Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij
Medicinski fakultet - Skopje

Seminarska rabota po predmetot

Biohemija
Na tema
Alkoholno vriewe i
metabolizam na alkohol

Mentor: Izrabotile:
Doc.d-r Marija Krstevska Me{kova Iskra 15426
Boltevska Ivana 15323
Simonovska Elena 15395
Grupa B6

Mart 2008
 ALKOHOLNO VRIEWE

[to e fermentacija?
Fermentacijata otsekogas{ bila va`en del od na{ite `ivoti. Hranata
mo`e da bide prigotvena so mikrobiolo{ka fermentacija, hranata isto
taka mo`e i da poteknuva od mikrobiolo{ka fermentacija, muskulnite
kletki so pomo{ na fermentacija predizvikuvaat brzi dvi`ewa.
Fermentacijata e nesomneno va`en proces vo na{ite `ivoti bidej}i
blagodarenie na nea se snabduvame so hrana i vozduh. No kako
vsu{nost se odviva procesot na fermentacija e otkrieno pri krajot na
devetnaesetiot vek od strana na Louis Pasteur.
Fermentacijata e proces so koj{to se dobivaat alkoholni
soedinenija od mle~no kiselinskite produkti. Za kletkite fermentacijata
pretstavuva proces pri koj{to kletkite anaerobno se snabduvaat so
energija. Mikroorganizmite i drugite `ivotinski kletki se snabduvaat so
energija preku glikolizata. Pri tekot na ovoj proces se sozdavaat i
nepotrebni produkti kako {to se etil alkohol, butil alkohol, mle~na
kiselina i aceton.

Hemiskiot proces na fermentacija.

Alkoholna fermentacija pretstavuva proces pri koj{to od edna

molekula na heksoza se dobivaat dve molekuli na etanol i dve molekuli
na jaglerod dioksid.

C6H12O6 → 2 C2H5OH + 2 CO2

Procesot zapo~nuva koga molekula na glukoza e razlo`ena preku
procesot na glikoliza vo piruvat:

C6H12O6 → 2 CH3COCOO− + 2H+

Ovaa reakcija e pridru`ena so redukcija na NAD vo NADH. Pri toa od

dve molekuli na ADP se sozdavaat dve molekuli na ATP i se
osloboduvaat dve molekuli na voda.
Piruvatot potoa preminuva vo acetaldehid i jaglerod dioksid.
Acetaldehidot se reducira vo etanol, a za vreme na ovaa reakcija NADH
se reoksidira vo NAD.

CH3COCOO− + H+ → CH3CHO + CO2

CH3CHO + NADH → C2H5OH + NAD+

2
 METABOLIZAM NA ALKOHOL

Metabolizmot e telesen proces koj{to opfa}a preminuvawe na

vnesenite supstancii vo drugi sostojki. Vklu~uva brojni procesi, a eden
od najva`nite e procesot na oksidacija.
Za vreme na oksidacijata alkoholot e detoksificiran i otstranet od
krvta. Toa e vsu{nost preventivna postapka so koja se spre~uva
akumulacija na alkoholot vo krvta i uni{tuvawe na kletkite i tkivata.
Alkoholot se otstranuva so izdi{uvawe i preku urinata. Dodeka da se
izvr{i metabolizmot na vneseniot alkohol toj se raznesuva niz celoto
telo, pritoa vlijaej}i na mozokot i na drugite tkiva.
Konsumiraniot alkohol resorbiran preku gastro-intestinalniot
trakt preminuva vo krvta .Megutoa alkoholot ne smee da se natrupuva,
pa teloto mora da se oslobodi od nego preku procesot na oksidacija,
blagodarenie na brojnite enzimi koi go iniciraat ovoj proces. Oksidacijata
na alkoholot se vr{i edinstveno vo crniot drob. Crniot drob mo`e da
metabolizira odredeno koli~estvo na alkohol za ~as, nezavisno od
koli~inata na alkohol koja e konsumirana. Brzinata so koja se
metabolizira alkoholot zavisi od vidot i zastapenosta na enzimite vo
crniot drob. Megutoa vneseniot alkohol ne se oksidira celosno, pa zatoa
odredena koncentracija na alkohol mo`e da bide izmerena vo urinata i
ispu{teniot vozduh pri izdi{uvawe.
Metaboli~kiot proces

