Voved

Pieweto na alkoholni pijaloci vo najgolemiot broj dru{tva i kulturi e mnogu

voobi~aen i prisuten so vekovi pa zatoa mo`e da se zboruva za socijalno-psiholo{ka
pojava so elementi prisutni sekade i na sekoe mesto.
No za razlika od pieweto alkohol vo mali koli~ini poznato e deka
prekumernata upotreba na alkohol predizvikuva brojni problemi vo !izi~kata
psiholo{kata i socijalnata s!era na li~nosta.
"egu !iziopatolo{kite promeni naj~esto se poso~uvaat zna~itelno poslabo
!unkcionirawe na site setila i pova`ni organi usporenost na dvi`ewata i nivna slaba
koordinacija.
Psiholo{kite promeni se mani!estiraat vo rastrojstvo vo rastrojstvo na psiholo{kite
!unkcii vo prv red na svesta a!ektite nagonite i povedenieto itn.
Promenite vo op{testvenata s!era se projavuvaat kako naru{uvawe na odnosite a
potoa i napu{tawe na semejnite obvrski ili semejstvoto vo celost nevrabotenost
vagabonda`a op{testvena izoliranost raskala{en na~in na `iveewe i sl.
#a alkoholi~ari se smetaat onie lica koi poradi nekontroliranata i dolgotrajna
upotreba na alkohol mani!estiraat razni telesni zaboluvawa ili du{evni poremetuvawa
moralni eti~ki i karakterni promeni gubewe ~uvstvo za semejstvoto.
1
$. %storiski razvoj na alkoholizmot
&tetnoto dejstvo na alkoholot vrz ~ove~kiot organizam i problemite koi
proizleguvaat od konzumiranweto na alkohol se poznati u{te odamna.
'partancite u{te pred ()) godini gi kaznuvale pijanicite so toa {to im gi se~ele
nozete. "oknata *imska dr`ava na pomladite od () godini so zakon im zabranuvala
da pijat alkohol. 'rpskiot +ar ,u{an vo negoviot #akonik to~no odredil kazni za
pijanicite vo zavisnost od problemite {to gi pravele. ,uri se smeta deka pijanstvoto na
srpskite vojnici nokta vo o~i "ari~kata bitka $(-$ so .urcite bilo pri~ina za poraz.
#a pojanstvoto kako bolest se pi{uvalo i vo najdrevnite zapisi daleku pred
/ipokrit. Prvite de!inicii za patologijata na pijanstvoto se naogaat u{te vo zapisite na
0ristotel. Platon vo svoite zakoni rasprava za alkoholot i alkoholizmot na
nevoobo~aen no mnogu psihijatriski na~in blizok na nekoi od stavovite na sega{nite
nau~nici.
Poznato e isto taka deka alkoholot e prisuten i upotrebuvan od strana na
~ovekot u{te od negovite prvi civilizacicki po~etoci
$
kako i negovite postojani
usilbi za negovoto celosno suzbivawe.
Vo sovremenoto op{testvo alkoholizmot podednakvo gi za!aka{e vozrasnite
kako i mladinata nepismenite i obrazovanite kako i ma`ite i `enite. Vo posledno
vreme vo site zamji na svetot osobeno e prisuten brziot porast na `eni alkoholi~arki
{to povtorno se objasnuva so nejzinata nova polo`ba vo op{testvoto koja so nejzinoto
pri!akawe na ma{ki !unkcii go pri!aka i ma{kite nedostatoci.
1.*azli~ni de!inicii za alkoholizmot
#adovoluva~ki de!inicii za alkoholizmot nema a pri!atlivi objasnuvawa u{te
pomalku. Postojat poveke de!inicii na alkoholizmot zavisno od koj aspekt se
posmatra problemot.
2p{topri!atena de!inicija e onaa na 'vetskata zdravstvena organizacija koja glasi3
/roni~en alkoholizam se smeta pojavata koga li~nosta prekumerno upotrebuva
alkoholni pijaloci a nejzinata zavisnosto od alcohol e tolkava {to inicira du{evni
poremetuvawa ili takvi mani!estacii koi uka`uvaat na o{tetuvawe na !izi~koto i
psihi~koto zdravje odnosite so drugite i socijalnota i ekonomskata sostojba. Vo poim
na alkoholi~ar se vklu~uva onoj koj poka`uva poremetuvawa vo taa smisla.
4iolo{kiot pristap na alkoholizmot go podr`uva postoeweto na biolo{ki
pri~ini ne{to {to ~ovekot go steknuva so ragaweto ne{to na {to ne mo`e na vlijae a
doveduva do bolesna potreba na organizmot za alkohol.
