristojnega dravnega organa. Domneva: pravna oseba, ki je e neobstojea ob smrti zapustnika, je ob pogoju, da kasneje dejansko nastane, obstanala v asu smrti zapustnika.
19

1.4.4.6. NALOITEV DOLNOSTI (BREMEN), DOLOITEV POGOJEV IN ROKOV Oporoitelj lahko: naloi kakno dolnost tistemu, komur nakloni kakno korist iz zapuine. Dolnost se ponavadi pojavlja kot NALOG (= MODUS ). Z nalogom zavee oporoitelj dedia ali volilojemnika na doloeno ravnanje: dajatev, storitev, dopustitev, opustitev. Pri nalogu ni nobene osebe, ki bi lahko v lastnem interesu izsilila izpolnitev. e naj gre za ravnanje obremenjenga v korist doloene osebe in le-ta pridobi terjatev na spolnitev, to ni nalog, ampak volilo. postavi POGOJ ALI ROK V POSAMEZNEM DOLOILU OPOROKE zlasti pri doloitvi dedia ali volilojemnika. e postavi dedia/ volilojemnika z zaetnim rokom, se uporabljajo doloila o odlonem pogoju; e pa ga postavi s konnim rokom, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. Pravice nujnega dedia do nujnega delea oporoitelj ne more vezati na pogoje ali roke. Za nemogoe, nemoralne, nerazumljive in nasprotujoe si pogoje ter naloge se teje, da jih oporoitelj sploh ni postavil. IZVRITELJI OPOROKE Oporoitelj lahko imenuje izvritelja oporoke. Ta mora biti poslovno sposobna oseba. Obveznosti ni dolan prevzeti. Izvritelj oporoke zlasti skrbi za to, da se oporoka izvri tako, kakor je elel oporoitelj. Skrbi tudi za zapuino, jo upravlja, za plailo dolgov in volil,... Izvritelj mora dati sodiu raun o svojem delu, ima pravico do povraila strokov in nagrade za svoj trud, kar se mu izplaa iz razpololjivega dela zapuine po odlobi sodia. Sodie ga lahko razrei, e njegovo delo ni v skladu z oporoiteljevo voljo ali z zakonom. 1.4.5. SHRANJEVANJE, PREKLIC IN REKONSTRUKCIJA OPOROKE 1.4.5.1. SHRANJEVANJE OPOROKE (155.-158.l.ZD) Pri sodiu sestavljeno oporoko pusti izroitelj v hrambi pri sodiu. Sodnik odredi, naj se da oporoka v poseben ovitek in zapeati. Oporoitelju na njegovo zahtevo izda potrdilo, da je bila oporoka sestavljena in da je bila izroena sodiu v hrambo. Oporoka se hrani pri sodiu loeno od spisov. e se izroi oporoka, ki ni bila sestavljena pri sodiu, jo oporoitelj ali kdo drug izroi sodniku odprto ali v zaprtem ovitku. O izroitvi oporoke se sestavi zapisnik in o prejemu oporoke izda sodie potrdilo. Odprta oporoka se da v poseben ovitek in zapeati. e izroi oporoitelj v hrambo odprto oporoko, ga sodnik opozori na napake, zaradi katerih bi bila oporoka neveljavna. Oporoka, se vrne oporoitelju na njegovo zahtevo, pooblaencu pa, e ima za to overjeno pooblastilo. O vrnitvi oporoke se sestavi zapisnik. e se oporoka vrne pooblaencu, se pooblastilo priloi zapisniku in obdri pri sodiu. e prie USTNE OPOROKE predloijo sodiu napisano oporoiteljevo voljo oz. pidejo k sodiu, da ustno ponovijo oporoiteljevo izjavo, ugotovi sodie sprejem takega pisanja z zapisnikom, ki ga da v poseben ovitek in zapeati. Pri sprejemanju izjav pri si mora sodie prizadevati, da ugotovi izjavo oporoiteljeve volje. Preizkusiti mora tudi okoliine, od katerih je odvisna veljavnost ustne oporoke. Listine o ustni oporoki se hranijo pri sodiu loeno od drugih spisov. 1.4.5.2. PREKLIC OPOROKE Oporoko lahko oporoitelj vsak as preklie. Neveljavna je pogodba, s katero se oporoitelj zavee, da svoje oporoke ali kaknega njenega doloila ne bo preklical. Preklic je moen kot: (1) IZRECNI PREKLIC (REVOCATIO EXPRESSA) = izjava o preklicu v katerikoli obliki, v kateri se napravi oporoka; (2) MOLEI PREKLIC (REVOCATIO TACITA): 1) unienje oporoke; 2) naprava nove oporoke e se s poznejo oporoko izrecno ne preklie prejnja oporoka, ostanejo doloila prejnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z doloili pozneje. e oporoitelj unii poznejo oporoko, dobi prejnja znova veljavo, razen e se dokae, da to ni bila oporoiteljeva volja; 3) konkludentno dejanje zlasti e gre za volilo 91.l. (volilo ugasne, e je oporoitelj odtujil/porabil predmet volila ali je ta drugae prnehal obstajati) + 102.l. (vsako pozneje razpolaganje oporoitelja z doloeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari). 1.4.5.3. REKONSTRUKCIJA OPOROKE (77.l.ZD) Domneva o preklicu oporoke zaradi unienja oporoke ne velja, e je bila oporoka uniena po nakljuju ali z dejanjem druge osebe, brez vednosti in volje oporoitelja. Taka oporoka ima pravni uinek, e jo je mono rekonstruirati.
20

Pri rekonstrukciji oporoke mora prizadeti dokazati: (1) da je oporoka obstajala, vendar je bila uniena, izgubljena, skrita ali zaloena za ivljenja oporoitelja brez njegove vednosti; (2) da je bila oporoka sestavljena v obliki, predpisani z zakonom in da so obstajali drugi pogoji, predpisani z zakonom; (3) vsebino oporoke. Za dokazovanje se lahko uporabijo vsa dokazila v pravdnem postopku. 1.5. DEDNOPRAVNE POGODBE Pogodbe dednopravnega znaaja so pogodbe, s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti. Praviloma so neveljavne. Takne pogodbe so: dedna pogodba = pogodba, s katero kdo zapua svojo zapuino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu; pogodba o vsebini oporoke = pogodba, s katero se kdo zavee, kaj bo doloil v oporoki in esa ne oz. kaj bo preklical in esa ne; pogodba, s katero kdo odtuji priakovano dediino ali volilo; vsaka pogodba, ki se tie dediine po kom, ki je e iv. pogodba o volilu ali kakni drugi koristi, ki jo kaken pogodbenik priakuje iz dedovanja, ki e ni uvedeno Izjemoma ni neveljaven sporazum med prednikom in njegovim popolnoma poslovno sposobnim potomcem o odpovedi dediini, ki bi la potomcu po prednikovi smrti. POGODBA O DOSMRTNEM PREIVLJANJU je pogodba med ivimi izkljuno obligacijskopravne narave. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki ga ima preivljanec ob sklenitvi pogodbe. e odplatek zajema premoenje, ki ga bo imel preivljanec ob smrti, gre za neveljavno dedno pogodbo. POGODBA O IZROITVI IN RAZDELITVI PREMOENJA ZA IVLJENJA (izroilna pogodba) vsebuje naslednje dednopravne elemente: (1) sopogodbeniki prednika so lahko le osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dedii I. dednega reda: prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec prednika, zunajzakonski tovari. Tem osebam lahko prednik po pogodbi izroi in razdeli samo premoenje ali del premoenja, ki ga ima v asu sklenitve pogodbe. Ne sme jim razdeliti premoenja, ki ga bo imel ob smrti, kajti v tem primeru gre za prepovedano dedno pogodbo. (2) pogodba je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa; (3) pogodba ima dednopravne posledice: 1) izroitev in razdelitev premoenja za ivljenja predstavlja vnaprejnje dedovanje pred smrtjo zapustnika (successio antipata) za osebe, ki jim je bilo premoenje izroeno in razdeljeno s posledico, da te osebe nimajo po smrt zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno in razdeljeno. Prednikovi sopogodbeniki so lahko le tisti zakoniti dedii, ki bi bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. Noveja sodna praksa meni, da je lahko sopogodbenik tudi potomec, ki v konkretnem primeru ne bi dedoval po predniku (npr. vnuk, igar stari so se ivi), e podajo dedii I. dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali po predniku, soglasje. 2) osebe, delene izroitve in razdelitve premoenja, ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove po njegovi smrti, vendar se lahko v pogodbi doloi drugae. 3) osebe, delene izroitve in razdelitve premoenja, jamijo druga drugi za pravne in skrite stvarne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev, ki so jih dobile z izroitvijo in razdelitvijo enako kot jamijo dedii po delitvi dediine. Izroitev in razdelitev premoenja je dokonna. Na ta nain odsvojeno premoenje v nobenem primeru ve ne pride v zapuino. Izroeni deli premoenja se tejejo za darila, e se izroiteljev potomec, ki je ob izroiteljevi smrti njegov dedi, ni strinjal z izroitvijo in razdelitvijo premoenja. Za veljavnost izroilne pogodbe ni nujno, da je pri izroitvi in razdelitvi upotevan zakonec oporoitelja. e je upotevan, se mora s pogodbo strinjati. e zakonec ni udeleen pri izroitvi in razdelitvi premoenja, ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se ni strinjal s pogodbo. 1.6. ZAPUINA BREZ DEDIA e ni znano, ali je kaj dediev, pozove sodie z oklicem tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediine, naj se priglasijo sodiu. Sodie razglasi zapuino za dravno lastnino, e:
21