Alkohol dehidrogenaza

acetaldehid

Aldehid dehidrogenaza

Acetil koenzym A

energija+ CO2

Alkoholot ne sodr`i minerali, vitamini, jaglehidrati, masti ili

proteini povrzani so nego. Toj predizvikuva inflamacija vo abdomenot ,
pankreasot i intestinalniot trakt {to pridonesuva za namaluvawe na
digestijata na hranata i apsorpcijata vo krvta.
Prviot ~ekor vo metabolizmot na alkohol e oksidacija na etanolot
vo acetaldehid. Ovaa reakcija ja katalizita enzimot
alkoholdehidrogenaza koja kako koenzim sodr`i NAD.
CH3CH2OH + NAD+ ---> CH3CH=O + NADH + H+
Acetaldehidot ponatamu e oksidiran vo ocetna kiselina. Krajniot
produkt pretstavuva CO2 i voda dobieni pri ciklusot na limonska kiselina.
Brojni metaboli~ki efekti na alkoholot se direktno povrzani so
zgolemenata produkcija na acetaldehid i NADH.

3
 Faktori koi vlijaat na alkoholniot metabolizam i
resorpcija

HRANA Brojni faktori se vklu~eni vo procesot na resorpcija, vklu~uvaj}i

i hrana, odnosno tipot na hrana koja se naoga vo gastrointestinalniot
trakt vo periodot koga e konsumiran alkoholot. Brzinata so koja
alkoholot }e bide resorbiran zavisi od brzinata so koja hranata e svarena
i resorbirana vo intestinalniot trakt. Doka`ano e deka dokolku alkoholot
se konsumira posle obrok koj{to sodr`i masti , proteini i jaglehidrati }e
se resorbira tri pati pobavno.
POL. @enite go apsorbiraat i metaboliziraat alkoholot na razli~en
na~in od ma`ite. Koncentracijata na alholot vo krvta kaj `enite e
povisoka posle ednakva konsumacija na alkohol kako i ma`. @enite isto
taka se poskloni kon hepatalni o{tetuvawa, o{tetuvawe na srceviot
muskul i mozo~ni o{tetuvawa. Razlikata vo koncentracijata na alkohol
vo krvta se dol`i na pomalata koli~ina na voda vo teloto ne `enata, pa
poradi toa apsorbiraniot alkohol e so pogolema koncentracija. @enite
imaat isto taka pomala aktivnost na enzimot alkohol dehidrogenaza.
Poradi ovie faktori `enite se poosetlivi i poskloni kon hepatalnite i
srcevite zaboluvawa.
GENETSKI. Nekoi luge imaat genetska predispozicija kon
alkoholizam i imaat izmeneta brzina na apsorpcija. Izmenetata brzina e
rezultat na izmenetoto koli~estvo na enzimite koi go reguliraat
metabolizmot na alkoholot.

