Atena Grcite So Dvorasen Jazik PDF

1
D-r Risto Ivanovski
GRCITE SO DVORASEN
JAZIK NA BELCI (PELAZGI)
I CRNCI (SEMITI)
Bitola, R.Makedonija
2009 godina
D-r Risto Ivanovski,Grcite so dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti)
D-r Risto Ivanovski

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21
Bitola, telefon: 047/258- 133
CIP-Katalogizacija vo publikacija
Mati~na i univerzitetska biblioteka
Sv. Kliment Ohridski- Bitola
811 . 14
IVANOVSKI, Risto
Grcite so dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti) / Risto
Ivanovski. - Bitola: Ivanovski R., 2009. - 318 str; 23 sm.
a) Gr~ki jazik
COBISS . MK ID 18466881
PREDGOVOR
Martin Bernal, Crna Atena, na makedonski jazik, pi{i: Crna Atena, Afroaziski koreni na klasi~nata civilizacija, Prv tom, Fabrikuvaweto na anti~ka Grcija 17851985. Toj vo predgovorot kon makedonskoto izdanie na Crna Atena veli i:...Moeto prvo otkritie be{e daleku od avtohtona i ~ista anti~ka Grcija e hibridna i me{ana. Toa i treba
da se o~ekuva so ogled na geografskata pozicija me|u golemite civilizacii na Balkanot i
na Isto~niot Mediteran. Iako postojat mnogu legendarni i istoriski opisi na potekloto
na anti~kata Grcija, smetav deka e dobro da gi grupiram vo dve grupi, koi{to gi narekuvam
anti~ki i arievski model. Mojata generacija be{e u~ena na arievski model, deka gr~kata
civilizacija e rezultat na toa {to Helenite, dojdenci od sever koi zboruvale indo-evropski, go osvoile beloto domorodno naselenie koe ne zboruvalo indoevropski. Bidej}i imeto
na toa domorodno naselenie ne e za~uvano vo tradicijata, modernite u~eni ednostano gi narekle Pretheleni. (Histori=h istori=i stori=stori=zavr{i=sozree=pogodi..., R.I.)
Spored ona {to go narekuvam anti~ki model, gr~kata civilizacija e rezultat na
doa|aweto na strancite vo Egejot od jug i od istok i na toa {to na domorodnoto naselenie
mu gi pokaàle ve{tinite na civilizacijata: navodnuvaweto, tipovite oru`je, alfabetot
i, pred se, religijata. Ovoj model bil konvencionalna mudrost najrano do 5 vek p.n.e. i bil
op{toprifaten vo tekot na klasi~nata antika, ranoto hristijanstvo i islamot, renesansata
i prosvetitelstvoto. Vo raniot 19 vek, ovoj model po~nal da se zamenuva vo arievskiot model....
Proizleguva deka se raboti za poteklo na eden narod, {to ne se vr{i so avtori koi
ìveele zaedno so svojot narod, tuku so avtori na evropski narodi koi bile sozdadeni samo
po~nuvaj}i so Francija od krajot na 18 vek, a drugite samo vo 19 vek. Bidej}i nivnite jazici
bile pove}erasni, zapadno od Germanija dvorasni na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti) i
isto~no od Francija trorasni dopolnitelno so mongolski (skitski=gotski=tatarski) na
Skitite=Gotite=Tatarite=Bugarite so svojot Bog Asen, nivnata istorija ne e dostojna, za
tie da govorat za nekakov anti~ki narod koj bi poteknal od starata era. A za primer se naveduva spomnatiot poim Indoevropjani. Toj e samo nivni falsifikat, zatoa{to Indijcite
bile temni, a Evropjanite beli. Zatoa vo Indija do{le Belci (Pelazgi), a vo Evropa Indijci (Cigani) so svojot indiski muzi~ki instrument.Tie vo 14 i 15 vek se naselile na Moreja,
dene{en Peloponez. Za potvrda deka Indijci (Cigani) pred 14 vek na Moreja nemalo e dokazot indiskiot bivol. Toj vo starata era dospeal samo do Mesopotamija.
Sledi da ne im se veruva na avtorite od 19 i 20 vek, so ~ii pisarii samo se {titat
interesite na evropskite dràvi so svoi dràvnotvorni narodi i dràvni slu`beni jazici,
koi se dvo o trorasni. Ne slu~ajno avtorot ne naveduva nieden avtor od takanare~enite Sloveni, koi kako nepodobni se otfrleni vo posmatrawata na potekloto na naselenijata koi
ìveele vo starata era, a takvi imalo vo Azija, Afrika i Balkanot, potoa Apeninskiot
Poluostrov, a najnovo vo kontinentot, so ime Evropa ~ie bilo na Krit, a potoa Brigija, kade se najduvala Troja. Tokmu zatoa Kontinentalcite tvrdat, tie imale Trojansko poteklo.