(1) (2) (3) (4)

se zanesljivo ve, da dediev ni; se vsi znani dedii odpovedo dedovanju; se ugotovi, da so vsi znani dedii dedno nevredni ali razdedinjeni; se v 1 letu od oklica sodia, naj se dedii priglasijo, nihe ne oglasi (v primeru ko ni znano, ali je kaj dediev). Zapuina brez dedia se kot dravna lastnina izroi pristojnemu organu Republike Slovenije. NE GRE ZA DEDOVANJE!!! Lastninsko pravico na zapuini pridobi drava na originaren nain z okupacijo. Kmetijska zemljia, kmetije, gozdovi in doloena nezazidana stavbna zemljia, ki so kot zapuina brez dedia postali dravna lastnina, se izroi Skladu kmetijskih zemlji in gozdov Republike Slovenije, ki z njimi gospodari v imenu drave in na njen raun. V postopku odloanja o prenosu lastninske pravice na dravo po preteku roka v oklicnem (ediktalnem) postopku dravo zastopa dravni pravobranilec. Dedi, ki se oglasi po tem, ko je prela zapuina v dravno lastnino, ima pravico zahtevati, da se mu izroi zapuina. Tobo mora vloiti v roku za zastaranje dediinske tobe: v 1 letu (subjektivni rok), odkar je izvedel za svojo pravico in za to, da je drava posestnik stvari zapuine; v 10 letih (objektivni rok) od zapustnikove smrti (zakoniti dedi) oz. od razglasitve oporoke (oporoni dedi). Zapuina brez dedia preide v dravno lastnino v trenutku zapustnikove smrti v celoti z aktivami in pasivami ter neposredno od zapustnika. Drava mora: o poravnati dolgove zapustnika; o izpolniti volilna; in o izvriti naloge, ki jih je zapustnik doloil v oporoki. Za dolgove, volila in bremena odgovarja do viine vrednosti zapuine. 1.7. PRIDOBITEV DEDIINE IN ODPOVED DEDIINI TEMELJNI POGOJI ZA DEDOVANJE (123.l-127.l): I. ZAPUSTNIKOVA SMRT OZ. RAZGLASITEV POGREANE OSEBE ZA MRTVO Dokler zapustnik ivi, ni dedovanja ali katerekoli dedne pravice. Do takrat so le domnevni bodoi dedii, ki ne morejo izvajati pravic, imajo le priakovanje, da postanejo dedii (z njim ne morejo razpolagat). Vsaka pogodba o razpolaganju z bodoo dediino (volilom) je nina. Zakon naeloma ne dovoljuje odpovedi e neuvedenemu dedovanju (pred smrtjo zapustnika). Izjema: 137.l.ZD zapustnikovi potomci, ki so sposobni samostojno razpolagat s svojimi pravicami (polnoletni, razsodni), se lahko v dogovoru z zapustnikom vnaprej odpovejo dedovanju. Za smrt posameznika se teje dejanska = fizina smrt (v RP civilna smrt = trajno izgubi pravno sposobnost sledi dedovanje). Kako izkazujemo smrt zapustnika? Naeloma z izpiskom iz matine knjige umrlih. e gre za primer razglasitve pogreanca za mrtvega, je dokazilo sklep o tem dejstvu (zakon o nepravdnem postopku). Pravnomona odloba ima enake posledice kot dejanska smrt. Za samo dedovanje je vasih zelo odloilen toen as smrti, zato se e v matino knjigo vpisuje natanna ura smrti (razglasitve smrti pogreanca dan, ko je sklep pravnomoen = dan uvedbe dedovanja). Posledice v povezavi s trenutkom smrti: Obseg zapuine je vedno samo tisto premoenje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Dedii in volilojemniki so lahko samo osebe, ki so ive v trenutku smrti zapustnika (izjema: nasciturus in pravna oseba v nastajanju). Dedii in volilojemniki morajo biti v trenutku zapustnikove smrti dedno sposobni (ne nevredni!). S trenutkom smrti zanejo tei roki za podajanje dednih izjav in uveljavljanje pravice zahtevati zapuino oz. druge dednopravne pravice. Po stanju v tem trenutku se doloa krajevna pristojnost zapuinskega sodia. II. OBSTOJ DEDIA Dedi je lahko vsak pravni subjekt fizina in pravna oseba! Fizina oseba lahko postane dedi (ali legatar /= volilojemnik/) samo, e je ob asu smrt zapustnika iva e e ivi oz. e e ivi. Izjema: Nasciturus = nerojen otrok otrok, ki je ob zapustnikovi smrti spoet, vendar e ni rojen, velja za rojenega, ko gre za njegove koristi, e se rodi iv (pogoj!). Otrok je bil spoet pred smrtjo zapustnika, e je bil rojen 300 dni po njegovi smrti (povzema po ZZZDRju). e se rodi iv, je dedi od trenutka zapustnikove smrti (za nazaj ex tunc); e se rodi mrtev = kot da nikoli ne bi bil dedi. Nasciturus velja tudi za druge dedie (ne le za zapustnikove potomce).
22

 Pravna oseba ni zakoniti dedi, lahko je le oporoni. Pravna oseba je lahko dedi ali legatar samo, e ob smrti zapustnika obstaja. Po analogiji z domnevo o ivljenju spoetega otroka je lahko dedi tudi pravna oseba, ki po vseh pravilih e ni dokonno ustanovljena, (1.pogoj) pa izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev pravne osebe in (2.pogoj) e tee postopek za njeno ustanovitev. e gre za ve oseb, ki bi lahko dedovale druga po drugi in umrejo v istem trenutku oz. se ne da natanno doloiti zaporedja smrti, velja domneva, da so te osebe umrle istoasno = komorienca. V tem primeru do dedovanja med njimi ne pride. III. DEDI MORA IMETI DEDNI NASLOV ZA DEDOVANJE Dedni naslov je lahko: 1. Zakon = zakonito dedovanje dedi izhaja iz kroga oseb, ki so v sorodstvu z zapustnikom, in jih zakon doloa kot potencialne dedie. e za to zapuino: a) ni oporoke b) je oporoka neveljavna c) je neveljavno oporono doloilo d) v oporoki ni postavljen dedi (npr. samo volilo) e) je v oporoki doloen dedi umrl pred zapustnikom f) je oporoni dedi nesposoben za dedovanje/ dedno nevreden g) se oporoni dedi dediini odpove ne pride do oporonega dedovanja samo, e zapustnik ni postavil druge osebe, ki naj deduje, e prva ne bo dedovala = substitut = nadomestni dedi (navadna = vulgarna substitucija 79.l.ZD). 2. Oporoka = oporono dedovanje oporoitelj doloi, kdo bo njegov dedi; oporoka = enostranski oblini preklicni pravni posel. 3. Dedne pogodbe = dvostranski pravni posel za primer smrti, ki je naeloma nepreklicljiv. Zapustnik doloi, da zapua svoje premoenje sopogodbeniku ali drugi osebi v primeru smrti. Pri nas takni pravni posli niso sprejemljivi, ker se zapustnik vnaprej zavzuje, komu bo izpolnil svoje premoenje, ko sploh e ne ve za obseg premoenja tveganje + nepreklicljivo! Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom. Dedovanje po zakonu ne pride v potev, e je mono uporabiti oporoko. Lahko se deduje del zapuine po oporoki del pa po zakonu. IV. DEDI MORA BITI DEDNO SPOSOBEN ; NE SME BITI DEDNO NEVREDEN Dedna sposobnost = sposoben pridobiti pravice in obveznosti po zapustniku = naeloma vsaka oseba vsaka fizina oseba in tudi tujci pod pogojem reciprocitete. Pravne osebe so lahko samo oporoni dedii pod pogojem, da s posebnimi predpisi ni kaj drugega doloeno. Dedna nevrednost = fizini osebi, ki je sicer dedno sposobna, onemogoi dedovanje oseba, ki zagrei aktivno dejanje/ opustitev proti zapustniku in si zato ne zaslui, da bi dedovala. Taka zavrna dejanja ZD opredeli v 126.l. razlogi za dedno nevrednost: 1. Kdor naklepno vzame/ skua vzeti ivljenje zapustniku; 2. Kdor: skua prepreiti, da bi zapustnik svobodno izjavil svojo poslednjo voljo (svoboda testiranja) s silo, zvijao, gronjo pripravi do oporoke ali preklica oporoke oz. da jo ne napravi; teje se tudi gronja 3.os. (ki je zapustniku blizu); skua prepreiti, da se izvede zapustnikova poslednja volja (npr. oporoko skrije, unii, ponaredi, spremeni); 3. Kdor: Huje zanemari zakonito dolnost preivljati zapustnika (stari : otroci; pastorki : maeha oz. oim; zakonca) kdaj je nekdo HUJE zanemaril to dolnost? Ko bi bil zaradi zanemarjenja ogroen sam obstoja zapustnika (fizina eksistenca), e bi dedi moral vedeti, da njegovo neizpolnjevanje dolnosti ogroa njegovo eksistenco. Oseba, ki je bila dolna preivljati, je vedela za to, pa tega ni poela. Kdor zapustniku ne nudi potrebne pomoi KD opustitve pomoi ko so razmere nevarne za zapustnikovo ivljenje, zdravje, oz. ko je v neposredni nevarnosti, pa bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje ivljenje/ zdravje ali ivljenje/ zdravje koga drugega. 4. Do leta 1994 dedna nevrednost zaradi pobega iz drave. Pri vseh dejanjih velja enako za napeljevalce ali pomonike! Dedna nevrednost = relativna gre za zavrno dejanje do tono doloene osebe. e je oseba dedno nevredna le do zapustnika, lahko deduje po kom drugem.
23

 Zavrno dejanje lahko zapustnik odpusti izrecno ali s konkludentnim dejanjem. Sodia upotevajo dedno nevrednost po uradni dolnosti izjema zaradi 3. razloga dedno nevrednost uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, da dedno nevredna oseba ne deduje. Dedno nevredni ne more dedovati ne oporono ne zakonito in ne more dobiti volila ali druge koristi iz dedovanja niti ne more biti nujni dedi. Te pravne posledice trpi le dedno nevredna oseba sana potomci dedno nevredne osebe dedujejo, kot da bi dedno nevredna oseba umrla pred zapustnikom (e je zakonito dedovanje) = vstopna pravica. Oporono ne dedujejo potomci dedno nevredne osebe ampak zakoniti dedii oporoitelja (e ni doloil substituta). Do dedovanja pride le tedaj, e obstaja predmet dedovanja zapuina. Ti pogoji veljajo za dedovanje v smislu univerzalnega nasledstva kot tudi za samo volilo. e so podani pogoji za uvedbo dedovanja, se s TRENUTKOM ZAPUSTNIKOVE SMRTI UVEDE DEDOVANJE IPSO IURE dedii so poklicani k dedovanju in istoasno pridobijo zapuino. Trenutek uvedbe dedovanja (DELACIJA) sovpada s trenutkom pridobitve dediine (AKVIZICIJA). S trenutkom zapustnikove smrti postane dedi: subjekt pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik; in posestnik stvari iz zapuine, ne glede na to, kdaj je dobil dejansko oblast nad stvarmi. Dediino pridobijo dedii ipso iure. Za pridobitev dediine ni potrebno nikakrno njihovo ravnanje. Zlasti jim ni treba izjaviti, da dediino sprejemajo. Po naem pravu velja domneva, da k dedovanju poklicane osebe dediino sprejemajo to domnevo lahko izpodbijajo s tem, da izjavijo, da se dediini odpovedujejo.
Nasprotje sistema ipso iure pridobitve je sistem sprejema dediine oz. leee zapuine ob steku pogojev za dedovanje pride do delacije (delatio hereditatis). Dediina je takrat dediu ponujena in se sam odloi, ali jo bo sprejel ali ne. Dedi pridobi dediino samo tedaj, e izrecno izjavi, da dediino sprejema. e se za to odloi akvizicija = pridobitev dediine. Tako nastane med smrtjo zapustnika, ko je dedi poklican k dedovanju (delacija) in pridobitvijo dediine (akvizicija) prehodno obdobje, v katerem zapuina nima pravnega subjekta zapustnik ni ve subjekt zapuine, dedi e ni subjekt zapuine. To imenujemo leea zapuina (hereditas iacens) /avstrijsko in italijansko pravo/.