Psiholo{kiot pristap poaga od stojali{teto deka alkoholot e posledica od
poremetuvawe na li~nosta. 5lini~kata praksa ja nema potvrdeno tezata za postoewe
na posebna struktura na li~nosta koja bi uka`ala na toa da bi se kaj nekoj razvila
zavisnost od alkohol.
1
poimot alkoholizam e za prvpat upotreben vo $6(- od strana na &vedskiot lekar Magnus Nuss, koj gi
opi{al % prvite patolo{ki promeni koi nastanuvaat vo ~ovekoviot organizam poradi negovata
prekumerna upotreba.
2
'ociokulturolo{kiot pristap te`i{teto go stava na socijalnoto okru`uvawe vo
koe li~nosta `ivee tredicijata obi~aite i pravilata koi vo dadenoto milje postojat.
'ite ovie pristapi istaknuvaat tri osnovni karakteristiki na alkoholi~arite3
a7 ,olgotrajno nekontrolirano konzumirawe na alkoholni pijaloci proprateno so
problemi
b7 Psihi~ka i8ili !izi~ka zavisnost od alkohola
c7 #dravstveni i8ili socijalni komplikacii
'ekoe povtoreno piewe bez obzir na koli~inata i za~estenosta koja stvara
odredeni problemi i komplikacii e znak na alkoholizam.
(.#abludi koi postojat vo vrska so
alkoholizmot
'o vremeto se stvorile mnogu zabludi za korisnosta na alkoholot.
Najkarakteristi~ni se3
a7 Alkoholot e hranliv.0lkoholnite pijaloci ne sodr`at vo sebe dovolno hranlivi
materii9belkovini vitamini minerali jagleni hidrati7 da mo`at da slu`at kako
hrana..ie imaat izvesni kaloriski vrednosti i malku jagleni hidrati taka da pijanicata
ima ~uvstvo na sitost. ,olgotrajnoto piewe na alkohol sigurno doveduva do {tetni
promeni na organite za varewe. Pove:eto alkoholi~ari se slabi ili narodski ka`ano
%spieni od alkohol
b7 Alkoholot pomaga za nesonica.5raen rezultat na pijanstvoto e son. "e;utoa
golema e razlikata pome;u normalniot son koj slu`i za da organizmot se odmori i
alkoholi~arskoiot son koj nastanuva zaradi anestezija na odredeni centri vo mozokot.
Posle normalniot son ~ovekot se ~uvstvuva posve`o odmoreno i vratena mu e
snagata.5aj alkoholi~arskiot son pijanicata ~uvstvuva mamurluk i toa e eden od
najte{kite momenti vo celoto pijanstvo.
v7 alkoholot go zagreva organizmot. 2vaa zabluda ~esto ima tragi~ni posledici
bidej:i mo`e da predizvika bela smrt koga pijanicata zaspie vo snegot i se smrzne.
Vsu{nost alkoholot go zabrzuva gubeweto telesna toplina taka{to gi zasiruva krvnite
sadovi vo podko`noto tkivo zatoa se javuva crvenilo na liceto i subjektivno ~uvstvo
na toplina. "e;utoa zasiruvaweto na krvnite sadovi vo ko`ata so istovremeno sobirawe
na krvnite sadovi vo vnatre{nite organi doveduva do zadr`uvawe na pogolemi koli~ini
krv vo potko`noto tkivo i brzo ladewe na teloto.
g7 alkoholot e lek. #abludata za lekovitosta na alkoholot e mnogu prisutna za `al i
me;u lekarite postoi nesoglasuvawe po toa pra{awe. <esto se istaknuva kako trudnicite
treba da pijat pivo za da imaat mleko deka crnoto vino ja poprava krvnata slika
deka `estokite pijaloci pomagaat kaj srcevite zaboluvawa travarica kaj nadvore{ni
te`ini nastinkata se le~i so rakija itn. 'ite svetski a i na{i istra`uvawa poka`uvaat deka
`ivotniot vek na alkoholi~arite e okolu =( godini.,ecata ~ii majki pile alkohol za
vreme na bremenosta i doeweto poka`uvaat zastoj vo psiho!izi~kiot razvoj.Nitu eden
alkoholen pijalok nitu vo edna zemja vo svetot ne e priznat za lek.
>.*azvoj na alkoholizmot
3
*azvojot na alkoholizmot proa;a niz odredeni !azi koi imaat svoi
karakteristi~ni znaci koi ja odreduvaat !azata me;utoa nekoga{ ne e mo`no da se
odredi jasna granica pome;u poedine~ni !azi.
?0#0 N0 @"A*AN2 P%ABA
'ite lu;e koi pijat alkohol se vo rizik deka eden den :e stanat alkoholi~ari. ,ali toa :e
se slu~i nemo`e da se odredi no rizikot postoi.