Bidej}i falsifikatite gi zapo~nal katoli~ki Rim, negovite pi{uvawa moraat da
se otfrlat. Samo za primer, Rim vo 750 godina sozdava falsifikat Darovnica na Konstantin Veliki, koja im bila potrebna za primat, so koja do denes taa go uni{tuva pravoslavieto. Sledi vo 15 vek kniga na Kurtij Ruf za Aleksandar Veliki, vo koja se govori deka postoel jazikot koine. Me|utoa, toj bil sozdaden samo po smrtta na Aleksandar Makedonski,
{to bilo delo na Ptolemejci, vo Aleksandrija. Sledniot vek Marin Barleti pi{i kniga
Skenderbeg. Toj nikoga{ ne bil musliman, kako vozrasen ne bil obreàn, niti na sultanot
mu bil zalo`nik. Isto taka, navedenite pisma na tn.Skenderbeg i sultanot se negova izmislica. Ama i, toj nikoga{ ne bil katolik. Tokmu zatoa toj ne bil posveten, {to se do denes
Rim go pravi so od nego po nebitni li~nosti.
Vo prilog da se navede, nie go veli~ime Car Samoil...Car Du{an, a tie bile sorabotnici na najgolemiot makedonski=pravoslaven neprijatel, katoli~ki Rim, koj kako nenadleèn dodeluval kruni kral i car so arhiepiskopija i patrijar{ija. Duri se snimaat filmovi vo koi gubat Carigra|ani od Venecijancite, a nie rakopleskame na na{iot poraz. Vreme e da se svestime deka Carigrad bil makedonski, a Makedoncite vo 10 vek bile tn.Grci.
4
PREDGOVOR I BLAGODARNICI1
Prikaznata za Crna Atena e dolga, sloèna i, veruvam, dovolno interesna kako edno
prou~uvawe vo sociologijata na znaeweto, za da se zasluì po{iroka obrabotka; zatoa, jas
tuka }e ponudam samo kusa skica. Jas se zdobivam so obrazovanie za Kina i sproveduvav istraùvawa kako za intelektualnite odnosi pome|u Kina i Zapadot pri preodot vo 20 vek, taka
i za sovremenata kineska politika. Posle 1962 godina, se pove}e ja zemav vo predvid vojnata
vo Indokina, a pri re~isi celosniot nedostig od bilo kakvo seriozno prou~uvawe na vietnamskata kultura vo Britanija, jas se ~ustvuvav obvrzan da ja prou~am. Ova se dolè{e kako na dvièweto protiv Amerikanskata represija vo Vietnam, taka i na fascinantnata i
krajno privle~na civilizacija koja istovremeno be{e potpolna me{avina, a celosno osobena. Poradi toa, na mnogu na~ini Vietnam i Japonija- ~ii istorii isto taka gi prou~uvavsluèa kako moi modeli za Grcija.2
Vo 1975 godina, jas popadnav vo sredove~na kriza. Privatnite pri~ini za krizata ne
se osobeno interesni. Politi~ki, me|utoa, taa be{e povrzana so krajot na amerikanskata
intervencija vo Indokina i svesnosta deka i doa|a krajot na maoizmot vo Kina.3 Mi se ~ine{e deka sredi{niot fokus kon opasnosta i na interesot vo svetot se pove}e ne be{e isto~na Azija, tuku isto~niot Mediteran. Ova pomestuvawe go pottikna mojot interes za evrejskata istorija.4 Raseanite evrejski sostavni delovi na moeto poteklo }e im sozdadea ko{mari na sudskite izvr{iteli koi se obiduvale da gi primenat Nirber{kite zakoni, i iako ~ustvuvav zadovolstvo bidej}i gi poseduvam ovie del~iwa, jas prethodno ne im posvetuvav
golemo vnimanie na niv ili na evrejskata kultura. Tokmu vo ovaa faza jas stanav zaintrigiran- na eden romanti~en na~in- za ovoj del od moite koreni. Zapo~nav da frlam pogled
kon drevnata evrejska istorija, i- bidej}i i samiot bev staven na periferija- kon odnosite
pome|u Izraelcite i lu|eto koi gi okruùvale, osobeno Hanaancite i Fenikijcite. Otsekoga{ znaev deka Hanaancite i Fenikijcite govorele na semitski jazici, no be{e prili~no golem {ok koga otkriv deka hebrejskiot i fenikiskiot jazik bile me|usebno razbirlivi jazici, kako i deka seriozni lingvisti gi smetale dijalekti na eden hanaanski jazik.5
Vo tekot na ovoj period, jas zapo~nav da go prou~uvam hebrejskiot jazik i go otkriv
ona {to nalikuva{e na golem broj o~igledni sli~nosti pome|u nego i gr~kiot jazik.6 Dva
faktori pridonesoa za mojata sklonost da ne gi prifatam ovie sli~nosti kako slu~ajni koincidencii.7 Prvo, bidej}i go prou~uvav kineskiot, japonskiot i vietnamskiot, kako i malku rasprostranetiot î~eva- bantu jazik govoren vo Zambija i vo Malava- jas sogledav deka
vakvoto mno{tvo od paraleli ne e normalno za jazici bez me|useben kontakt.8 Vtoro, sega
sogleduvam deka hebrejskiot/hanaanskiot ne bil samo jazikot na nekoe male~ko pleme, izolirano vo planinite na Palestina, tuku deka bil govoren jazik {irum celiot Mediteransekade kade {to Fenikijcite plovele i se naseluvale. Zatoa, ne gledav pri~ini zo{to golemiot broj bitni zborovi so sli~na zvu~nost i so sli~no zna~ewe vo gr~kiot i vo hebrejskiot
-ili barem ogromnoto mnozinstvo od zborovi koi nemale indoevropski koreni- ne bi bile
pozajmeni od hanaanskiot/fenikijskiot vo gr~kiot jazik.9
1
Vo knigava naslovite ostanuvaat kako {to se vo avtorovata kniga. ]e go iznesam samo najbitnoto.