V naem sistemu trenutek delacije asovno sovpada s trenutkom akvizicije = ob smrti. Izjavo O ODPOVEDI DEDIINI lahko poda dedi do konca zapuinske obravnave = do tedaj, ko sodie izda sklep o dedovanju. Odpoved dediini velja za odpovedujoega se dedia in njegove potomce, razen e dedi izrecno izjavi, da se odpoveduje le v lastnem imenu. e so potomci mladoletni, za domnevno odpoved v njihovem imenu ni potrebna odobritev socialnega varstva (CSD). Takna ureditev se kritizira. e umre dedi pred koncem zapuinskega postopka (= pred izdajo sklepa o dedovanju) in se ni odpovedal dediini, preide pravica odpovedati se dediini na njegove dedie odpovejo se lahko v njegovem imenu = dedna transmisija. Pravna posledica odpovedi dediini je, da se teje, da odpovedujoi sploh ni postal dedi (e se odpove samo v svojem imenu). Usoda dednega delea, ki bi el odpovedujoemu se dediu, je odvisna od tega, ali gre za oporono ali zakonito dedovanje: dedni dele oporonega dedia gre zapustnikovim zakonitim dediem, razen e je bila volja oporoitelja drugana substitucija, akrescenca. Oporoitelj je lahko za tak primer postavil substituta. e ga ni postavil, lahko pride do akrescence. z dednim deleem zakonitega dedia, ki se je odpovedal dediini samo v svojem imenu, se ravna tako, kot da je umrl pred zapustnikom njegov dele dedujejo njegovi potomci (e jih ima) na podlagi vstopne pravice. e nima potomcev oz. potomci noejo ali ne morejo dedovati, pride do akrescence = poveajo se dedni delei sodediev. Potomci ne morejo dedovati zlasti v primeru, ko odpoved dediini velja tudi zanje. e so se vsi dedii blinjega dednega reda odpovedali dediini, dedujejo dedii bolj oddaljenega dednega reda. Zapustnik lahko doloi v oporoki substituta za primer, da se zakoniti dedi odpove dediini. Od zapustnikove smrti do konca zapuinske obravnave obstaja negotovost, ali bo poklicani dedi ostal dedi ali ne. Ta negotovost se lahko odpravi s tem, da poklicani dedi poda izjavo o sprejemu dediine, s katero se odpove pravici odpovedati se dediini. Dedi lahko sprejme dediino: izrecno; ali mole za molei sprejem gre, kadar stori dedi dejanje, ki kae na to, da hoe ostati dedi (pro hereditate gestio), npr. razpolaga z zapuino izjema so ukrepi, za ohranitev zapuine in ukrepi tekoe uprave ti mu ne jemljejo pravice, da se odpove dediini! DEDNA IZJAVA (izjava o odpovedi dediini ali sprejemu dediine) je enostranski pravni posel inter vivos, zato morajo biti podani predpogoji veljavnosti pravnega posla:
24

(1) poslovna sposobnost dedia zadostuje delna poslovna sposobnost, vendar je potrebno soglasje starev ali
skrbnika ter organa socialnega varstva; (2) prava in resnina volja dedia brez napak: sile, gronje, zmote, zvijae; (3) predpisana oblika izjave izjavo je potrebno podati pred zapuinskim sodiem ali pred katerimkoli okrajnim sodiem. Dedna izjava ne more biti delna. Izjave o delni odpovedi ali delnem sprejemu dediine ne upotevamo dedi deduje, kot da dedne izjave sploh ni podal. Dedne izjave ni mono podati pogojno, z rokom ali bremenom. Ni je mono preklicati ali spremeniti. Dedi, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, e je bila povzroena s silo, gronjo ali zvijao, ali e je bila dana v zmoti. Odpoved v korist doloenega dedia se ne teje za odpoved dediini, temve za izjavo o odstopu svojega dednega delea. ODPOVED DEDOVANJU, KI E NI UVEDENO , nima pravnega uinka. Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediini, ki bi mu la po prednikovi smrti. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, e ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejim sporazumom doloeno kaj drugega. Odpoved v korist doloenega dedia = izjava o odstopu svojega dednega delea in NE ODPOVED DEDOVANJU!!!! e nastanejo ob prehodu zapuine na dedie teave, se mora postaviti ZAASNI SKRBNIK ZAPUINE . Do tega pride: (1) e so dedii neznani = se ne ve, ali je kaj dediev; (2) e ni znano prebivalie dediev (3) kadar je to potrebno. Nasploh velja, da se postavi zaasni skrbnik zapuine, e je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuino. Zaasnega skrbnika zapuine postavi zapuinsko sodie. O tem obvesti socialno varstvo, ki lahko postavi drugega skrbnika. Socialno varstvo lahko samo neposredno postavi skrbnika. Ko je skrbnik postavljen, dedii izgubijo upravljanje z dediino. Zaasni skrbnik skrbi za zapuino v korist dedia oz. v korist vseh dediev kot celote, e je dediev ve. Njegova funkcija je nasploh zastopati dedie v razmerjih, ki se tiejo konkretne zapuine. Skrbnik zapuine opravlja tisto funkcijo, ki bi jo sicer opravljali sami dedii skupno. Zaasni skrbnik zapuine ima pravico in dolnost: skrbeti za zapuino, da se ohrani za prave dedie; zastopa dedie; zapuino upravljati; v okviru redne uprave zapuine razpolagati z zapuinskimi stvarmi in pravicami. Funkcija zaasnega skrbnika zapuine preneha, ko preneha razlog, za katerega je bil postavljen: (1) na podlagi pravnomonega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravienja na dedie; (2) na predlog sodediev postavi sodie upravitelja zapuine; (3) zapuina postane dravna lastnina, ker dediev ni. 1.8. SODEDII e deduje po istem zapustniku ve oseb, imamo opraviti s sodedii. Med sodedii nastane v trenutku zapustnikove smrti glede dediine POSESTNA SKUPNOST, ki traja, dokler dedii dediine med seboj ne razdelijo. Dotlej sodedii upravljajo in razpolagajo z dediino skupno = soglasno. V teoriji prevladuje mnenje, da je ta skupnost dediev po svoji pravni naravi nedeljena kolektivna skupnost. Subjekt dediine so vsi dedii kot enota. Vsem dediem skupaj gredo pravice in obveznosti, ki sestavljajo zapuino. Vsak sodedi lahko pod doloenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deleem, vendar ne more razpolagati z deleem na posameznih zapuinskih stvareh. Zapuinske stvari niso v solastnini dediev, ampak v skupni lastnini dediev, pri kateri delei na stvari niso doloeni. =modificirana (klasina) skupnost.
Dejanja upravljanja izvrujejo dedii skupno in soglasno. Soglasje dediev je potrebno tako za dejanja izredne uprave kot tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko dedi deluje sam brez soglasja drugih sodediev, e je treba odvrniti grozeo nevarnost unienja ali pokodbe predmeta dediine. Skupno razpolaganje dediev velja za razpolaganje z dediino kot celoto, za razpolaganje s posameznimi stvarmi dediine in za razpolaganje s pravicami.

e ni izvritelja oporoke in se dedii ne more sporazumeti glede uprave dediine, si lahko pomagajo s tem, da prepustijo upravljanje dediine posebnemu UPRAVITELJU . Tega postavi sodie (lahko je to tudi kdo izmed dediev); upravlja pa dediino za vse ali pa doloi vsakemu dediu del dediine, ki naj ga upravlja. Sodedi lahko pred delitvijo zapuine ODSTOPI
SVOJ DEDNI DELE :

25

sodediu nanj prenese svojo dedno pravico, svoj poloaj sodedia (pogodba o prenosu mora biti overjena); ali 3. osebi s tem se samo zavee, da bo po delitvi in razdruitvi dediinske skupnosti izroil 3. osebi predmete zapuine, ki predstavljajo njegov dedni dele; s tem ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice.

Skupnost sodediev preneha praviloma, ko se izvede DELITEV DEDIINE . Izpeljejo jo sodedii ali sodie. Pravica do delitve ob vsakem a ne neprimenrem asu! Pravica nikoli ne zastara. Neveljavna je pogodba, s katero se dedi odpove pravici do delitve, kot tudi doloilo v oporoki, ki prepreuje/omejuje delitev. Delitev je lahko: fizina; ali civilna: en dedi prevzame zapuino ali del zapuine in drugim dediem izplaa vrednost njihovih dednih deleev v denarju zapuina se proda in se razdeli izkupiek Doloeni dedii imajo pravico, da si glede nekaterih predmetov izberejo civilni nain delitve: dedii, ki so iveli ali pridobivali skupaj z zapustnikom na zahtevo dedia, ki je ivel ali pridobival skupaj z zapustnikom, lahko sodie odloi, e to terja opraviena potreba, da se mu pustijo posamezne (premine ali nepremine) stvari, ki bi pripadle kot dele drugim dediem. Taken dedi mora vrednost teh stvari izplaati drugim dediem v denarju v roku, ki ga doloi sodie glede na okoliine. Za tako doloen znesek imajo dedii do plaila zakonito zastavno pravico na delih zapuine, dodeljenih dediu, ki dolguje plailo. e jim ta ne plaa v doloenem roku, imajo pravico zahtevati plailo svoje terjatve ali izroitev stvari, ki bi jim sicer la kot njihov dedni dele. delitev gospodinjskih predmetov gospodinjski predmeti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb dedia, ki je ivel z zapustnikov v skupnem gospodinjstvu ter ni njegov zakonec ali potomec, se mu na njegovo zahtevo pustijo. Njihova vrednost se vrauna v njegov dedni dele. e njihova vrednost presega vrednost dednega delea, mora drugim dediem izplaati razliko v denarju. sodedii se dogovorijo, da postanejo solastniki posameznih zapuinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi delei. Ob delitvi se s kolacijo uveljavi tudi naelo enakega obravnavanja dediev. Sodedii MEDSEBOJNO JAMIJO za (= vsakemu dediu so drugi dedii po zakonu odgovorni): skrite stvarne napake stvari, ki jo je dobil dedi v dedni dele; evikcijo (e mu kdo drug, sklicujo se na kakno pred delitvijo nastalo pravico, vzel stvar, ki mu je bila dodeljena v njegov dedni dele); pravne napake stvari (e mu kdo drug, sklicujo se na kakno pred delitvijo nastalo pravico, kako drugae zmanjal njegovo dedno pravico); obstoj in izterljivost terjatve (3 leta po konani delitvi; za terjatve, ki zapadejo po delitvi, pa 3 leta od zapadlosti). 1.9. ODGOVORNOST ZA ZAPUSTNIKOVE DOLGOVE Za zapustnikove dolgove odgovarjajo: DEDII: zakoniti dedii; oporoni dedii; nujni dedii. DRAVA, ki ji sodie izroi zapuino brez dedia v lastnino. Dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove. Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dedia/e vsa premoenjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Dedii zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. DEDII odgovarjajo ipso iure (odgovornosti ne morejo izkljuiti) Odgovornost dedia je omejena (do viine vrednosti podedovanega premoenja). Dedi odgovarja s celotnim premoenjem, tako s podedovanim kot lastnim (pro viribus hereditatis). Samo iz zapuine (cum viribus hereditatis) se poplaajo dolgovi, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov ZAPUINA LOI OD DEDIEVEGA PREMOENJA . V tem primeru dedi ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplaati, dokler se ne poplaajo upniki, ki so zahtevali loitev. Pri nas ne poznamo neomejene odgovornosti (avstrijsko pravo). e deduje samo en dedi, odgovarja za zapustnikove dolgove do viine vrednosti podedovanega premoenja.
26

e deduje VE DEDIEV (sodedii), so nerazdelno (solidarno) odgovorni vsak do viine svojega dednega delea ne glede na to, ali je delitev dediine e izvrena ali ne. Zakon predpisuje solidarno odgovornost sodediev zato, da ne bi prili upniki zapustnika v teji poloaj, ker jim ne dolguje ve samo eden, ampak ve dolnikov. Po naelu solidarnosti lahko terja zapustnikov upnik plailo dolga od kateregakoli sodedia, vendar samo do viine njegovega dednega delea. Lahko zahteva plailo od nekaterih ali od vseh dediev po deleih, ki jih sam doloi. V notranjem razmerju med sodedii se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi delei, e ni v oporoki drugae doloeno. Loeni zapuini se lahko postavi skrbnika. Dedi odgovarja za zapustnikove dolgove v viini vrednosti podedovanega premoenja tudi v primeru, e bi bili s popolnim plailom posameznega upnika okodovani drugi upniki zapustnika. Po Zakonu o dedovanju dedi ne more izroiti zapuine zapustnikovim upnikom namesto plaila njihovih terjatev.

2. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA

2.1. TEMELJNO O SREDSTVIH ZA VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVIC DO ZAPUINE IN O ZAPUINSKEM POSTOPKU = celota procesnih dejanj strank, sodia in drugih organov, s katerimi se UGOTOVIJO oz. POTRDIJO ob zapustnikovi smrti nastale pravice dediev in drugih upraviencev do zapuine. Za varstvo in uveljavljanje pravice do zapuine (predvsem dedne pravice) rabi zapuinski postopek. Kot njegovo dopolnilo in pomo pri odloanju se uporabljata PRAVDNI IN UPRAVNI POSTOPEK zapuinsko sodie prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali na upravni postopek, da se razrei neko sporno dejansko vpraanje, od katerega je odvisna odloba v zapuinskem postopku. Je posebna oblika nepravdnega postopka; dolnost sodia, da po uradni dolnosti pazi, da je poskrbljeno za pravice tistih oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese: mladoletni pod skrbnitvom ki niso posebne nasciturus Poskrbeti mora, da so ustrezno zastopane in da zastopniki v redu opravljajo svoje dolnosti. Po pravnomonosti odlobe v zapuinskem postopku (= sklep o dedovanju ali volilu) se lahko pravice do zapuine uveljavljajo samo V PRAVDI. Zapuinskega postopka ni mono ponovno uvesti ali obnoviti, etudi bi se po pravnomono konanem zapuinskem postopku ugotovilo, da so v asu zapustnikove smrti obstajala dejstva, za katera zapuinsko sodie ni vedelo in jih ni moglo upotevati. Izjema Zakon o denacionalizaciji v doloenih primerih dedovanja denacionaliziranega premoenja se postopek zopet uvede. Zapuinski postopek se uvede po uradni dolnosti, im sodie izve, da je nekdo umrl ali je razglaen za mrtvega = ko dobi SMRTOVNICO: sestavi jo matiar in jo polje sodiu. Ko oseba umre, se svojci zglasijo pri matiarju. Ta v matino knjigo umrlih oseb in v smrtovnico vpie: osebni podatki umrlega toen as smrti in kraj druge relevantne podatke: - zapustnikovi dedii (zakonec, otroci) - morebitni oporoni dedii (obstoj oporoke) premoenje zapustnika (aktiva in pasiva) + ali je priakoval otroka + ali je uival socialno pomo Smrtovnico polje matiar okrajnemu sodiu, tudi v primeru e ni zapustil nobenega premoenja. Po Zakonu o dedovanju je predpisana subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka v zapuinskem postopku se uporabljajo dolobe upravnega postopka, razen e Zakon o dedovanju doloa drugae. STRANKE zapuinskega postopka so: dedii; volilojemniki; druge osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz zapuine zlasti vse tiste osebe, ki poleg dediev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, npr.: osebe, ki imajo na skrbi izpolnitev nalogov; vse osebe, ki zahtevajo izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja. VSEBINA
SKLEPA

(=

PREDMET ZAPUINSKEGA POSTOPKA )

v sklepu o dedovanju sodie ugotovi:

27

(1) kdo so zapustnikovi dedii; (2) katero premoenje sestavlja zapustnikovo zapuino; (3) katere pravice iz zapuine gredo dediem, volilojemnikom in drugim osebam.
Zapuinsko sodie izdaja odlobe sklep o dedovanju; ali poseben sklep (o volilu).
V OBLIKI SKLEPA :

e tee predhoden oz. preliminaren sklep o volilu, ni sporno.

Sklep izda sodie na podlagi uspeha celotnega dokazovanja. Pri tem upoteva: dokaze, ki so jih predloile stranke; in dokaze, ki jih je priskrbelo samo. Dokaze, ki so podlaga odloitvi, lahko izvede tudi naproeni sodnik ne velja neposrednost, ki je pravilo v pravdnem postopku. Za obravnavanje nepremine zapuine, ki lei v Sloveniji, je predpisana IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA . e lei nepremina zapuina v drugi dravi, je slovensko sodie pristojno samo tedaj, e po zakonu drave, v kateri lei zapuina, ni pristojen organ te drave. e so preminine na ozemlju Slovenije, je pristojno slovensko sodie. e pa so preminine na ozemlju druge drave, je pristojno slovensko sodie samo tedaj, e po pravu drave, v kateri so preminine, ni pristojen njen organ oz. noe obravnavati zapuine. Stvarna pristojnost je doloena v Zakonu o sodiih za odloanje o dednih zadevah na I. stopnji so pristojna okrajna sodia, za odloanje na II. stopnji so pristojna vija sodia. Viina vrednosti zapuine ne vpliva na doloitev stvarne pristojnosti. Funkcionalna pristojnost vse odlobe med postopkom izdaja sodnik posameznik. Krajevna pristojnost okrajnega sodia za vodenje zapuinskega sodia se doloa po stalnem ali zaasnem prebivaliu zapustnika v asu smrti. Sodie je dolno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves as postopka. Prorogatio fori v zapuinskem postopku ni dovoljena stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodia. Sodnik sprejme: izvedbo dokazov sprejme izjavo odpovedi dediini Strokovni sodelavec sprejme: druge izjave predloge strank DEJANJA PRED OBRAVNAVO: Pred obravnavo se opravijo pripravljalna dejanja, ki jih poleg sodia izvaja tudi upravni organ: a) Popis in cenitev premoenja e to zahteva skrbnik zapuine e je dobival socialno pomo e to zahtevajo dedii, volilojemniki, upniki Upravienci lahko to vedno izpodbijajo v pravdi. Popis: vse (ne)premino premoenje + njihova vrednost, terjatve, dolgovi, neplaani davki,... Opravi ga: - notar - izvritelj oporoke - delavec sodia +2 prii b) Zaasni ukrepi za zavarovanje zapuine e grozi nevarnost unienja ali pokodovanje e ni dediev, ki bi upravljali zapuino Upravni organ lahko odredi zaasne ukrepe. O njih mora obvestiti zapuinsko sodie lahko jih spremeni, odpravi,... Sodie odredi hrambo: e gre za denar, VP, dragocenosti,... e dedi ni sposoben upravljati premoenja in nima zakonitega zastopnika e so dedii neznani ali odsotni c) Zaasni skrbnik zapuine Postavi ga sodie. d) Razglasitev oporoke

28

Sodie, pri katerem je oporoka ali ki je dobilo smrtovnico, razglasi oporoko, ne glede na to ali je pristojno za zapuinski postopek. Zapisnik o razglasitvi oporoke in izvirno oporoko se polje zapuinskemu sodiu. Prisotnost 2 pri, lahko tudi dedii, volilojemniki,... e) Postopek rekonstrukcije oporoke Razglasitev pisne oporoke, ki je izginila/ bila uniena brez volje zapustnika. Mogoa je le, e je med prizadetimi osebami soglasje glede obstoja, vsebine in oblike oporoke. e tega soglasja ni, se to rei v pravdi. Oporoka se razglasi glede na uspeh rekonstrukcije. f) Loitev zapuine Izvritelja oporoke se pozove, naj se izjasni, ali bo prevzel to dolnost. e se priakuje rojstvo otroka, se obvesti CSD. Glede na podatke v smrtovnici se sodie odloi, ali bo opravilo zapuinsko obravnavo. Le-ta odpade, e: (1) umrli ni zapustil premoenja; ali (2) je umrli zapustil samo premino premoenje ter dedii ne zahtevajo, naj se opravi zapuinska obravnava. Dedi lahko zahteva od sodia, da izda potrdilo, da je dedi ni konstitutivne narave, le on se navzven legitimira kot dedi. Teie zapuinskega postopka je ZAPUINSKA OBRAVNAVA. e se opravi zapuinska obravnava, razpie sodie narok in nanj povabi "prizadete osebe" (podatke dobi v smrtovnici). To so: osebe, poklicane k dedovanju po oporoki ali po zakonu; osebe, ki jim je zapustnik naklonil kakno korist iz zapuine; osebe, ki imajo pravico do izloitve doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja. Stranke so opozorjene, da: lahko do konca glavne obravnave podajo izjavo o sprejemu/ odpovedi dediini bo sodie odloilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, e ne pridejo na narok ali ne podajo izjave naj v primeru obstoja oporoke slednjo predloijo na sodiu najkasneje na obravnavi Oklicni (ediktalni) postopek se izpelje, e: (1) sodie ne ve, ali je kaj dediev; (2) so dedii neznani; (3) je neznano bivalie dediev. Sodie z oklicem, ki ga objavi na sodni deski in v Uradnem listu RS, povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do dediine, naj priglasijo svoj zahtevek v 1 letu od objave oklica. e se neznani dedii v 1 letu ne javijo, razglasi sodie s sklepom, da je postala zapuina brez dedia dravna lastnina. e so dedii znani, a se v 1 letu ne zglasijo, se jih lahko upoteva kot dedie, e sodie po podatkih, ki jih ima na voljo, ugotovi: da so dedii na obravnavi jih zastopa skrbnik za posebne primere Na zapuinski obravnavi reuje sodie vsa vpraanja, ki se nanaajo na zapuino, zlasti: o kolikna je zapuina, kaj spada vanjo ugovor zoper popis ali cenitev e je potrebno se popis opravi ZNOVA o veljavnost oporoke, o dedna nevrednost, o odpoved dedovanju sprejem/odpoved dediine izjavo lahko poda sam ali preko zastopnika o razdedinjenje, o vraanje daril, volil, o velikost dednih deleev, o dedne pravice; o dednopravni zahtevki, ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. zahtevek za izloitev doloene premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja). Od prizadetih oseb sodie pridobi izjave.