.*AN%NC ?0#0
Nitu ovaa !aza ne se smeta kako !aza na zavisnost. .oa e vsu{nost eden premin pome;
u !azata na umereno piewe i zavisnost. Di~nosta i ponatamu pie umereno no
ponekoga{ se slu~uva da se napie vo odredena situacija.
2vie dve !azi ne baraat stru~na medicinska pomo{ no treba da se zgolemi
vnimatelnosta {to se odnesuva na pieweto na alkohol.
P*A.25'%52"0N'50 9P*A,#0V%'N07 ?0#0
Clavna karakteristika na ovaa !aza e zgolemuvaweto na tolerancija i psihi~ka
zavisnost. #golemuvaweto na tolerancija e pojava koga alkoholi~arot mo`e da
podnese pogolema koli~ina alkonol otkolku porano. 2vaa pojava obi~no se razviva
postepeno taka da alkoholi~arite go priviknuvaat organizmot na se pogolema i
pogolema koli~ina alkohol. 0lkoholi~arot so razvieno zgolemena tolerancija
subjektivno nema ~uvstvo na opienost nitu koga :e ispie pogolema koli~ina na
alkohol. .oa pak ne zna~i deka ne e pijan. Negovite psiho!izi~ki sposobnosti se
sigurno namaleni.
P'%/%<50 #0V%'N2'.
.rajna psiholo{ka zavisnost ili potpirawe na e!ektot na alkoholot e potreba na
alkoholi~arot zaradi olesnuvawe na !izi~ki ili emocionalni bolki. %sto taka alkoholot
mo`e da se koristi za ubla`uvawe na napnatost neizvesnost strav voop{to re~eno
anksioznost. 'miruva~koto dejstvo na alkoholot mo`e da se postigne i so tableti za
smiruvawe. Psihi~ka zavisnost pretstavuva i vklu~uvawe na alkoholot vo razni
aktivnosti kako neizbe`en element. Naprosto li~nosta ~uvstvuva nekompletnost na
nekoj nastan ili aktivnost bez alkohol.
.25'%52"0N'50 9#0V%'N07 ?0#0
2va e !aza na kompletna zavisnost od alkoholot. 'e karakterizira so ~etiri znaci. 0ko
li~nosta ima prisuten samo eden od ovie znaci se smestuva vo ovaa !aza3
Prviot znak e gubewe na kontrola 9!enomen na prva ~a{a7. toa e eden od najsigurnite
znaci na toksikomanska zavisnost. #apo~natoto piewe nemo`e da se zapre t.e
alkoholi~arot prodol`uva da pie do potpolno opivawe. Adna od va`nite karakteristiki
na ovoj !enomen e negovata nepovratnost. 0lkoholi~arot do`ivotno ja izgubil
sposobnosta na umerenoto konzumirawe duri i posle pove:e godini apstinencija ovoj
!enomen se odr`uva.
Vtoriot znak e alkoholna amnezija. Pretstavuva pojava na gubewe na pomneweto za
poedini sostavi od periodot na pijanstvo. Naj~esto toa nese:avawe mo`e da se
odnesuva na kompletni nastani postapki ili na poedini dela. Ponekoga{se javuva
naknadno prise:awe koe nastanuva spontano ili potiknato so potsetuvawe od strana na
o~evidci. 2vaa pojava e ~esto mnogu neprijatna za li~nosta bidej:i predizvikuva
naonatost strav i gri`a na sovesta. Postojat dva vida na amnezija benigna i maligna.
.ret znak e nemo`nost od apstinencija. 0lkoholi~arot se odnesuva pod devizata nitu
eden den bez pijalok. 2bi~no pijat po sistemot na dosipuvawe {to zna~i deka im e
potrebno postojana koncentracija na alkohol vo krvta za da mo`at da !unkcioniraat.
Prestanuvaweto na piewe doveduva do apstinencijalna kriza. +elosnata preokupacija
na alkoholi~arot e povrzana so alkohol zaradi toa alkoholi~arot po~nuva da sozdava
4
rezervi alkohol se javuva i utrinskoto konzumirawe. <etvrtiot znak e pad na
tolerancija. Naj~esto se javuva vo podocne`nite !azi na bolesti. 2voj kardinalen znak
na toksikomanska zavisnost se nadovrzuva na predhodnite znaci na bolest.