Belcite, od Isto~niot Sredozemen Bazen, kade opstojuvale vo ledenoto doba so traewe 1.000.000- 500.
000 godini, po potopite, koj bil nalean=na lean=levan=levant, Levant, dospeale s do so Japonija, od
Japon=jap on, Japet=Xafet, Sonceto simbol na belata rasa, a i centralna Azija. Tamu ima nivni mumiii, gradeì (piramidi itn.), tradicii, zborovi na Belci.Duri vo Vietnam bila donesena i zurlata...
3
Kineskata jakna i ko{ulata opstoile brigiski=brzja~ki.Vo Kina,Indija,Japonija...brigiski dativ u.
4
Evrejskata istorija bila istorija na ednoboèstvoto. Pa evrejskiot narod bil samo ednoboèstven.
5
Vo Egipet, Arapskiot Poluostrov, Mesopotamija...ìveele dve rasi: Belci i Crnci (Semiti). Sumerite bile Belci (Pelazgi), a Akadcite Crnci.A sledi aramejskiot (siriskiot) jazik da bide dvorasen.
6
Hebrejskiot bil jazik na Belci,tn.slovenski,a aramejskiot dvorasen na Belci i Crnci,kako gr~kiot.
7
Koncidencija od koine=koi ne, koj ne.Na pr.: Koj dojde ? Koj ne dojde, site do{le: zakon=za kon=koin.
8
Temnite rasi imale zaedni~ko poteklo pred da postojat kontinenti:Semitite bile samo edno,Crnci.
9
Palestina=Pelestina, Pelesti=Belesti, Pelazgi, a vakvi bile Fenikijcite=Penikijcite so pelazgiska mitologija i tn.slovenski jazik: Feni=Peni=Veni, Peneti=Veneti pomorci. I sledi Venetite
se naselile na Apenini=a penini.Samo Belci. Vo Zapadna Azija vo upotreba bil samo aramejski jazik.
2
Vo ovaa etapa, predvoden od mojot prijatel Dejvid Oven, jas bev podloèn na golemo
vlijanie od delata na Sajrus Gordon i Majkl Astur, dela za op{tite kontakti pome|u semitskata i gr~kata civilizacija. Osven toa, Astur me ubedi deka legendite koi se odnesuvaat na osnovaweto na Teba od strana na fenikiecot Kadmos, vo sebe sodràt zrno vistina.
Sepak, isto kako i toj, jas gi otfrliv legendite za egipetskoto naseluvawe, dali kako celosna fantazija, ili kako slu~ai na pogre{no protolkuvan identitet, veruvaj}i deka- bez ogled {to napi{ale Grcite- kolonistite navistina govorele na semitski jazici.10
êtiri godini rabotev dol` ovie nasoki i stanav uveren deka duri edna ~etvrtina
od gr~kiot vokabular bi moèla da ima semitsko poteklo. Ova, zaedno so 40-50 procenti koi
se ~inea kako indoevropski, se u{te ne nudea objasnuvawe za edna ~etvrtina do edna tretina
od gr~kiot vokalubar. Se dvoumev dali ovoj nesvedliv del konvencialno da go gledam kako
Predhelenski ili da postuliram nekoj tret nadvore{en jazik, anadolski ili- kako {to
pretpo~itav- huriski. Me|utoa, koga poglednav vo ovie jazici, tie mi ponudija re~isi nikakov vetuva~ki materijal. Duri vo 1979, koga frlav pogled niz eden primerok od Koptskiot etimolo{ki Re~nik na êrni, jas se zdobiv so mo`nost da izvle~am izvesen smisol od
docnoanti~kiot egipetski jazik.11 Re~isi vedna{, jas sfativ deka ovaa be{e tretiot nadvore{en jazik. Vo rok od nekolku meseci, jas stanav ubeden deka za prestanatite 20- 25 procenti od gr~kiot vokabular bi moèl da pronajdam verodostojni etimologii od egipetskiot jazik, isto kako i za imiwata na najgolemiot del od gr~kite bogovi i za mnogu toponimi. Stavaj}i gi zaedno indoevropskite, semitskite i egipetskite koreni, jas sega objasnuvam za 80
do 90 procenti od gr~kiot vokabular, {to e proporcija koja e visoka vo odnos na prisutnite
padeì za bilo koj jazik. Zatoa, sega voop{to ne postoe{e potreba od prethelenskiot element.12
Na po~etokot od moeto istraùvawe, jas morav da se soo~am so ova pra{awe: Zo{to,
dokolku se e ednostavno i o~igledno prisutno, nikoj prethodno ne go sogledal toa ? Odgovor
dobiv koga go ~itav Gordon i Astor. Tie go gledale Mediteranot kako kulturna celina, a
Astor pokaà deka antisemitizmot ponudi objasnuvawe za pobivawe na ulogata na Fenikijcite vo formirawe na Grcija. Otkako naletav na egipetskata komponenta, nabrgu stanav
u{te poakutno vklu~en vo problemot nare~en zo{to prethodno ne razmisluvav za Egipet ?