Efekti na alkoholniot matebolizam

TELESTA MASA. Alkoholot ima izrazeno visoka kaloriska vrednost

7.1 , megutoa alkoholi~arite nemaat sekoga{ poka~ena telesna masa.
Brojni istra`uvawa poka`ale deka iako alkoholi~arite vnesuvaat mnogu
pogolem broj na kalorii od licata koi ne konsumiraat alkohol sepak
nemaat pogolema telesna masa vo odnos na licata koi ne konsumiraat
alkohol. Poto~no `enite alkoholi~ari imaat zna~itelno pomala telesna
masa od `enite koi{to ne konsumiraat alkohol.
Koga alkoholi~arite gi zamenuvaat jaglehidratite (obrocite) so
alkohol tie gubat od svojata telesna masa i imaat pomala telesna masa
vo odnos na lugeto koi{to ne konsumiraat alkohol. No koga
alkoholi~arite se hranat normalno i konsumiraat alkohol, tie nitu ja
namaluvaat nitu pak ja zgolemuvaat telesnata masa.
POLOVI HORMONI. Alkoholniot metabolizam vlijae vrz balansot na
polovi hormoni kaj ma`ite i `enite. Kaj ma`ite alkoholot pridonesuva vo
testikularnoto o{tetuvawe i ja namaluva sintezata na testosteron i
produkcijata na sperma. Naru{enata produkcija na sperma se slu~uva
poradi toa {to alkoholot vlijae inhibitorno vrz metabolizmot na vitamin A
, koj {to e esencijlen za razvivawe na spermatocitite.

4
 Kaj `enite alkoholniot metabolizam mo`e da ja namali
produktivnosta so toa {to go ote`nuva metabolizmot na estradiolot.
Dejstvo na alkoholot vrz funkcijata na
organite

MOZOK Alkoholot vlijae na mozokot na toj na~in {to ja modificira

negovata funkcija. Alkoholot ne vlijae sekoga{ direktno na nervniot
sistem. Toj predizvikuva o{tetuvawe preku heparnite zaboluvawa, i
preku izmena na funkcijata na nekoi sistemi (imuniot, hormonalniot). Pri
ovie o{tetuvawa se sozdavaat supstancii koi preminuvaat vo krvta i
preku nea se transportiraat do mozokot.

Kako alkoholot vlijae vrz mozokot?

Direktnoto dejstvo na alkoholot vrz mozokot e

kako negov depresiv. Toa ja naru{uva aktivnosta
na nervniot sistem. Megutoa se zapra{uvame
kako e toa vozmo`no koga lugeto po dve ili tri
~a{i alkohol stanuvaat poaktivno i pokunikativni.
Odgovorot e vo toa {to alkoholot predizvikuva
deinhibicija, odnosno inhibiranite kletki se dvi`at
vo mozokot i samite na sebe se inhibitori.
Alkoholot kaj mozokot predizvikuva brojni i
nesakani efekti. Ovie efekti zavisat od:
1.koli~inata i vidot na konsumiraniot alkohol;
2.periodot za koj{to e konsumiran alkoholot;
3.dali istovremeno so alkoholot e konsumirana droga ili drugi poroci;
4.iskustvoto so pieweto na individuite;
5.fizi~ka sostojba na liceto koe konsumira alkohol;
6. geneti~kite predispozicii na individuata;

5
 7.sostojbata i raspolo`enieto na liceto koe konsumira alcohol;
8.sredinata vo koja{to se konsumira alkoholot.
1.KOLI^INA I VIDOT NA KONSUMIRANIOT ALKOHOL. Mali koli~estva
na alkohol predizvikuvaat namalena inhibicija, ~uvstvo na relaksacija,
pove}e samodoverba, pomalku presudi kon samite sebe si i
za{emetenost. Dokolku koli~estvoto na alkohol vo krvta e malku
povisoko rezultira so nepovrzano govorewe, nevramnote`enost,
neobjasnati ~uvstva koi se javuvaat kaj alkoholiziranoto lice, agresija,
nemo`nost za pomnewe i sogleduvawe na situacijata. Vo ekstremno
visoki koli~ini na alkohol vo krvta liceto mo`e da umre poradi niza
psihofizi~ki komplikacii kako {to se namaleno di{ewe, namaleni refleksi,
namalena rabota na srceto itn.