0lkoholi~arot ve:e ne e vo mo`nost da pie golemi koli~ini. Ve:e mu e dovolno edna
do dve ~a{i da se napie. 2{tetuvaweto na organizmot na alkoholi~arot e mnogu
izrazeno osobeno na Eigerot i mozokot taka da novite koli~ini na alkohol samo ja
vlo{uvaat ve:e postoe~kata te{ka sostojba. Padot na tolerancija pretstavuva prisilna
odbrana na organizmot od pogolemi koli~ini alkohol. % kaj ovie znaci prisutna e
nepovratnosta.
?%#%<50 #0V%'N2'.
2va e !enomen koj se javuva isklu~ivo vo toksikomanskata !aza na alkoholizmot.
?izi~kata zavisnost se javuva posle prestanuvaweto na koristewe voglavno tri grupi
na depresivni supstancii9alkohol barbiturate i mor!in7 i potpolno e nezavisna od
psihi~kata sostojba na organizmot.
#na~i potvrdeno e deka ovie krizi nastanuvaat poradi opa;aweto na nivoto na
alkohol vo mozokot a ne od nivoto alkohol vo krvta.
?izi~kite zavisnosti obi~no se javuvaat F-- ~asovi posle poslednata
konzumacija.
Vo blaga !orma se javuva tresewe na prstite malaksenost i razdrazlivost.
Pote{kata !orma se karakterizira so tresewe na celoto telo zgolemeno potewe
gubewe na apetit zgolemen krven pritisok razdrazlivost nesonica i malaksanost. Vo
najte{kite slu~aevi mo`at da se javat i halucinacii poremetuvawe na svesta itn.
0D52/2DN% 5*%#%
0lkoholnite krizi se javuvaat kaj pacienti koi ne pijat podolgo vreme. "o`at da se
javat i za vreme na le~eweto. 0lkoholnite krizi ne se javuvaat zadol`itelno no sepak
se mo`ni. .ie obi~no poka`uvaat deka kaj alkoholi~arot se javuva `elba za propivawe
ili ako se slu~i za vreme na terapijata tie se znak na ozbilni otpori na le~eweto i imaat
svoj terapiski rezultat. Postojat dva vida krizi3
a7otvorena. 5oja se mani!estira so otvorena `elba za piewe. Poseben vid na otvorena
kriza se sonovite za piewe. 2bi~no alkoholi~arite sonuvaat kako ispile pijalok iako
prethodno zele lek protiv alkohol ili deka nekoj na izmama im sipal alkohol vo sokot.
b7zatvorena (maskirana)-e poslo`ena. 5aj nea ne postoi otvorena `elba za piewe
tuku se mani!estir niz psihi~ki problemi9nervoza napnatost razdrazlivost ~esta
promena na raspolo`ieto gubewe na koncentracija7 i telesni zaboluvawa9glavobolka
maka povra:awe malaksanost gubewe na apetit stoma~ni te{kotii zgolemen krven
pritisok7.
#atvorenata kriza e poopasna bidej:i e pote{ko prepoznatliva.
Nekoga{ nabrojanite te{kotii se vrzuvaat za nekoi drugi problemi ili bolesti {to e
opasno bidej:i krizata ne se prepoznava ne se re{ava se prodlabo~uva i postoi
opasnost od opivawe.
=. ,ejstvo na alkoholot vrz zdravjeto
Pieweto na alkoholni pijaloci posebno ako e poveke od nekoja voobi~aena
doza obavezno doveduva do o{tetuvawe na nekoi organi kaj li~nosta.
Nekoga{ samiot izgled mo`e da otkrie deka se raboti za alkoholi~ar. .oa se
obi~no neuredni higienski zapu{teni li~nosti so izrazeni kapilari na obrazite i na
nosot so matni zasolzeni ~esto zakrvaveni o~i.
5
2rgani koi se naj~esto o{teteni se3 `eludnikot crevata mozokot Eigerot
pankreasot i nervite.
Geludnikot e organ vo koj se zapo~nuva vareweto na hranata. 0lkoholot go
stimulira preteranoto la~ewe HCL . Visokoto nivo na ovaa kiselina i samiot alkohol ja
o{tetuva i nagrizuva `eludnata sluzoko`a. .oa predizvikuva nastanuvawe na
vospalenie na sluzoko`ata na `eludnikot9gastritis i ~ir 7.
+revata se organ vo koi prodol`uva i se zavr{uva vareweto na hranata. i tuka
alkoholot predizvikuva vospalenie na sluzoko`ata na crevata {to go onevozmo`uva
normalnoto !unkcionirawe. Posledica na toa e prezemawe na hranlivite materii i
vitamini od hranata {to vodi do namaluvawe na te`inata i op{to propagawe.