Toa be{e tolku o~igledno ! Egipet, bez konkurencija, ja poseduva{e najveli~estvenata civilizacija vo Isto~niot Mediteran, vo tekot na mileniumot koga bila formirana Grcija.
Gr~ki pisateli obemno pi{uvale za svoite dolgovi kon egipetskata religija, kako i kon
drugi aspekti od kulturata. Osven toa, mojot neuspeh u{te pove}e zagado~en bidej}i mojot
dedo be{e egiptolog, i vo moite detski godini bev krajno zainteresiran za anti~kiot Egipet. O~igledno, tuka postoea mo{ne dlaboki inhibicii protiv povrzuvaweto na Egipet so
Grcija.13 (Gordon=gord on: on=an samo tn.slovensko, R.I.)
Vo ovoj moment, zapo~nav da ja istraùvam istoriografijata za potekloto na Grcija,
za da bidam siguren deka Grcite navistina veruvale oti bile kolonizirani od Egip}ani i
Fenikijci, kako i deka najgolemiot del od svojata kultura ja prezele od ovie kolonii i od
podocne`noto prou~uvawe vo Levantot.
I povtorno, jas bev mo{ne iznenaden. Bev v~udoviden koga otkriv deka ona {to zapo~nav da go narekuvam Anti~ki model ne bilo soboreno se do raniot 19 vek, i deka verzijata na gr~kata istorija na koja me u~ea- daleku od toa deka istorijata be{e stara kako i
samite Grci- be{e razviena duri vo 1840-tite i 1850-tite. Astur mi poso~i deka istoriografskite stavovi kon Fenikijcite bile pod dlaboko vlijanie od antisemitizmot; zatoa, mene
mi be{e lesno da napravam vrska pome|u otfrluvaweto na Egip}anite i eksplozijata na severnoevropskiot rasizam vo 19 vek. Be{e potrebno prili~no podolgo vreme za obelodenuvaweto na vrskite so Romantizmot i za tenziite pome|u egipetskata religija i hristijanstvoto.14
10
Ne Grci, tuku Eladci. Eladcite bile samo edno Pelazgi, Pelesti=Belesti, nikako Crnci=Semiti.
Od staroegipetskiot dvorasen jazik, kako aramejskiot, proizlegol koptski bez semitskite zborovi.
12
Dopolnitelno 20-10% od eladski vokabular vo 19 i 20 vek bil vnesen vo Ptolomejskiot jazik koine.
13
Aramejskiot i staroegipetskiot sodrèle semitski zborovi,{to ne bilo so pelazgikot na Fenikija
14
Vedite..., Sumerite..., Fenikijcite, naselenieto na Arapskiot Poluostrov raznobo`ci bile Belci.
11
Zna~i, kako i da e, za razvivaweto na {emata postavena vo Crna Atena mi bea potrebni pove}e od deset godini. Vo tekot na ovoj period, jas bev javna napast kako vo Kejmbrix, taka i vo Kornel. Isto kako i Drevniot Mornar, jas napa|av od zaseda nevini minuva~i i vrz niv gi isturav moite najnovi polupe~eni idei. Kon ovie gosti na ven~avka imam
ogromen dolg, ako ni{to drugo toga{ poradi nivnoto trpelivo slu{awe. U{te pove}e sum
im blagodaren poradi nivnite krajno skapoceni sugestii, koi- iako bev vo mo`nost da im
zablagodaram na samo nekolkumina od niv- bea od beskrajna pomo{ na mojata rabota. Najva`no od se, sakam da im zablagodaram poradi nivnata vozbudenost za temata i samodoverbata
koja mi ja vlejaa, so {to stanav svesen deka ne be{e ludilo da im se upati predizvik na avtoritetite vo tolku mnogu akademski disciplini.Tie veruvaa vo ona {to go kaùvav i me ubedija deka, iako nekoi od moite specifi~ni idei bea pogre{ni, jas bev na vistinska pateka.
Na ekspertite im dolàm poinakva blagodarnost. Tie ednostavno ne mi stoeja na patot. Gi barav vo nivnite duvla i im dodevav so barawa za rudimentarni informacii i objasnuvawa za pri~inite koi stojat vo zadninata na nivnite idei ili za konvencionalnata
mudrost. I pokraj faktot deka im odzedov golem del od nivnoto skapoceno vreme i ponekoga{ gi voznemiruvav nivnite najmnogu neguvani uveruvawa, site tie bea u~tivi i mi pobudija pomo{, ~esto prezemaj}i zna~itelni napori vo moja polza. Pomo{ta od gostite na ven~avkata i od ekspertite be{e centralna i od su{tinsko zna~ewe za proektot. Na mnogu na~ini, celata ovaa rabota ja gledam kako kolektiven, a ne kako individualen trud. Eden ~ovek
voop{to ne bi moèl da gi pokrie site vklu~eni oblasti. Sepak, duri i so ovaa golema nadvore{na pomo{, mene neizbe`no po~na da mi nedostiga podrobnosta koja se pravo se o~ekuva od edna monografska studija. Osven toa, celosno sum svesen deka nemam sfateno ili pravilno vpieno golem del od najdobriot sovet koj mi be{e daden. Zatoa, nikoj od dolunavedenite lu|e vop{to ne e odgovoren za mnogute gre{ki kaj faktite i tolkuvawata na koi ~itatelot }e naide. Sepak, zaslugata za ova delo im pripa|a nim.