2.PERIOD ZA KOJ[TO E KONSUMIRAN ALKOHOLOT. Brzoto

konsumirawe na alkoholot rezultira so pogolemo koli~estvo na alkohol
vo abdomenot, otkolku vo intestinumot. Na ovoj na~in se producira
pogolem gradient na alkohol, koj{to se apsorbira vo krvta a potoa se
distribuira vo tkivata i organite, vklu~uvaj}i go i mozokot. Brzinata so
koja e konsumiran alkoholot e mnogu pogolema otkolku brzinata so koja
e mataboliziran., pa zatoa koncentracijata na alkohol vo krvta e vidno
pogolema.

6
 3.PRISUSTVOTO NA DROGA ILI DRUGI POROCI KOGA E KONSUMIRAN
ALKOHOLOT. Koristeweto na droga koga e konsumiran alkoholot mo`e da
dovede do porast na efektite na alkoholot. Ovaa postapka vklu~uva
nekolku na~ini kako {to se zgolemuvawe na resorpcijata i distribucijata
na alkohol, hemisko vlijanie vrz mozokot isto kako i alkoholot,
usporuvawe na metabolizmot na alkoholot i naru{uvawe na sostojbata
na crniot drob.

4.ISKUSTVO SO PIEWETO NA INDIVIDUITE. .Iskustvoto so pieweto na

individuate e va`na i vlijatelna vo determinirawe na efektite posle
konsumacijata na alkoholot. ^estoto konsumirawe na alkohol kaj
individuate }e predizvika izvesna tolerancija.Taka li~nosta koja{to ima
izvesna tolerancija kon alkoholot }e treba da konsumira pove}e alkohol
za da istiot gi projavi svoite efekti. Ova naj~esto se slu~uva kaj
induvidui koi pogolgo vreme konsumiraat alkohol, pa kaj niv isto taka
ve}e ima i mozo~ni o{tetuvawa i o{tetuvawa na crniot drob. Kaj ovie
individui alkoholot se metabolizira na poinakov na~in, bidej}i
crnodrobnoto o{tetuvawe ja namaluva brzinata na metabolizirawe.

5.FIZI^NA SOSTOJBA NA LICETO KOE KONSUMIRA ALKOHOL.

Fizi~kata sostojba na individuata e va`na za odgovorot kon alkoholot.
Kako {to e prethodno navedeno sostojbata na crniot drob e va`na za
metabolizmot na alkoholot. Isto taka za odgovorot kon alkoholot e bitna i
ishranata. Dokolku e konsumirana hrana taa }e se natprevaruva so
alkoholot za apsorpcija vo krvta.

6.GENETSKI PREDISPOZICII. Genetskite predispozicii se bitna

determinanta . Postojat pove}e primeri za ova. Na primer kaj Aziskata
populacija se registrirani izmeni vo enzimite koi{to se odgovorni za
metabolizmot na alkoholot. Po konsumiraweto na alkohol za niv e

7
karakteristi~no vcrvuvaweto na liceto, ~uvstvoto na izmorenost ili na
gadewe. Kaj `enite alkoholot ima pogolemo vlijanie, poradi razli~niot
metabolizam i poradi razli~noto koli~estvo na voda vo teloto. Decata
na alkoholi~arite imaat pogolema predispozicija da stanat alkoholi~ari
iako toa ne e rezultat na okolinata.

7.SOSTOJBA I RASPOLO@ENIE NA LICETO KOE KONSUMIRA

ALKOHOL. Alkoholot ja potencira psihi~kata sostojba na liceto. Taka ako
individuate e ta`na, alkoholot }e pridonese liceto da se ~uvstvuva u{te
pota`no. Ako pak liceto e sre}no po konsumirawe alkohol }e bide u{te
posre}no. Psihofizi~kata sostojba e mnogu va`na. ^estopati koga
lugeto ke preteraat vo konsumirawe na alkohol gubat kontrola. Pritoa tie
se agresivni ili poka`uvaat nesvojstveni osobini za niv.

8. OKOLINA. Okolinata isto taka e mnogu va`en fektor. ^estopati

proslavite se mesta kade{to lugeto naj~esto preteruvaat so
konsumacijata na alkohol.