Higerot e eden od najva`nite organi vo ~ove~kiot organizam. Pogolemiot del
materii koj od crevata doagaat vo krvta preogaat niz Eigerot zaradi hemiska
prerabotka. #a da bi se zadovolili potrebite na organizmot zdraviot Eiger !unkcionira
so $8( od svoite mo`nosti. .oa prakti~no zna~i deka koga e o{teteno 18( tkiva na
Eigerot toj u{te mo`e da gi zadovoli potrebite na organizmot a labaratorijskite naodi
na krvta u{te poka`uvaat relativno normalni vrednosti. 5oga e o{tetena i poslednata
tretina na Eigerot toga{ labaratorijskite analizi ke poka`at lo{i rezultati.
Prviot stadium na o{tetuvawe na Eigerot e alkoholna hepatoza. ,oaga do
nagolemuvawe na masta vo Eigerot i toga{ doaga do nejzino zgolemuvawe. 2va
o{tetuvawe mo`e da se sanira ako se potpolno prekine so konzumirawe na alkohol i
ako se prezeme le~ewe koe odgovara. 0ko se prodol`i so piewe doaga do ciroza na
na Eigerot. 5eliite na Eigerot izumiraat i se smaluva veli~inata na Eigerot. 2vaa
bolest postepeno doveduva do smrt.
Pankreasot kako va`en organ za varewe slu`i za odr`uvawe normalna
koncenracija na {eker vo krvta. 5aj lugeto koi mnogu pijat ovoj organ e ~esto o{teten
a kako posledica mo`e da se javi {ekernata bolest pa duri i smrt.
"ozokot- pretstavuva centralen kompjuter na organizmot.
<ovekot se raga so - do $) milijardi nervni kelii koi go gradat mozokot i rbetnata
mozadina. .oa e rezerva za cel `ivot. Nervnite kelii se edinstveni koi ne mo`at da se
obnovuvaat. @tvrdeno e deka alkoholot gi o{tetuva i uni{tuva keliite na mozokot a
bidejki tie ne se delat nivniot broj so godinite se smaluva. Cubeweto na nervnite kelii
nsa mozokot doveduva do te{ki bolesti demencii koja kaj lugeto koi mnogu pijat
mo`e da nastapi veke posle triesetata godina od `ivotot.
Nervi- skoro I)J od alkoholi~arite gi ispolnuvaat znacite na vospalenie na
`ivcite9polineuritis). Prvite znaci se vidlivi na racete i nozete. 'e javuva trnewe bol
brz zamor gubewe na snagata gr~evi vo muskulite na nozete. Podocna se javuva
tresewe na prstite na racete poradi {to nekoga{ alkoholi~arot prvata utrinska ~a{a ja
isipe.
Vo naprednatiot stadium mo`e da nastapi delumna ili potpolna odzemanost na nekoi
muskuli. 0ko se za!ateni muskulite na nozete alkoholi~arot mnogu te{ko odi. "alata
koli~ina alcohol i kratkiot sta` vo konzumiraweto kaj pomlad organizam mo`e da
predizvika mnogu te{ko vospalenie na nervite. Pokraj telesnite o{tetuvawa poradi
golemite koli~ini koristeni alkoholi se javuvaat i psihi~ki poremetuvawa za ~ie
sanirawe e potrebno bolni~ko le~ewe vo psihijatriski institucii.
Naj~esto se javuvaat ovie bolest3
DELIRIUM TREMENS-alkoholno ludilo. .oj se javuva kaj li~nostite koi pijat poveke
godini prete`no `estoki pijaloci. 'e projavuva so intenziven strav i slu{ni halucinacii.
Di~nosta se cuvstvuva malaksano ima zgolemeno potewe zgolemen pritisok
psihi~ki e napnata neraspolo`ena i site ovie pojavi gi prati nesonica. 5oga nastapi
6
deliriumot toa za okolinata deluva zastra{uva~ki pogotovo noke koga simptomite se
najizrazeni. Pacientot ~uvstvuva strav i ne mo`e da zaspie. Ne znae koj e den. "esec
godina kade se naoga no znae koj e toj. Naj~esto izgleda upla{eno i zbuneto no e
mo`no i agresivno odnesuvawe kon okolinata. ,eliriumot obi~no trae (-t dena.
4olesta naj~esto zavr{uva so dolg dlabok son po koj bolniot se budi sosema pribran.
Vo = do 1=J slu~ai deliriumot zavr{uva so smrt koja naj~esto nastapuva poradi
slabosta na srceto.
1
.
Najizrazeni simptomi kaj korsakovata psihoza se pre~kite na podra~jeto na
inteligencijata koja se projavuva vo smaleno pomnewe. 4olnite ni{to ne mo`at da
zapomnat me;utoa sepak se se:avaat na nekoi raboti od pobliskoto i poodale~noto
minato. 'o ogled na toa sega{nosta ja ispolnuvaat so naj~udni izmisleni sodr`ini
9kon!abulacii7 pritoa e karakteristi~no deka sosema nepoznati lica gi smetaat za stari
prijateli.