Prvo, bi sakal da im zablagodaram na maìte i ènite bez koi nikoga{ ne bi moèl
da go zavr{am ova delo: Frederik Al, Gregori Blu, po~inatiot i mnogu oplakuvaniot Robert Bolgar, Edvard Foks, Edmund Li~, Sol Levin, Xozef Nejveh, Xozef Nidem, Dejvid Oven
i Barbara Rivs. Vo razli~en obem, tie mi gi dadoa informaciite, sovetite, konstruktivnite kritiki, podr{kata i ohrabruvaweto koi krajno zna~ajni i fascinantni proekti. Trognat sum, pove}e odo{to moàm da iskaàm, poradi golemite koli~ini vreme koi gi izdvoija
za mojata rabota, koja ~esto im be{e prezentirana na mo{ne rudimentarno nivo.
Bi sakal da im zablagodaram i na slednive maì i èni- i da ja zabeleàm mojata
blagodarnost na onie koi sega se po~inati-poradi vremeto i nezgodite dodeka mi pruàa pomo{: Anuar Abdel- Malek, Lin Ejbel, Joel Arbajtman, Majkl Astur, [lomo Avineri, Vilfred Barner, Alvin Bernstajn, Rut Bler, Alan Bomhard, Xim Bun, Malkolm Bouvi, Suzan
Bak Morz, Entoni Bulou, Kerol Keski, Alan Klagston, Xon Koulmen, Meri Kolins, Xerald
Kuper, Doroti Kroford, Tom Kristina, Xinatan Kjuler, Ana Dejvis, Frederik de Graf, Rut
Edvards, Jehuda Elkana, Mouzis Finli, Mejer Fortes, Henri Gejst, Sander Gilman, Xo Gledstoun, Xoslin Godvin, Xek Gudi, Sajrus Gordon, Xonas Grinfild, Margot Hajneman, Robert
Hoberman, Karlon Hox, Pol Hoh, Leonard Hohberg, Suzan Holis, Klajv Holms, Nikolas Xardin,Xej Xasanof, Aleks @ofe, Piter Kan, Ri~ard Kan, Xoel Kupermen, Vudi Keli, Piter
Koro{, Ri~ard Klajn, Daen Kester, Ajzak Kramnik, Piter Kjuniholm, Anmari Kuncl, Kenet
Larsen, Liroj Ladjuri, Filip Lomas, Xefri Lojd, Brus Long,Lili MekKormak,Xon MekKoj,
Loris Meki, Edmund Melcer, Lori Milroa, Livia Morgan, Xon Perment Braun, Xovani
Petinato, Xo Pia, Maks Prausnic, Xamil Raxep, Endrju Ramix, Xon Rej, Dejvid Resnik, Xoen Robinson, Edvard Said, Suzan Sendmen, Xek Sason, Elinor [efer, Majkl [ab, Kventin
Skiner, Tom Smit, Entoni Snodgras, Raj~el Stajnberg, Beri [traus, Merilin Strehern,
Karen Svon, Haim Tadmor, Romila Tapar, Xems Tarner, Stiven Tarner, Robert Tanenbaum,
Ivan van Sertima, Kornelius Vermol,Emili Vermol,Gejl Vorhaft,Piter Voren,Linda Vog,
Gejl Vajnstajn, Xems Vajnstajn i Hajnc Visman. Osobeno bi trebalo da im zablagodaram na
nekoi od niv, koi silno se protivea na ona {to se obiduvav da go storam, no sepak svesno i
podgotveno mi pruìja mo{ne polezna pomo{.(Samo avtori od 20 vek,a bez pred 15 vek, R.I.)
Bi trebalo da ja izrazam mojata dlaboka blagodarnost na sekoko od Oddelot za Politi~ki nauki pri Univerzitetot Kornel, koi ne samo {to ja toleriraa, tuku i ja ohrabru-
vaa mojata vklu~enost vo proektot tolku oddale~en voobi~aenite griì vo oddelot za politi~ki nauki. Podednakvo, bi trebalo da im zablagodaram na site vo Teluriskata Ku}a, poradi dolgogodi{nata gostoqubivost i intelektualniot pottik koj me naso~i kon mojata nova
oblast. Jas sum mo{ne blagodaren i na sekogo vo Dru{tvoto za humanisti~ki nauki pri Univerzitetot Kornel, kade pominav mo{ne produktivna i sre}na 1977/1978 godina.