CRN DROB pretstavuva najva`en organ vo metabolizmot na

alkoholot, pa poradi toa ne e iznenaduva~ki faktot deka toa e naj~esto
podle`en na o{tetuvawa. O{tetuvawata ne se predizvikani samo od
strana na etanolot, tuku i od brojnite {tetni produkti koi se dobivaat pri
metabolizmot na alkoholot. Ovde se vklu~eni acetaldehidot i visoko
reaktivnite molekuli nare~eni slobodni radikali.
Crniot drob kako eden od najgolemite i najfunkcionalnite organi vo
~ove~koto telo mo`e da se regenerira, dokolku o{tetuvaweto ne e
golemo.
Poznati se nekolku zna~ajni o{tetuvawa kaj crniot drob. Najva`ni se
slednive:
1.Steatosis hepatic -Pretsavuva zamastuvawe na crniot drob.
Nastanuva posle ~esti konsumacii na alkohol vo odreden period.
Pretstavuva reverzibilna sostojba, koja mo`e da se lekuva i pritoa da se
spre~at ponatamo{ni o{tetuvawa na crniot drob
2.Hepatitis alkoholika -Ovaa sostojba se karakterizira so ra{irena
inflamacija i uni{tuvawe na crniot drob. Kaj crniot drob mo`at da se
zabele`at luzni. Simptomite se treska, `oltica i abdominalna bolka.
Sostojbata mo`e da bide fatalna, no mo`e da bide i reverzibilna ako se
prekine so pieweto. Ovaa sostojba se sre}ava kaj 50% od hroni~nite
alkoholi~ari.
3Chirosis alkoholika -Se karakterizira so luzni na heparot (fibrozno
tkivo) koe{to ja naru{uva rabotata na krvnite sadovi i ja uni{tuva
vnatre{nosta na crniot drob. Crniot drob ponatamu ja naru{uva
funkcijata na mozokot i bubrezite.

8
 BUBREZI Kako i pove}eto organi vo ~ovekoviot organizam i
bubrezite imaat zna~ajna funkcija koja mo`e da bide naru{ena od
strana na alkoholot. Efektite najmnogu zavisat od dol`inata na periodot
na konzumiraweto na alkohol i koli~inata na alkohol. Doka`ano e deka
alkoholot ja menuva strukturata i funkcijata na bubrezite i ja namaluva
nivnata sposobnost za regulirawe na volumenot i koncentracija na
te~nostite i elektrolitite vo bubrezite.
1. Mikroskopski promeni
rezultirat so alteracija vo strukturata
na glomerulite, zgolemuvawe na
bubregot, i porast na brojnosta na
kletki so masti, protein i voda. Ovie
naru{uvawa ja spre~uvaat
normalnata funkcija na bubrezite.
2. Odredeni efekti na alkoholot
vklu~uvaat reducirawe ili porast na
krvnata cirkulacija. Ova ~estopati e
povrzano so naru{ena funkcija na
crniot drob.
3. Alkoholot ima golemo vlijanie i
vrz balansot na elektroliti. Nevronite
se zavisni od koli~estvoto na sodium,
kalcium, hloridi itn. Dokolku ima
nedostatok ili se sre}avaat pove}e od

9
ovie elektroliti naru{ena e funkcijata na mozokot, pa poradi toa toj ne
mo`e da gi regulira drugite telesni procesi.

Koristena literatura:

-Sloboda Xekova-Stojkova i sorabotnici, Biohemija,

medicinski fakultet - Skopje, 2006
-www.alcoholism.about.com/cs/alerts/l/blnaa35.htm
-www.elmhurst.edu/~chm/vchembook/642alcoholmet.html
-www.austin-texas-dwi.com/parts/alcohol-metabolism.html
-www.alcohol.vt.edu/Students/alcoholEffects/brainBody.htm

10
11