(
.
Psihozata na qubomora e op{to poznata kaj alkoholi~arite.0lkoholi~arite
koi zapadnale vo vakva sostojba
gi napa;aat svoite soprugi na najneverojaten na~in. 'ekoe ma{ko lice koe na koj bilo
na~in doa;a vo kontakt so nea stanuva somnitelno. Naj~udno e deka protoa kaj
poedinecot se so~uvani inteligencijata i krito~nosta. Voop{to zemeno se smeta deka
hroni~niot alkoholizam organski i psiholo{ki ja namaluva seksualnata potencija na
alkoholi~arot i poradi ~uvstvo na pomala vrednost na toa podra~je nastanuvaat ludite
idei na Kubomora
>
.
Akutnata halucinoza kaj alkoholi~arite e relativno retka du{evna bolest
koja se karakterizira so opti~ki i slu{ni halucinacii obi~no sledeni so silno ~uvstvo na
strav od zamisleni progonuva~i. 4olnite vo ovaa sostojba mo`at da bidat mnogu
opasni sprema sebe ili svojata okolina
=
.
Alkoholna padavica e u{te edna bolest koja nastanuva poradi o{tetuvawe
na keliite na mozokot. 4olesta se gleda preku napadite koi se dramati~ni i za
pacientite i za okolinata. Napadot zapo~nuva so gubewe na svesta zaradi {to
pacientot paga. #a vreme na padot mo`e ozbilno da se povredi. Potoa nastapuva
vko~enost na celiot organizam koj ja zamenuva !azata na gr~evi. Pacientot se mrda
mo`e da se pojavi pena na ustata so tragovi na krv zaradi grizewe na jazikot. Posle
padot koj relativno kratko trae pacientot e zbunet pospan i ne znae {to se slu~ilo so
nego. Ne se sekava na ni{to od periodot na napadot.
F.Cenetski predispozicii za alkoholna
zavisnost
5ako praksa genetikata e mnogu postara otkolku kako nauka. @{te vo
dale~nite praistoriski vremiwa zabele`ano e deka izvesni karakteristiki na organizmot
se nasleduvaat.
Nema biolo{ki dokazi9iako vo taa oblast intenzivno se istra`uva7 deka e
alkoholizmot nasleden. .oa zna~i deka seu{te ne e otkrien nasleden !aktor9gen7 koj bi
2
vidi3 ii!. str. $>--$>6
3
Vidi3 ii!. str. $>6
4
Vidi3 ii!. str. $>6-$>I
5
Vidi3 ii!. str. $=)
"
uka`al na toa deka :e se razvie ovaa bolest. #na~i alkoholizmot medicinski ne e
nasledna bolest. %ako genetskiot !aktor za alkoholizam u{te jasno ne e utvrden toa ne
zna~i deka toj ne postoi osobeno ako ve:e ima indirektni dokazi za negovoto
postoewe.
Cenetskata predispozicija za alkoholizam ne dovolna sama po sebe bez uloga
na biolo{kite psiholo{kite i sociolo{kite !aktori koi moraat da pridonesat vo razvojot
na poremetuvawata ne mo`e da se zapostavi gledaweto deka alkoholizmot mnogu
~esto se javuva vo semejstvata kade {to eden od ~lenovite e akoholi~ar i ~esto se
prenesuva od generacija na generacija barem kaj eden od ~lenovite. %stra`uvawata
poka`aa deka -(J sinovi od alkoholi~arski semejstva imaat problemi so pieweto i
problemi vo odnesuvaweto. 2bjasnuvaweto za takvata sostojba se krie vo pojavata
deka decata go kopiraat stilot na odnesuvawe na svoite roditeli koi vo takvite
semejstva obi~no vodi kon pojava i javuvawe na alkoholizmot.
-.'ocijalni posledici na alkoholizmot
#a vreme na razvojot na svojata bolest alkoholi~arot razli~no se odnesuva vo
celata socijalna sredina vo zavisnost od toa vo koja !aza od bolesta e. vo periodot
dodeka negovoto piewe e seu{te socijalno pri!ateno kako povremeno pijanstvo toj se
dvi`i vo dru{tvo koe mu odgovara na nego. 'o vreme ~estite opivawa gubeweto
kontrola na pieweto toj do`ivuva izbegnuvawe od strana na staroto dru{tvo a od tie
pri~ini toj ne mo`e da gi sledi site slu~uvawa ne e vo sostojba da u~estvuva vo
razgovorite. Ponatamu alkoholi~arot se pove:e sleguva niz skalata na dru{tvena
hierarhija gi do`ivuva rabotite vklu~uvaj:ki gi mehanizmite na odbrana9lu;eto se
promenile i stanale lo{i...7 obiduvaj:i se da zadr`i del od svoeto dostoinstvo.