Mu dolàm mnogu na mojot izdava~, Robert Jang, poradi negovata doverba vo proektot i postojanata pomo{ i ohrabruvawe koi mi gi dava{e. Vo isto vreme, bi sakal da i zablagodaram na mojata uredni~ka, En Skot, za ogromnata koli~ina rabota koja ja vloì vo ovoj
tom, za nejzinata trpelivost i za so~ustvitelniot na~in so koj taa vo ogromna mera go podobri kvalitetot na tekstot, bez da i na{teti na mojata amour propre. Dlaboko im dolàm na
dvajcata nau~nici ~itateli, Nil Flenagan i Dr. Holford- Strivens, i na lektorkata, Xilijan Bomont. Moàm da gi uveram ~itatelite deka mnogute gre{ki, nedoslednosti i neskladnosti koi se u{te se provlekuvaat vo ovaa kniga, se ni{to vo sporedba so onie so koi
izobiluva{e tekstot pred da dojde pod nivniot ekspertski pogled. I pokraj frustraciite
od nivnata avgievska zada~a, tie bea isklu~itelno trpelivi i {armantni vo site spravuvawe so mene. Bi sakal, isto taka, da i zablagodaram na Kejt Grilet za nejzinite prvi skici na
mapite i grafikonite, kako i za nejzinata nesekojdnevna ve{tina vo tolkuvaweto na moite
izbrzani i neprecizni naso~uvawa. Mo{ne sum i blagodaren i na mojata }erka, Sofi Bernal, poradi pomo{ta so bibliografijata i za nejzinoto veselo i trpelivo prenesuvawe poraki.
Beskrajno sum i dolèn na mojata majka, Margaret Gardinar, koja mi dade osnovna
edukcija i samodoverba. Poodredeno kaàno, taa mi gi pruì alatkite za zavr{uvaweto na
ovoj tom i mi dade skapocena uredni~ka pomo{ vo vovedot. Treba da i zablagodaram na mojata sopruga, Lesli Miler- Bernal, za nejzinite polesni sudovi i kriticizam, no najmnogu od
se bidej}i mi ja pruì toplata emocionalna osnova vrz koja celosno e zavisen eden tolku golem intelektuelen potfat. Na krajot, bi sakal da im zablagodaram na Sofi, Vilijam, Pol,
Adam i Patrik, za nivnata qubov i zatoa {to me ohrabruvaa da bidam tolku cvrsto vkorenet
vo ne{tata koi navistina se zna~ajni.15
TRANSKRIPCIJA I FONETIKA
Egipetska
Ortografijata upotrebena vo egipetskite zborovi e standarnata ortografija prifatena od sovremenite egiptolozi, pri {to edinstveniot isklu~ok e 3 prestavuvawe mr{ojadec ili dvoen aleph, koj ~esto se pe~ati kako dve zapirki edna vrz druga.
Kakva i da bila to~nata zvu~nost na 3 vo staroegipetskiot jazik, taa vo semitskite
pisma16 bila transkribirana kako r, l, pa duri i n. Ovaa konsonantska vrednost bila odràna barem do vtoriot Preoden period vo 17 vek pred novata era. Vo docniot egipetski ja15
Avtorot objasnuva, kako nego mnogu lu|e mu pomognale, negovoto delo da bide zavr{eno...Ova e sprotivno na mene, jas samiot sam si zavr{uvam, od nikoj ne pomognat, a za sekoj pomo{ mi be{e barano toa
da go isplatam.Taka be{e i za edna lektura, od eden profesor, novinar, so poteklo od Egejskiot del na
Makedonija, koj odma mi pobara pari, a jas takvi nikoga{ ne sum dobil za niedna kniga. U{te na po~etokot podnesov barawe do Skopje, bev odbien, ne sum bil vo dràvnata ekipa, koja bila samo antimakedonska. Samo za pe~atewe na moite knigi sum dal okolu 20.000 evra. Duri bev proglasen za makedonski
neprijatel, na Egejcite, a tie od 20.05.1991 godina me izbrkaa od rabota, me sudea i me uni{tija. Tie ne
mi dozvolija da se vrabotam na Zemjodelski i Veterinaren fakultetSkopje i Institut za sto~arstvo...
so svoi prijavi tokmu 16 pati kako kandidat, a bea primeni vnatre{ni lica so vnatre{ni magistraturi so temi za polamatura i doktorati so temi za matura,bez nivnite zvawa da bidat objaveni,zna~i, tie
ne vaàt, i bez nieden objaven trud von svojot fakultet, nikako samostoen. Iako jas 4 godini rabotev
vo nau~na ustanova vo Grub-Minhen i doktorirav vo Viena na 04.11.1976...me isfrlija na ulica,site lica tikvari, najlo{i i nikakvi rabotnici, {tetnici za vo sto~arstvoto so veterinarstvoto i zemjodelstvoto,nanesuvaj}i mu zlo na makedonskoto stopanstvo,za {to i mnogu sum pi{el.Tokmu tie se nositeli i vinovni za zostanosta na sto~arstvoto so veterinarstvoto i zemjodelstvoto.Za dokaz deka vo
R.Makedonija tie dejnosti se vodat od tikvari i mrzi e toa {to samo nie nemame izvr{ena reonizacija. A tokmu taa e po~etok na napredokot na dràvata. Mesto tie da bidat vzatvor, tie me uni{tija itn.
16
Dosega nema pronajden naod deka Crncite (Semitite) imale pismo. Pismoto bilo na narodot Belci.
8
zik, se ~ini deka stanal aleph a podocna, isto kako i ju`no angliskoto r, toa samo gi modifikuvalo sosednite samoglaski. 3 e prviot znak od alfabetskiot redosled upotrebuvan od
egiptolozite, i }e prodolàm so drugi bukvi so nejasni ili te{ki zvukovni vrednosti.