29

Pravice nujnih dediev upoteva sodie izkljuno na njihovo zahtevo!!! e se je oseba, ki je upraviena do nujnega delea, udeleila obravnave, a ni zahtevala nujnega delea, po pravnomonosti sklepa ne more zahtevati delea v posebni pravdi. e gre za sporna pravna vpraanja, rei spor praviloma zapuinsko sodie samo. e so sporne dejanske okoliine in v doloenih primerih tudi, kadar gre za sporna pravna vpraanja, sodie napoti stranke, naj reijo spor v pravdi ali upravnem postopku, in do reitve spora prekine zapuinsko obravnavo. Na pravdo se napoti stranko, katere pravico teje sodie za manj verjetno! Sodie kona zapuinsko obravnavo s sklepom o dedovanju, ki je ugotovitvena (deklaratorna) odloba. Z njim se osebe, ki so pridobile dedno pravico ali pravico do volila, razglasi za dedie oz. volilojemnike. Doloi se premoenje, ki je v zapuini, in katere pravice gredo dediu, legatarju,... Sklep se vroi dediem, legatarjem in vsem osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja ter davnemu uradu. Opravijo se tudi potrebni vpisi v Zemljiko knjigo.
PRAVNA SREDSTVA ZOPER SKLEP O DEDOVANJU :

Pritoba, ki ima suspenzivni in devolutivni uinek, in se mora vloiti v 15 dneh od vroitve sklepa. Zoper pravnomoni sklep o dedovanju lahko vloi javni toilec zahtevo za varstvo zakonitosti. Po Zakonu o dedovanju ni mono obnoviti zapuinskega postopka, konanega s pravnomonim sklepom o dedovanju. e so podani pogoji za obnovo postopka po dolobah Zakona o pravdnem postopku, lahko stranke uveljavljajo svoje pravice samo v pravdi. Revizija ni dovoljena.
PRAVNOMONI SKLEP O DEDOVANJU VEE STRANKE ,

ki so sodelovale v zapuinskem postopku, razen e jim je po zakonu priznana pravica, da svoj zahtevek uveljavljajo v pravdi. Stranke, ki so sodelovale v zapuinskem postopku, vee pravnomoni sklep o dedovanju samo, e je njihova pravica dednopravne narave. e izvira njihova pravica iz drugega premoenjskega razmerja, jo lahko po pravnomonosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi (npr. lastninska pravica na delu premoenja, ki je formalno pripadalo zapustniku, vendar dejansko ne spada v zapuino). V Zakonu o dedovanju so posebej doloeni PRIMERI, KO STRANKE NE VEE PRAVNOMONI SKLEP O DEDOVANJU: (1) najdba novega premoenja po pravnomonosti sklepa o dedovanju se najde premoenje, za katero sodie ob izdaji sklepa ni vedelo, da sodi v zapuino. Ne opravi se nova zapuinska obravnava, temve sodie razporedi to premoenje z novim sklepom na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju. To ne velja, kadar je bilo s prvim sklepom o dedovanju odloeno samo o dedovanju zaitene kmetije ter novo odkrito zapustnikovo premoenje ni kmetija. Ker gre za dve zapuinski masi, ki se obravnavata po razlinih pravilih, je treba odloiti o dedovanju kasneje najdene zapuine na novi zapuinski obravnavi. Sodie opravi zapuinsko obravnavo: po uradni dolnosti tudi, e je prej ni bilo in sestavljajo najdeno premoenje nepreminine; na zahtevo prizadetih oseb, kadar sestavljajo najdeno premoenje samo preminine. (2) pozneje najdena oporoka oporoka se najde po pravnomonosti sklepa o dedovanju. Sodie jo razglasi in polje zapuinskemu sodiu, ki ne opravi zapuinske obravnave, temve obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi. (3) novi dedi po pravnomonosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuinskem postopku, uveljavlja kakno pravico do zapuine kot dedi. Sodie ne opravi nove zapuinske obravnave, temve napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. 2.2. UVELJAVLJANJE DEDNE PRAVICE V PRAVDI NA PODLAGI DEDIINSKE TOBE Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je po zakonu zapuinski postopek. Izjemoma se lahko uveljavlja dedna pravica tudi v pravdi, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuinskem postopku: kadar zapuinsko sodie o zahtevku za varstvo dedne pravice ni odloalo; kadar je zapuinsko sodie sicer odloalo o zahtevku, vendar ni upotevalo vseh relevantnih okoliin. Dedna pravica se v pravdi uveljavlja z DEDIINSKO naslova zatrjevane dedne pravice (titulo universali): zapuino; ali
TOBO

(hereditatis petitio). Z njo zahteva tonik kot dedi iz

30

 del zapuine; ali

posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje v posesti na temelju svoje dedne pravice (= ki se teje za dedia /possessor pro herede/). V pravdi na podlagi dediinske tobe mora tonik dokazati, da: (1) ima dedno pravico; oziroma ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira posest zapuinskih predmetov; IN (2) ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonik zahteva, naj sodie: (1) ugotovi, da je on dedi ali sodedi ugotovitveni zahtevek; (2) toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti dajatveni zahtevek. Toba mora vsebovati oba zahtevka, etudi ima toenec v posesti samo eno stvar zapuine. V dediinski tobi tonik lahko, e ima od tega pravno korist, postavi tudi samo zahtevek, naj sodie ugotovi, da ima dedno pravico. Dediinska toba zastara: v subjektivnem roku 1 leta, odkar je dedi izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuine; v objektivnem roku 10 let od zapustnikove smrti (zakoniti dedi) oz. razglasitve oporoke (oporoni dedi). Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice. Dediinska toba kot ugotovitvena toba ne zastara.

3. POSEBNOSTI DEDOVANJA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

3.1. USTAVNI TEMELJ, RAZLOGI IN NAMEN POSEBNE PRAVNE UREDITVE DEDOVANJA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV NAMEN, ki naj se dosee s posebno ureditvijo dedovanja kmetij: preprei naj se drobitev zaitenih kmetij; dediu naj se omogoi, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo; ustvari naj se monosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekoloke funkcije zaitenih kmetij. Socialno funkcijo lastnine Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) uresniuje s tem, da omogoa eksistenco doloenih kategorij ljudi. To zagotavlja s prepovedjo delitve kmetij in s tem, da dediu kmetije omogoa prevzeti kmetijo pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo. V skladu s tem je omejena tudi svoboda oporonega razpolaganja. Uresnievanje ekonomske funkcije lastnine se po ZDKG zagotavlja tako, da je onemogoena drobitev srednje kmetije, kar pomeni, da se ohrani kmetijskogozdarska gospodarska celota, ki omogoa smotrno gospodarjenje in konkurenno sposobnost njenega lastnika na trgu s kmetijskimi proizvodi. Majhni h kmetij, ki ne jamijo obstoja niti enemu loveku, nima smisla varovati pred drobitvijo, prav tako posebno varstvo ni potrebno za veleposestva. Ekoloka funkcija lastnine se uresniuje s tem, da dedi, ki prevzame kmetijo, ostane na kmetiji, ki mu omogoa opravljati kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v obsegu, potrebnem za eksistenco. Temeljna naela dedovanja zaitenih kmetij: o naelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju = kmetijo deduje praviloma en sam dedi; o dediu zaitene kmetije naj se omogoi prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo. 3.2. PREDMET DEDOVANJA Predmet dedovanja, za katerega veljajo dolobe ZDKG, so ZAITENE KMETIJE . Status zaitene kmetije dobi kmetijska oz. kmetijskogozdarska gospodarska enota, ki izpolnjuje 2 pogoja: (1) pogoj glede velikosti kmetija mora biti srednje velika = obsega najmanj 5 in najve 100 ha primerljive kmetijske povrine (osnova za primerjanje je 1 ha njiv ali vrtov). Po izrecni zakonski dolobi ne more dobiti statusa zaitene kmetije kmetija, ki jo sestavljajo samo gozdovi. Zaitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in je namenjeno za kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. Sem spadajo:
31

nepreminine (kmetijska zemljia; gozdovi; gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljii (= zemljia, namenjena za redno uporabo stavbe) kmetijski inventar (kmetijske priprave; orodja; ivina) predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti; slunosti in podobne pravice; pravice in dolnosti iz lanstva v kmetijski zadrugi; pravice na zemljiih agrarnih skupnosti; terjatve in dolgovi v zvezi s kmetijo, lanstvi in dejavnostmi. (2) pogoj lastnitva gre za kmetijo, ki jo kot gospodarsko celoto sestavljajo stvarne in druge pravice ter obveznosti, ki: 1) pripadajo eni osebi kot lastniku, upraviencu in zavezancu; 2) pripadajo zakoncema (zunajzakonskima partnerjema) kot njuno skupno premoenje ali kot posebno premoenje enega ali drugega; 3) pripadajo doloeni osebi in njenemu potomcu ali doloeni osebi in njenemu posvojencu ali doloeni osebi in potomcu njenega posvojenca. Zaiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedi. Samo ob pogojih, ki jih doloa ZDKG, lahko deduje kmetijo ve dediev. O tem, katera kmetija ima status zaitene kmetije, odloa v upravnem postopku pristojna upravna enota po uradni dolnosti. Status zaitene kmetije se zaznamuje v zemljiki knjigi in v zemljikem katastru. e kmetija ne ustreza ve pojmu zaitene kmetije, se jo po uradni dolnosti ali na predlog lastnika izbrie. 3.3. ZAKONITO DEDOVANJE 3.3.1. DEDI KMETIJE Dedi zaitene kmetije na podlagi zakona je lahko le oseba, ki je glede na zakoniti dedni red po splonih predpisih poklicana k dedovanju. Pri tem so moni 3 poloaji: (1) POLOAJ, V KATEREM JE PRIPADALA ZAITENA KMETIJA ENI OSEBI Po splonih predpisih je poklicanih k dedovanju ve oseb, ki spadajo v isti dedni red. Kmetijo deduje tisti sodedi, ki ima namen delati na kmetiji in ga sporazumno izberejo vsi dedii. e se ne morejo sporazumeti, ima prednost tisti sodedi, ki je svoj namen delati na kmetiji e izkazal na nain, doloen v zakonu (npr. se usposablja za kmetovanje). e je takih ve, imajo prednost tisti, ki odraajo (so odraali) na kmetiji in so s svojim delom/ zaslukom prispevali k ohranitvi/razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost zapustnikov zakonec (tudi e konkurira pri dedovanju z zapustnikovimi potomci) prednost ima zato, da lahko e nadalje gospodari s kmetijo, e je za to sposoben. e zaitena kmetija izhaja preteno s strani zapustnikovega preivelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci. e pri dedovanju konkurirajo osebe, ki so usposobljene/se usposabljajo za kmetijske dejavnosti, z osebami, ki so usposobljene za druge dejavnosti, se slednje izloijo (= ne pridejo v potev kot dedii kmetije). e zaitena kmetija preteno izhaja s strani prejnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodedii. Dedi kmetije naj bo potomec tistega, ki mu je kmetija pripadala. e zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaitena kmetija preteno izhaja s strani oeta ali matere, imajo prednost dedii s te doloene strani. e kljub uporabi teh pravil ostane e kaj dediev, ki bi bili lahko poklicani k dedovanju, sta doloena dodatna kriterija: 1) bliina sorodstva; 2) bolja usposobljenost za kmetovanje in morebitna elja preivelega zapustnikovega zakonca za izbiro med sorodniki iste stopnje sorodstva. (2) POLOAJ, V KATEREM JE KMETIJA PRIPADALA ZAKONCEMA KOT NJUNO SKUPNO PREMOENJE ALI KOT POSEBNO PREMOENJE ENEGA
ALI DRUGEGA