5oga i odbranite ve:e nemaat snagi da go {titat toj mo`e da se vidi na ulica
pred tezgite kako pie e!tini pijaloci vo parkot kako pie od {i{ence i nesmasno ja krie
ili vo svojata ku:a kako solo drinker.
6.Pro!esionalni posledici na alkoholizmot
Promenite na mentalnoto !unkcionirawe na alkoholi~arite se ostvaruva niz
pro!esionalnite posledici.
-gubewe na interesirawe za pro!esijata prestanok so svojata kreativnost
-promeni na raspolo`enieto od Kubeznost vo agresivnost
-ambivalenten stav sprema avtoritetot
-piewe na rabotnoto mesto
-kratki boluvawa
-zadocnuvawe na rabota
-napu{tawe na rabotnoto mesto
-!inansiski malverzacii
-povredi na rabotnoto mesto
-invaliditet
#
Pro!esionalnite posledici se odnesuvaat i na otsustvoto na akademski
postignuvawa9nezavr{uvawe na !akultetot stagnirawe vo inovaciite7.
I.Povrzanost na alkoholizmot so drugite
oblici na devijantno povedenie
2cenkata na kriminogenoto zna~ewe na alkoholizmot kako vpro~em i onaa na
ostanatite kriminogeni !aktori za koi veke zboruvavme vo kriminolo{kata struktura e
dosta sporna. 2ttamu dodeka edni alkoholizmot go veli~at kako eden od
najzna~ajnite neposredni kriminogeni !aktori drugi avtori potpirajki se vrz
sopstvenite istra`uvawa tvrdat deka e mnogu te{ko da se doka`e bilo kakva
povrzanost megu alkoholizmot i kriminalitetot. .aka na primer pinatel crz osnova na
svojata studija za alkoholizmot vo ?rancija utvrdil deka porastot na upotrebata na
alkoholot ne bil sleden so porast na kriminalitetot
F
. ,o sli~ni rezultati do{ol i
'ulejmanov vo istra`uvawata na ubistvata
-
.
"egutoa bez ogled na takvite konstatacii najgolemiot broj avtori denes se
soglasni deka alkoholizmot e eden od zna~ajnite kriminogeni !aktori {to e i razbirlivo
ako se ima predvid deka se raboti za edna op{testveno patolo{ka pojava koja vo
osnova gi ima istite op{testveni koreni kako i kriminalitetot. Nekoi od niv duri go
istaknuvaat i primarnoto dejstvo na alkoholizmot vrz kriminalitetot so {to vsu{nost
se otvora problemot okolu koj se javuvaat i najgolemite nesouglasuvawa. .oa e
pra{aweto dali alkoholizmot pretstavuva neposredna ili posredna pri~ina na
kriminalitetot. #a razre{uvawe na ova pra{awe najprvin se poaga od potrebata na
de!inirawe na alkoholizmot i toa naj~esto na akuten i hroni~en.
0lkoholizmot doveduva do demoralizirawe na li~nosta na poedinecot do
negovo mentalno i op{testveno propagawe atro!ija na sposobnostite i rabotnite
naviki do materijalno osiroma{uvawe pojava na patolo{ka Kubomora razni sudiri
do nemo`nost pravilno da se ostvaruva vospituvawe na na decata i drugite socijalni
!unkcii na semejstvoto pa duri i do negovo celosno propagawe kako i drugi nesakani
posledici kako {to se povlekuvawe so sebe i na pojavata na drugi sociopatolo{ki
odnesuvawa9vagabonda`a pita~ewe prostitucija i sl.7
6
5rajniot rezultat na seto toa
~esta e i pojavata na kriminalitetot bilo od strana na nositelot na takvoto devijantno
povedenie ili od strana na negovite `rtvi.
Vo soglasnost vo vakvata povrzanost na alkoholizmot i kriminalitetot vo
literaturata se zboruva za posebna kriminolo{ka kategorija na prestapnici-
alkoholi~ari. 2p{tata karakteristika na ovaa kategorija e deka nivnoto kriminalno
povedenie se naoga vo kauzalen odnos so sklonosta za prekumerna upotreba na
alkohol i deka poradi ovaa sklonost tie pretstavuvaat opasnost po op{testvoto zo{to se
naogaat vo permanentna situacija da go povtorat svoeto kriminalno povedenie.