Egipetskoto i sodejstvuva kako i semitskoto aleph, taka i na semitskoto yod. Aleph e prisuten vo mnogu jazici, i re~isi vo site afroaziski jazici. Toj e glotalna eksplozivna soglaska pred samoglaski, kako vo zborovite bole i bue (bottle i butter) kaàno spored londonskoto nare~je. (Alep=a lep, leb, a od leb do lepra=lep pra-vam, do lebara, R.I.)
Egipetskoto ayin, koe se pojavuva i vo najgolemiot del od Semitskite jazici, e zvu~en ili izgovoren aleph. Se ~ini deka egipetskata forma bila povrzana so zadninskite samoglaski o i u.
Vo raniot egipetski jazik, znakot w, napi{an kako male~ka ptica, moèbi imal konsonantna (soglasti~ka) vrednost. Vo docnoegipetskiot, formata na jazikot koja izvr{ila
najgolemo vlijanie vrz gr~kiot, se ~ini deka mo{ne ~esto bil izgovoruvan kako samoglaska,
o ili u.17
Egipetskiot znak napi{an kako r obi~no bil pove}e transkribiran kako l vo semitskiot i vo gr~kiot jazik. Vo docniot egipetski, kako i vo slu~ajot so 3, izgleda deka zaslabnal i stanal samo menuva~ na samoglaski. (r=l, Grigor=Gligor, Arban=Alban..., R.I.)
Egipetskite i semitskite bukvi romanizirani kako h, se ~ini deka bile izgovorani kako emfati~no h.
Egipetskoto i semitskoto h prestavuva zvuk sli~en na ch vo zborot loch. Vo podocne`nite vremiwa, toa postojano bilo pogre{no poistovetuvano so bukvata .
Bukvata napi{ana tuka kako s bila transkribirana kako s ili z.
bil izgovoran kako sh ili skh. Vo podocne`nite vremiwa, ovaa bukva pogre{no
bila poistovetuvana so h i h.
k prestavuva emfati~no k. Nedosledno, jas ja sledev voobi~aenata praktika na semitistite i go upotrebuvav q za da go prestavuva istiot zvuk od semitskite jazici.
Bukvata t otprvin verojatno bila izgovorana kako ty. Me|utoa, duri i vo srednoegipetskiot jazik, taa bila pogre{no poistovetuvana so t.
Sli~no na ova, d bila ~esto menuvana so d.
Egipetski imiwa.
Egipetskite imiwa na boèstva se vokalizirani vo sklad so najvoobi~aenata gr~ka
transkripcija- na primer, Amon za Imn. (Amon=a mon=man=mun=min, Minos, R.I.)
Kralski imiwa vo osnova ja sledat verzijata na Gardiner (1961) za gr~kite imiwa na
dobro poznati faraoni, na primer Ramzes.
Koptska
Najgolemiot del od bukvite vo koptskiot alfabet doa|at od gr~kiot alfabet,18 pri
{to se upotrebuvani istite transkripcii. [est dopolnitelni bukvi, izvedeni od demotski
jazik, se transkribirani na sledniot na~in:
17
Zna~i, koine, vo 19 vek tn.starogr~ki, bil sozdaden vo Egipet, vo Aleksandrija. Toj bil Ptolomejov
i Aleksandriski jazik. Toj, kako staroegipetskiot i aramejskiot, bil dvorasen, na Belci i Crnci (Semiti). Kako {to Ednobo`cite=Evreite vo 6 vek p.n.e. go prifatile aramejskiot, isto se slu~ilo i so
koine, samo onie Evrei koi ìveele vo Aleksandrija. Bidej}i koine bil pove}eboèn=helenski, Evreite se narekle Heleni,spored Helios=Ilios=Sonce, od Il.Sledi Elisavet=Eli savet: Eli=Heli-os.
18
Za Kosidovski koptskiot jazik prestavuval krajna razvojna faza na staroegipetskiot jazik. Toj se
upotrebuval u{te vo 17 vek od egipetskite felasi i do denes ostanal kako ritualni jazik na koptskata
crkva. Koptskiot jazik bil samo reformiran staroegipetski jazik, od kogo bile otfrleni semitskite zborovi. Lidija Slaveska veli: Koptska azbuka i star koptski tekst od 3 v.n.e. Pismoto se upotrebuvalo vo Egipet od 8 v.p.n.e. Oddelni zborovi vo tekstot lesno moè da gi razberat pripadnicite na
slovenskite narodi.Se potvrduva, koptskiot jazik bil jazik na Belci, tn.Sloveni. Martin Bernal pi{i: Najgolemiot del od bukvite vo koptskiot alfabet doa|at od gr~kiot alfabet. Na koptskiot jazik mu prethodel koine. Od pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik Ilijada bila prevedena na koine vo 3 vek p.n.e. Na koine pi{ele Beros 240 g.p.n.e., Maneto itn. A i Liv Andronik vo 240 g.p.n.e. pi{el na latinski. DIE KOPTEN von P. DU BOURGUET S.J. HOLLE VERLAG BADEN-BADEN, 1967 na str.
???