Dedi dela kmetije, ki je pripadal zapustniku, je preiveli zakonec. e umreta zakonca istoasno, se doloi dedia celotne kmetije po pravilih za poloaj, v katerem je pripadala zaitena kmetija eni osebi ( 7 ZDKG). e po enem od zakoncev obstajajo dedii, ki niso dedii tudi po drugem, se ti v primeru istoasne smrti zakoncev obravnavajo tako, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju z obema.
32

(3)

e sodi kmetija v posebno premoenje enega izmed umrlih zakoncev, imajo prednost njegovi sorodniki. POLOAJ , V KATEREM JE KMETIJA PRIPADALA DOLOENI OSEBI IN NJENEMU POTOMCU ALI DOLOENI OSEBI IN NJENEMU POSVOJENCU
ALI DOLOENI OSEBI IN POTOMCU NJENEGA POSVOJENCA

Dedi dela kmetije, ki je pripadal zapustniku, je preiveli "solastnik", e ima zakonito dedno pravico. e nima zakonite dedne pravice, se dedi zapustnikovega dela doloi po pravilih 7 ZDKG. e sta "solastnika" umrla v istem dogodku, tako da se ne da ugotoviti zaporedje smrti (komorienca), velja neizpodbojna domneva, da je potomec preivel prednika in kot njegov pravni naslednik pridobil njegov del. Nato se izmed zakonitih dediev potomca doloi dedia celotne kmetije po pravilih 7 ZDKG. e so med zakonitimi dedii, ki bi dedovali zaiteno kmetijo po splonem redu dedovanja, tudi ZAPUSTNIKOVI MLADOLETNI OTROCI IN/ALI POSVOJENCI , lahko zapuinsko sodie doloitev dedia kmetije odloi, dokler ne postanejo vsi otroci in/ali posvojenci polnoletni. To stori na predlog: zakonca; njegovega otroka ali posvojenca; socialnega varstva (CSD). Pri odloanju o odloitvi doloitve dedia kmetije upoteva sodie koristi mladoletnih in drugih dediev, ki bi dedovali po splonem redu dedovanja. Upotevati je treba tudi druge pomembne okoliine (npr. med dedii je mladoletnik, ki kae izrazit interes za kmetovanje in se za to usposablja v oli). Pravni poloaj kmetije, za katero je doloitev dedia odloena kmetija je skupna last vseh dediev, ki bi dedovali po splonih predpisih, dokler se po polnoletnosti najmlajega med njimi ne doloi dedi kmetije. e ne pride do odloitve doloitve dedia, mora dedi, ki je dedoval zaiteno kmetijo, zagotoviti mladoletnim dediem in polmoletnim zapustnikovim potomcem, ki se zaradi prizadetosti (telesne, duevne) ne morejo sami preivljati, da se usposobijo za samostojno ivljenje, primerno gospodarski zmonosti zaitene kmetije. Dokler ti upravienci uveljavljajo svojo pravico, ne morejo uveljavljati zahteve po izplailu nujnega delea. Po svojih moeh morajo pomagati pri obiajnih opravilih na zaiteni kmetiji, sicer lahko izgubijo preivninsko pravico. IZKLJUITEV DEDIA IZ PREVZEMA ZAITENE KMETIJE doloeni razlogi lahko dediu prepreijo dedovati zaiteno kmetijo, eprav sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom, ki jih za dedia kmetije predpisuje 7 ZDKG. To so: (1) razlogi, zaradi katerih je dedi oitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna ali duevna prizadetost); (2) razlogi, ki vzbujajo dvom, da bo dedi dobro gospodaril s kmetijo (oitna in trajna zapravljivost, alkoholizem, narkomanija); (3) pogreanost dedia (= e ve kot 2 leti brez sporoila o kraju svojega bivanja odsoten v takih okoliinah, ki izkljuujejo njegov povratek v ustreznem roku). Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetnitva pri tem ne pride v potev.. Razloge pod (1) in (2) bo sodie upotevalo le, e dediu onemogoajo ustrezno vodenje in nadzorovanje dela na kmetiji. Ne bo jih upotevalo, e onemogoajo samo fizino delo na kmetiji. Iz navedenih razlogov lahko sodie preprei dediu, da deduje kmetijo samo, e je v istem dednem redu ve sodediev in je med njimi vsaj eden, ki lahko deduje kmetijo (= ni izkljuen). Med neizkljuenimi dedii postane dedi zaitene kmetije tisti, ki bi to postal, e ne bi obstajal izkljueni dedi. Kaj pa, e ni nobenega taknega dedia? V tem primeru se uporabi reitev, ki izhaja iz splone ureditve zakonitega dedovanja kmetijo deduje dedi iz bolj oddaljenega dednega reda. O izkljuitvi dedia od dedovanja kmetije odloa sodie samo na zahtevo sodedia. Iz razlogov pravinosti lahko sodie onemogoi dedovati zaiteno kmetijo dediu, ki e ima drugo zaiteno kmetijo. V tem primeru deduje kmetijo naslednji dedi po merilih iz 7 ZDKG ob pogoju, da nima sam druge zaitene kmetije. e takega dedia ni ali e ni zahteve sodedia, izkljuitev dedia, ki e ima zaiteno kmetijo, ne pride v potev. e ZAPUINA VKLJUUJE VE ZAITENIH KMETIJ in za sodedie nastopa ve oseb iz istega dednega reda, se le-te za prevzem posamezne zaitene kmetije po lastni izbiri odloijo v zaporedju, v kakrnem bi se doloile kot dedi kmetije po tem zakonu. e zapuina vklljuuje ve zaitenih kmetij, kot je sodediev v istem dednem redu, potem sodedii prevzamejo zaitene kmetije, ki presegajo njihovo tevilo, v enakem zaporedju. E NI NOBENEGA ZAKONITEGA DEDIA, KI BI IZPOLNJEVAL POSEBNE POGOJE ZA DEDOVANJE ZAITENE KMETIJE , dedujejo kmetijo vsi dedii, ki so po splonem zakonitem dednem redu poklicani k dedovanju v tem primeru se zaitena kmetija sme izjemoma razdeliti po fizinih delih. Reitev velja tudi za primere, ko se vsi dedii, ki izpolnjujejo posebne pogoje za dedovanje kmetije, dedovanju odpovedo ali so dedno nevredni.
33

3.3.2. PRAVICE DRUGIH DEDIEV Doloene pravice do zapuine, katere predmet je kmetija, imajo e: zapustnikov zakonec; zapustnikovi stari ali posvojitelji; zapustnikovi potomci; zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci, ki ne dedujejo zaitene kmetije. Navedenim osebam gredo dedni delei, ki po denarni vrednosti ustrezajo nujnim deleem po splonih predpisih o dedovanju. V te delee se obvezno po uradni dolnosti (brez predloga sodediev in ne glede na voljo zapustnika) vraunajo darila in volila (po splonih pravilih o dedovanju). "Nujni" delei predstavljajo terjatve sodediev do dedia, ki je dedoval kmetijo. Ta je dolan plaati delee v denarju in v roku, ki ga doloi sodie glede na gospodarske zmonosti kmetije in socialne razmere dedia. Praviloma je rok najve 5 let, izjemoma najve 10 let. Izjemoma lahko predstavlja "nujni" dele tudi zemljie ali druge nepreminine, e te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaitene kmetije (a le do viine nujnega delea). Pravico do "nujnega" delea imajo natete osebe le, e so poklicane k dedovanju po splonih pravilih o zakonitem dednem redu. Pri tem se upoteva naelo izkljunosti po dednih redih in bliina sorodstva. Viina deleev (kvota) se ravna po splonih pravilih o nujnem deleu: o starem ali posvojiteljem zapustnika gre 1/3, o drugim upraviencem gre . MONOST POVEANJA IN ZMANJANJA "NUJNEGA " DELEA: dediu, ki ne deduje kmetije, lahko sodie na njegovo zahtevo dele povea, e nima sredstev eksistence; na zahtevo dedia, ki deduje kmetijo, sodie lahko nujni dele zmanja, e: bi bila znatno ogroena gospodarska zmonost zaitene kmetije; ali bi izdatki zaradi plaila "nujnih" deleev in drugih obveznosti presegli vrednost vseh "nujnih" deleev izdatki zaradi drugih obveznosti obsegajo dolnosti dedia kmetije, da: zagotovi mladoletnim dediem usposobitev za samostojno ivljenje; zagotovi sredstva za ivljenje polnoletnim zapustnikovim potomcem, ki zaradi duevne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev pod pogojem, da kmetija te izdatke gospodarsko zmore; zagotovi doivljenjsko preivljanje zapustnikovemu preivelemu zakoncu, ki ni dedoval kmetije, v obsegu, ki ustreza krajevnim ivljenjskim razmeram PRAVICA DO PREUITKA preivelemu zakoncu ne gre, e se lahko preivlja iz svojega premoenja. Sodie lahko znova uredi preuitkarsko razmerje, e: se spremenijo razmere pri zakoncu (= preuitkarju); ali se spremenijo razmere pri dediu kmetije; ali postane zakoncu ivljenje na kmetiji nevzdrno. Pri odloanju o poveanju ali zmanjanju "nujnih" deleev je sodie dolno upotevati: premoenjske razmere dediev; pridobitno sposobnost dediev; gospodarsko zmonost kmetije. Ob posebnih pogojih gre zapustnikovemu zakoncu, ki ni dedoval kmetije, PRAVICA DO UITKA zaitene kmetije. Ti pogoji so: (1) da je preiveli zakonec v asu zapustnikove smrti ivel na kmetiji; (2) da preiveli zakonec dela na kmetiji; (3) da dedi kmetije ni dopolnil 25 let ta pogoj velja samo, e je dedi kmetije potomec zapustnika ali preivelega zakonca. Namen dolobe je bolje gospodarjenje s kmetijo. To lahko v veji meri priakujemo od preivelega zakonca, ki ima delovne navade in izkunje, kot od mladega potomca. Uitek naj stimulira zakonca, da bo e naprej delal v svojem interesu in v interesu potomca. (4) da je preiveli zakonec "lastnik, solastnik ali skupni lastnik" zaitene kmetije (doloba ni razumljiva). Preiveli zakonec v asu, ko mu gre pravica do uitka, ne more uveljavljati pravice do preuitka. e preiveli zakonec sklene novo zakonsko zvezo, ima pravico do uitka tudi novi zakonec, e ni izkljuni lastnik druge zaitene kmetije.