Vlijanieto na upotrebata na alkoholot mo`e da bide direktno koga krivi~noto delo se
vr{% pod neposredno dejstvo na sostojbata na alkoholisanost ili indirekten koga
krivi~noto delo se vr{% vo vrska so sklonosta kon preterana upotreba na alkohol.
6
$up%e&i%,'. op.%it.str. $-(.
"
Vidi3 'ulejmanov #. @bistvata vo "akedonijaL str.$>(-$>F
#
Vidi3 $ri&o(api%, ). *l(o+oli,a- (ao (ri-inogeni .a(tor u poro!i%i, /'$$0, 1eogra!, 12"631, str.
14"-123
2
$). De~ewe na alkoholizmot
0lkoholizmot e mnogu kompleksna bolest taka da i le~eweto e mnogu dolgo i
kompleksno. 5oga se zboruva za alkoholi~ar na mo`eme da zboruvame za
dobrovolno doagawe na le~ewe bidejki nikade ne postojat alkoholi~ari koi doagaat da
se le~at bidejki s!atile deka se zavisnici koi {tetat sebesi a i na okolinata. Poradi toa
sekoga{ mora da postoi pri~ina koja inicira le~ewe kako na primer3
-naru{eno zdravje
-napu{tawe od strana na soprugata
-zakana so otkaz vo rabotnata organizacija
-sudska odluka
2va e naj~esto i inicijalna motivacija za le~ewe t.e da se oporavi zdravstveno. da ne
ja izgubi rabotata da ne odi vo zatvor itn.
Va`no e da se zapomni deka koga ~ovek edna{ stane alkoholi~ar veke ne mo`e da pie
bez obzir na toa dali se le~el % kolku dolgo apstiniral. 0 najsta{no e koga na le~en
alkoholi~ar mu ponudite MMsamo ednaNN
14
#aklu~ok
'pored seto ova mo`eme da zklu~ime deka alkoholizmot e bolest od koja pati
poedinecot i dru{tvoto bolest na koja ne se obrnuva dovolno vnimanie iako e
nejzinata rasprostranetost i {tetnost mnogu zna~ajna. 'pored podatocite na 'vetskata
zdravstvena organizacija alkoholizmot e treta bolest po za~estenost vo svetot
vedna{ posle kardiovaskularnite koi se na prvo mesto i malignite bolesti koi se na
vtoro mesto.
%sto taka treba da se istakne i se pogolemiot porast na `eni alkoholi~arki.
2d prethodnoto vidovme i deka alkoholot doveduva i do o{tetuvawe na site
organi potoa go razoruva mozokot i peri!ernite nervi a i go namaluva imunitetot.
`ivotniot vek na alkoholi~atite vo prosek e pokratok za $) do $= godini.
Najgolemiot broj na samoubistva se slu~uvaat vo pijana sostojba.
0lkoholizmot doveduva do te{ki poremetuvawa na !amilijarniot `ivot a
posledicite se lesno vidlivi. 0lkoholi~arskata !amilija e prototip na dis!unkcionalna
!amilija. Vo kukata vladee atmos!era na nesigurnost i strav. ,ecata nemat stabilno
detsstvo i naj~esto sakaat da `iveat na nekoe drugo mesto.
%sto taka gi vidovme i drugite posledici koi se po!rzani so alkoholizmot a i
samata povrzanost na alkoholot so kriminalitetot.
#atoa spored mene sekoj treba da razmisli na posledicite pred da potone vo
ne{to od koe nema vrakawe.
11
5ratka sodr`ina

V2VA,----------------------------------------------------------------------------$
$.%'.2*%'5% *0#V2O N0 0D52/2D%#"2. ---------------1
1.*0#D%<N% ,A?%N%+%% #0 0D52/2D%#"2.---------1

(.#04D@,% 52% P2'.2O0. V2 V*'50 '2
0D52/2D%#"2.-----------------------------------------------------------(
>.*0#V2O N0 0D52/2D%#"2.-------------------------------------->
=. ,AO'.V2 N0 0D52/2D2. V*# #,*0VOA.2----------------F
F.CANA.'5% P*A,%'P2#%+%% #0 0D52/2DN0
#0V%'N2'.-------------------------------------------------------------------6
-.'2+%O0DN% P2'DA,%+% N0 0D52/2D%#"2.-------I
6. P*2?A'%2N0DN% P2'DA,%+% N0
0D52/2D%#"2.-----------------------------------------------------------I
I.P2V*#0N2'. N0 0D52/2D%#"2. '2 ,*@C%.A 24D%+% N0
,AV%O0N.N2 P2VA,AN%A---------------------$)
$). DA<ABA N0 0D52/2D%#"2.--------------------------------$$
#05D@<25------------------------------------------------------------------$1
12