34

Dedi zaitene kmetije je dolan izplaati upravienim dediem "nujne" delee, e v tem asu zapadejo (ko uitkar uveljavlja svojo pravico do uitka kmetije) v plailo, vendar le iz presekov donosa zaitene kmetije. e preseki ne zadoajo, mora razliko pokrivati dedi zaitene kmetije. Te preivninske pravice se vknjiijo v zemljiko knjigo hkrati z lastninsko pravico dedia zaitene kmetije. S posebnimi dolobami o pravicah drugih oseb do zapuine, katere predmet je kmetija, omogoa zakon dediu zaitene kmetije, da jo prevzame pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo. Zapustnik ne more odpustiti svojemu zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, potomcem, posvojencem in njihovim potomcem ter svojim starem ali posvojiteljem doloenih dejanj, ki imajo za posledico dedno nevrednost: neizpolnjevanje zakonite dolnosti preivljati zapustnika; protipravna opustitev dajanja potrebne pomoi zapustniku. 3.3.3. ODTUJITEV KMETIJE Lahko se izkae, da dedi, ki je dedoval zaiteno kmetijo, nima namena delati na kmetiji. Dedi mora izplaati na njihovo zahtevo vse zakonite dedie oz. kim doplaati razliko, tako da niso prikrajani glede dednih deleev, ki bi jih dobili po splonih predpisih o dedovanju, e: odtuji kmetijo ali njen znatni del pred potekom 10 let od prevzema kmetije; in v 1 letu od odtujitve kmetije: ne pridobi druge kmetije, kmetijskega zemljia ali gozda; ali ne vloi sredstev, pridobljenih z odtujitvijo, v kmetijo. preneha namensko uporabljati kmetijo ali njen znatni del pred potekom 10 let od njenega prevzema (npr. jo da v zakup), razen e gre za zakup, ki se sklene zaradi posebnih razlogov (odhod k vojakom,...). Sodedii imajo prednostno pravico pri nakupu ali zakupu kmetije. Do izplaila dednih deleev so upraviene vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale kmetijo kot zakoniti dedii po splonih pravilih o dedovanju. Samo s tako razlago je mono odpraviti prikrajanje tistih oseb, ki se zaradi naela, naj dedi deduje kmetijo pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo, prile ob zakoniti dedni dele po splonih predpisih o dedovanju. Za dedia, ki podedovano kmetijo odtuji ali jo neha namensko uporabljati, tudi ne morejo veljati ugodneji roki za izplailo. 3.3.4. NUJNI DELE Nujni dele pomeni omejevanje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoenjem za primer smrti, pa tudi za ivljenja. Pripada doloenim osebam, ki so zapustniku najblije, vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobile, e bi prilo do zakonitega dedovanja. Krog oseb, ki pridejo v potev kot nujni dedii, je isti kot krog oseb, ki pridejo v potev kot dedii, katerih zakoniti dele predstavlja denarna vrednost nujnega delea: zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner; zapustnikovi potomci; zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci; zapustnikovi stari ali posvojitelji. Ob upotevanju splonih pravil ZD lahko oporoitelj nujnega dedia razdedini ali mu odvzame nujni dele v korist potomcev. 3.3.5. POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV, KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALI PRI PRIDOBIVANJU Zapustnikov zakonec lahko zahteva, da se iz zapuine izloi vrednost dela, ki ustreza njegovemu prispevanju k poveanju vrednosti zaitene kmetije. Zapustnikovi potomci, ki so iveli skupaj z zapustnikom ter mu s svojim delom, zaslukom ali kako drugae pomagali pri pridobivanju, lahko zahtevajo, da se vrednost njihovega prispevka izloi iz zapuine. Upraviencem (zakoncu in potomcem) gre polna vrednost izloenega dela v denarju izplaa ga dedi, ki je dedoval zaiteno kmetijo, v roku, ki ga doloi sodie. Rok ne sme biti dalji od 2 let. e gre za stvari, ki so pomembne za zaiteno kmetijo, se jih vrne v naravi. Navedena doloba ureja le pravico zakonca do vrednosti njegovega prispevka k poveanju vrednosti kmetije, ki je posebno premoenje zapustnika. V Sloveniji praktino ni kmetij, ki bi bile skupno premoenje kmekih zakoncev, ampak veinoma pripadajo kot podedovano premoenje enemu zakoncu. Pravico zakonca ali potomca do denarnega delea lahko sodie na njuno zahtevo ali na zahtevo dedia kmetije spremeni v pravico dosmrtnega preivljanja v breme dedia kmetije. Pri odloanju mora sodie upotevati: osebna razmerja in razloge upravienca; premoenjske razmere zavezanca; gospodarsko sposobnost kmetije.
35

Odlobo o dosmrtnem preivljanju (zlasti o obsegu dajatev) lahko sodie spremeni, e se spremenijo razmere pri upraviencu ali zavezancu. Dedi kmetije lahko zahteva zmanjanje svojih dajatev zaradi poslabanja gospodarskih razmer. 3.4. OPORONO DEDOVANJE 3.4.1. OMEJITVE OPOROITELJEVE VOLJE GLEDE POSTAVITVE DEDIA KMETIJE Oporoitelj lahko z oporoko po splonih predpisih o dedovanju razpolaga s kmetijskimi zemljii in gozdovi ter z drugim nepreminim in preminim premoenjem, e to premoenje ni sestavni del kmetije. Oporoitelj lahko postavi za dedia zaitene kmetije praviloma samo eno fizino osebo. Izjemoma dovoljuje zakon, da postavi oporoitelj 2 osebi za dedia, e kmetijo zapusti: ZAKONCEMA po predpisih druinskega prava kmetija ne bo postala njuno posebno premoenje, temve posebno premoenje enega in drugega zakonca po enakih delih, ker kmetije nista pridobila z delom Zakoncema je prepovedano razdeliti kmetijo po fizinih delih. ZDKG prepoveduje oporoitelju in zakoncema doloiti, kateri predmeti, ki sestavljajo kmetijo, predstavljajo v naravi polovico kmetije, ki gre enemu ali drugemu zakoncu. Ne eden ne drugi zakonec ne more s posameznimi predmeti iz svojega premoenja, ki ga predstavlja njegov del kmetije, sam razpolagati ali jih obremenjevati, temve to lahko storita le oba zakonca skupno in sporazumno. ZDKG je s tem kot lex specialis postavil poseben premoenjski reim za zakonca glede podedovane kmetije in derogiral sploni predpis druinskega prava. DOLOENI OSEBI IN NJENEMU POTOMCU; ALI DOLOENI OSEBI IN NJENEMU POSVOJENCU ; ALI DOLOENI OSEBI IN POTOMCU NJENEGA POSVOJENCA . V teh treh primerih gre za skupno premoenje. e zapusti oporoitelj zaiteno kmetijo skupaj neki osebi in njenemu potomcu, bo kmetija skupno premoenje teh dveh oseb stvari, ki sestavljajo kmetijo, bodo v njuni skupni lastnini. Skupnost ne more prenehati z delitvijo dediine, ki jo predstavlja kmetija, ker delitev ni dovoljena. Doloilo oporoke, s katerim razpolaga oporoitelj z zaiteno kmetijo v nasprotju z zakonskimi pravili, je po samem zakonu nino in pride do zakonitega dedovanja. 3.4.2. OMEJITVE OPOROITELJEVE VOLJE GLEDE VOLIL Oporoitelj lahko nakloni volilo, katerega predmet je del zaitene kmetije, e s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaitene kmetije. Oporoitelj zlasti ne sme nakloniti volila, katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljia. PREDMET VOLIL SO LAHKO: neobdelovalna zemljia, e: vrednost posameznega volila ne presega 2% skupnih kmetijskih povrin; vrednost vseh volil skupaj ne presega 10% skupnih kmetijskih povrin. stavbna zemljia ter druge stvari in pravice, ki spadajo v kmetijo, e: vrednost posameznega volila ne presega 2% vrednosti zapuine; vrednost vseh volil ne presega 10% vrednosti zapuine. e oporoitelj ni upoteval teh zapovedi, so razpolaganja po samem zakonu NINA. Sodie sme na zahtevo dedia kmetije zmanjati denarna volila in volila drugih predmetov, ki spadajo v kmetijo in bi dedia zaitene kmetije preve obremenjevala. Doloilo oporoke o takih volilih je izpodbojno. e je bil dedi, ki ni dedoval kmetije, pa je nujni dedi v oporoki prezrt ali mu je bilo naklonjeno manj, kot bi dobil pri zakonitem dedovanju, lahko zahteva dodelitev nujnega delea. e pa je zapustnik s takimi volili razpolagal v korist nujnih dediev (=dedii, ki imajo v konkretnem primeru pravico do nujnega delea), mora sodie pri odloanju o zahtevi dedia kmetije na zmanjanje volil paziti, da ti dedii ne bodo prikrajani v svojem nujnem deleu. 3.5. OMEJITVE RAZPOLAGANJ S KMETIJO S PRAVNIMI POSLI MED IVIMI Zapustnik ne more razpolagati z zaiteno kmetijo v nasprotju z dolobami ZDKG: s pogodbo o izroitvi in razdelitvi premoenja za ivljenja; s pogodbo o dosmrtnem preivljanju; z darilno pogodbo za primer smrti. To je pomembno, ker prehaja veina kmetij na dedie s pogodbami, sklenjenimi za ivljenja zapustnika. Nine so tudi preuitkarska pogodba in zakonske neurejene izroilne pogodbe, e se z njimi obide reim po ZDKG.

4. DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOENJA

36

4.1. UPORABA SPLONIH PRAVIL DEDNEGA PRAVA PRI DENACIONALIZACIJI Zapuinski postopek glede denacionaliziranega premoenja se lahko izpelje ele po konanem denacionalizacijskem postopku potem, ko postane odloba o denacionalizaciji pravnomona. PREMOENJE : nepreminine preminine podjetja kapitalski delei Podravljeno premoenje = zasebno premoenje, ki je z aktom o podravljenju prelo v splono ljudsko, dravno, drubeno oz. zadruno lastnino. UPRAVIENCI DO DENACIONALIZACIJE so osebe, ki pridejo v potev kot dedii I.reda dedovanja po osebi, katere premoenje je bilo podravljeno, e:
je bila ta oseba v asu podravljenja jugoslovanski dravljan in ji je bilo to dravljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodb; ni bila vpisana v evidenco dravljanov, e je bil posameznik zaradi verskih ali drugih razlogov interniran ali se je boril na strani protifaistine koalicije; e je imela ta oseba v asu podravljenja jugoslovansko dravljanstvo, je tuj dravljan upravienec le, e je taka pravica priznana tudi slovenskim dravljanom v dravi, katere dravljan je upravienec; e je bilo premoenje podravljeno kot posledica prenehanja dravljanstva z odvzemom, se teje, da je bilo podravljeno jugoslovanskemu dravljanu; pravna oseba je upravienec, e je imela v asu, ko ji je bilo premoenje podravljeno, sede na ozemlju RS in e je delovala na njenem obmoju (ali njen pravni naslednik); ta oseba v asu podravljenja ni bila jugoslovanski dravljan, pa je imela stalno prebivalie na ozemlju RS in ji je bilo dravljanstvo priznano z zakonom/ mednarodno pogodbo

ta oseba v asu podravljenja ni bila jugoslovanski dravljan in ji dravljanstvo ni bilo priznano, pri emer je bilo jugoslovansko dravljanstvo priznano potencialnim dediem I. dednega reda oz. zakoncu te osebe Upravienci niso osebe, ki so dobile/ imele pravico dobiti odkodnino za odvzeto premoenje od tuje drave. OSEBE ,
ZA KATERE JE VERJETNO , DA BODO DEDOVALE DENACIONALIZIRANO PREMOENJE , IMAJO DOLOENA UPRAVIENJA PRI

DENACIONALIZACIJI :

(1) monost uveljavljati pravico do denacionalizacije, e je oseba, ki ji je bilo premoenje podravljeno, umrla
ali je bila razglaena za mrtvo. Krog potencialnih dednopravnih upraviencev se presoja izkljuno po pravu Republike Slovenije, e gre za dedovanje lastninske pravice na nepremininah ali premininah. Pravico do denacionalizacije lahko uveljavlja katerakoli oseba, ki pride v potev kot dednopravni upravienec po Zakonu o dedovanju. Osebe, ki dedujejo v blinjem dednem redu, lahko onemogoijo osebam, ki dedujejo v bolj oddaljenem dednem redu, uveljavitev pravice do denacionalizacije. Pravico do denacionalizacije lahko uveljavijo tudi osebe, ki naj bi bile dedii ali volilojemniki po oporoki. Pravico do denacionalizacije lahko uveljavijo tudi potencialni dednopravni upravienci, ki niso dedovali zapustnikovega premoenja ob smrti zapustnika. e bivi lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dediev I. dednega reda, ki bi lahko bili upravienci do denacionalizacije, v tem primeru ni nobenega upravienca do denacionalizacije in zato do denacionalizacije ne more priti. pravica do vloitve zahteve za denacionalizacijo; in pravica biti stranka v postopku za denacionalizacijo. Pravno nasledstvo mora vlagatelj zahteve vsaj verjetno izkazati izkazati mora, da obstaja monost, da bo dedoval denacionalizirano premoenje: da ima dedni naslov da je v doloenem krvnem ali osebnem razmerju z upraviencem, e gre za zakonito dedovanje; ali da mu je upravienec z oporoko naklonil denacionalizirano premoenje, njegov del ali posamezni premoenjski objekt. Kot pravni naslednik se predvsem lahko izkae s prejnjim sklepom o dedovanju, v katerem je bil doloen za dedia upravienevega premoenja, v katerem ni bilo zajeto podravljeno premoenje.

(2)

Odloba o denacionalizaciji se glasi na ime upravienca = prejnjega lastnika podravljenega premoenja, etudi: je e umrl; in

37

je bil e opravljen zapuinski postopek glede njegovega premoenja, v katero ni bilo zajeto podravljeno premoenje. Sprememba zemljikoknjinega stanja na podlagi odlobe o denacionalizaciji se izpelje po njeni pravnomonosti po uradni dolnosti. e je upravienec do denacionalizacije umrl ali bil razglaen za mrtvega, se z odlobo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoenje v zaasno upravljanje skrbniku za posebne primere. Za skrbnika je lahko postavljen tudi potencialni pravni naslednik upravienca. Skrbnik skrbi za denacionalizirano premoenje v interesu dediev. Njegov pravni poloaj je enak poloaju zaasnega skrbnika zapuine, od katerega se razlikuje po tem, da ga ne postavi zapuinsko sodie v zapuinskem postopku, temve organ denacionalizacijskega postopka v odlobi o denacionalizaciji. Do postavitve skrbnika za posebne primere pride obligatorno v vseh primerih denacionalizacije, e je upravienec umrl. Pravice in dolnosti skrbnika denacionaliziranega premoenja: zaasno upravljanje denacionaliziranega premoenja; in zastopanje dediev. Funkcija skrbnika denacionaliziranega premoenja preneha: ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoenja pravnomoen; e postavi zapuinsko sodie upravitelja zapuine. 4.2. POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOENJA 4.2.1. IZPELJAVA NOVEGA ZAPUINSKEGA POSTOPKA Sodie glede denacionaliziranega premoenja izpelje nov zapuinski postopek, e: je upravienec do denacionalizacije mrtev; je bil s pravnomonim sklepom o dedovanju konan zapuinski postopek, v katerem sodie ni odloilo tudi o dedovanju premoenja, ki gre upraviencu po odlobi o denacionalizaciji. Zaradi preprianja, da podravljeno premoenje ne spada v zapuino: je lahko zapustnik napravil doloena oporona razpolaganja; so dedii podali doloene dedne izjave; so bile sklenjene dednopravne pogodbe. e ni bilo oporonih razpolaganj, niti dednih izjav, niti dednopravnih pogodb, posebno pravilo o novem zapuinskem postopku ne pride v potev. Uporabi se splono pravilo Zakona o dedovanju sodie razdeli denacionalizirano premoenje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. Velja, da se pri dedovanju denacionaliziranega premoenja upotevajo tudi dolobe ZDKG. 4.2.2. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomonosti "odlobe o dedovanju". Pokojnikova zapuina, o kateri se odloa v postopku, preide na dedie z dnem pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji. Dedovanje denacionaliziranega premoenja se uvede s pravnomonostjo prejnjega sklepa o dedovanju. Dedii pridobijo to premoenje kot zapuino s pravnomonostjo sklepa o denacionalizaciji. e to premoenje ne bi imelo subjekta, bi lo v vmesnem asu za podoben poloaj kot pri leei zapuini. Vendar ima subjekta = pravna oseba, ki je zavezanec na vrnitev. Osrednja argumenta kritikov takne ureditve sta: (1) pred pravnomonostjo odlobe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje, ker predmeta dedovanja e ni; (2) gre za reitev, ki izhaja iz sistema leee zapuine iz popolnoma druganega temelja, kot je uveljavljen v sistemu Zakona o dedovanju, po katerem sta as uvedbe dedovanja in as pridobitve dediine identina. Roki, ki po zakonu zanejo tei z uvedbo dedovanja (= zapustnikovo smrtjo), zanejo pri dedovanju denacionaliziranega premoenja tei z dnem pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji. Krog dediev denacionaliziranega premoenja se presoja po dnevu pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji. Zakon doloa, da dedne izjave, ki so jih dedii podali pred izdajo odlobe o denacionalizaciji, nimajo pravnega uinka glede denacionaliziranega premoenja. Vendar veljajo: dedne izjave, dane pred podravljenjem premoenja; in dedne izjave, dane v denacionalizacijskem postopku. Izjava o odpovedi neuvedenemu dedovanju je neveljavna. Dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odlobe o denacionalizaciji, ne veljajo glede denacionaliziranega premoenja, razen e je v pogodbi izrecno doloeno, da zajema tudi to premoenje. Takne pogodbe so: o pogodba o razdelitvi in izroitvi premoenja za ivljenja; o pogodba o dosmrtnem preivljanju; o sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediini, ki bi la potomcu po prednikovi smrti.

38

Oporona razpolaganja, napravljena pred izdajo odlobe o denacionalizaciji, veljajo glede denacionaliziranega premoenja samo, e je to v oporoki izrecno doloeno. e je zapustnik tel, da (bo) spada(lo) podravljeno premoenje v njegovo zapuino in je v tem preprianju z njim mortis causa razpolagal, izraa oporoka brez dvoma njegovo pravo voljo. e zapustnik v oporoki ni izrecno navedel, da veljajo oporona razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoenja, je morda napravil doloena razpolaganja samo zato, ker je bil preprian, da podravljeno premoenje ni v zapuini. V tem primeru oporona razpolaganja veljajo samo, e se z njimi strinjajo zakoniti dedii. Oporoka, s katero oporoitelj na splono razpolaga z vsem svojim premoenjem, ne da bi posebej izjavil, kaj to premoenje sestavlja, velja glede denacionaliziranega premoenja samo, e ni zakonitih dediev. V nobenem primeru oporoni dednopravni upravienec ne more dedovati denacionaliziranega premoenja, e je oporoitelj doloil, kateri premoenjski objekti mu gredo kot dediina in ti premoenjski objekti ne spadajo v podravljeno premoenje. Za veljavnost oporonega razpolaganja ni potrebno, da je zapustnik, ki je izrecno razpolagal s podravljenim premoenjem, navedel, da gre za tako premoenje. Vpraanje, ali velja oporono razpolaganje tudi za denacionalizirano premoenje, je pravno vpraanje, ki ga mora reiti sodie v zapuinskem postopku. Pri obravnavanju zapuine, ki jo predstavlja denacionalizirano premoenje, lahko pride tudi do uporabe tujega prava. e je bil zapustnik (= upravienec do denacionalizacije) tujec, se za dedovanje uporabi pravo drave, katere dravljan je bil zapustnik ob smrti. Oporona sposobnost zapustnika se presoja po pravu drave, katere dravljan je bil ob sestavljanju oporoke. Tuje pravo dokazujejo stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo. Nositi morajo tudi stroke dokazovanja. V novem zapuinskem postopku ni dovoljeno posegati v pravna razmerja, nastala na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju, razen e se dedii iz prejnjega in novega zapuinskega postopka sporazumejo drugae ter se s tem ne posega v pravice tretjih. Dednopravno obravnavanje zahtevka za vrnitev zaplenjenega premoenja zaplenjeno premoenje se vrne obsojencu ali njegovim dediem. e vrnitev iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mona, se povrne dejanska vrednost premoenja v asu izdaje sklepa o vrnitvi glede na stanje v asu zaplembe = polna odkodnina. e je neupravieno obsojeni umrl, preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoenje ali dana polna odkodnina, se vrne zaplenjeno premoenje ali da polna odkodnina njegovim dediem. Za prehod vrnjenega premoenja ali polne odkodnine na dedie veljajo predpisi Zakona o dedovanju in ne dednopravne dolobe Zakona o denacionalizaciji. Zapuinsko sodie ne more razdeliti tega premoenja na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju, temve mora razpisati narok in nanj povabiti vse dedie. e dedii ne soglaajo s tem, da se premoenje razdeli po prejnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti, na kakni podlagi je bil sklep izdan. 4.2.3. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Za zapuinski postopek glede denacionaliziranega premoenja je izkljuno pristojno sodie Republike Slovenije. e lei nepreminina v Sloveniji, je slovensko sodie izkljuno pristojno za obravnavanje nepreminega premoenja: tujega dravljana; osebe brez dravljanstva; osebe z neugotovljenim dravljanstvom; in begunca. Zapuinski postopek glede denacionaliziranega premoenja se zane na predlog "pravnega naslednika" upravienca do denacionalizacije. Predlagatelj zapuinskega postopka mora predloiti: sklep o dedovanju, s katerim je bil konan prejnji zapuinski postopek; in druge listine, potrebne za odloitev o uvedbi zapuinskega postopka.

39