??? h
??? d
??? f
??? h
??? g19
Semitska
Semitskite soglaski se transkribirani na relativno konvencionalen na~in. Nekolku od uslo`nuvawata bez spomenati pogore, vo odnos na nivnata povrzanost so egipetskiot
jazik. Osven toa, naiduvame na slednovo:
Vo hanaanskiot, zvukot h se spoil so h. Ovde, transkripciite ponekoga{ go odrazuvaat etimolo{koto h namesto podocne`noo h. t e emfati~no t.
Ovde, arapskiot zvuk voobi~aeno transkribiran kako th e napi{an kako t. Istoto
vaì i za dh / dy.
Bukvata pronajdena vo ugaritskiot, koja sodejstvuva na arapskoto Ghain, e transkribirano kako g.
Semitskoto emfati~no k e pi{uvano kako q, namesto kako k vo egipetskiot jazik.
Semitskata bukva Tsade, re~isi sigurno izgovarana kako ts, e napi{ana kako s.
Vo hebrejskiot, zapo~nuvaj}i od prviot milenium pred Hristos,20 bukvata Shin e pi{uvana kako . Me|utoa, na drugo mesto, taa se transkribira ednostavno kako s, a ne kako
, bidej}i jas ja doveduvam vo pra{awe drevnosta i obemot na podocne`noto izgovoruvawe
(Bernal, 1990, pp. 102-105). Me|utoa, ova sozdava zabuna so Samekh, koj isto taka e transkribiran kako s. Sin e transkribiran kako s. (Skumba=[kumba..., samo govorna razlika, R.I.)
5 pi{i: Koptite poteknuvaat neposredno od Egiptjanite na faraonskoto vreme. Ozna~uvaweto koptsko e skratuvawe na zborot Aigyptios, {to dopu{ta da otpadni prviot difton. A bidej}i piramidite
bile vkopani, sledi kopt, od kopati, kako Prokopij=pro kop...Toj na str. 210 naveduva: pred Hristos 2
vek prvi probawa egipetskiot so gr~ki bukvi da se transkribira, od koi rezultira koptskiot jazik.
19
Lidija Slaveska go prikaùva koptskiot tekst, a pod nego gi izdvojuva slovata, koi denes se poznati
kako kirili~ni. Site slova/bukvi kaj nea na broj se 31.Zna~i,Egipjanite bile samo Belci=tn.Sloveni.
20
Vo Malata enciklopedija na Prosveta od 1.986 godina od Belgrad, se naveduva sporedba na pismata:
1.arapsko pismo, 2.uslovni sistem na transliteracija, 3.voobi~aena arabiska transkripcija, 4.kirili~na varijanta na taa transkripcija, 5.najobi~na zamena vo na{ite tradicionalni arabizmi, 6.kirili~na fonetska transkripcija, kade se bara sli~nost. Od nea se gleda nivnata sli~nost kako {to pi{ela belata rasa i nejzinite Pelazgi od desno na levo, {to ne se sre}ava vo Afrika, od kade poteknale
Semitite kako Crnci i nivniot semitski jazik na Aramejcite so aramejskiot alfabet. Ponatamu se
prodolùva, Aramejcite vo 10- 8 vek pr.n.e. osnovale pove}e dràvi vo predna Azija. Prvobitna mala
semitska grupa, koja se spomenuva pod imeto Aram vo Stariot Zavet kako Aram, Arim i Arum e vo asirskite pi{ani spomenici od 14 vek pr.n.e., a gi spomenuvale i (takanare~enite, R.I.) starogr~ki klasici. Aramejci mo{ne rano se narekle i site onie semitski plemiwa koi bile vo rodovska vrska so
taa etni~ka grupacija, ama i onaa nesemitska, na tloto na Sredniot i Bliskiot Istok, koja go primila
aramejskiot za svoj govorni jazik. So imeto Aram vo Stariot Zavet se narekuvaat u{te i Mesopotamija i Sirija. Aramejskiot jazik, dolgo vo naukata neopravdano se narekuval haldejski, spa|a vo severnozapadnata grupa na semitski jazici. Se deli na nekolku nare~ja, koi se podeleni vo dve glavni grupi: isto~ni i zapadni aramejski. Od krajot na 10 vek pr.n.e. do 7 vek pr.n.e. bil osnovni govorni jazik
vo Sirija. Toj postanal osnovni govorni jazik na cela Predna Azija. Niz patot vo svojot jazik gi vpival elementite na drugite jazici. Vo Persiskoto Carstvo vo vremeto na dinastijata Ahemenidi bil
slu`ben jazik. Evreite vo vavilonskoto zarobeni{tvo go napu{tile hebrejskiot i se sluèle so aramejskiot, koi go zadràle i posle vra}aweto vo Izrael. Aramejskiot jazik bil potisnat na Bliskiot
Istok so pojavata na islamot i prevlasta na arapskiot jazik, no nekoi nare~ja na aramejskiot i denes
se zadràle pod naziv na novosiriski jazik. Prvi pi{ani spomenici na ovaa knièvnost poteknuva od
14 vek pr.n.e. kako natpisi na spomenicite i nagrobnite plo~i vo okolinata na Alepo. Najstari me|u
niv e za pobedata na Zahar, vladarot na Hamat i Laga{ nad Bar Hadad vladarot na Damask. Ovie se pi{ani na starosemitski pisma, a od 8 vek pr.n.e. se razviva posebno aramejsko pismo, edno od starosemitski alfabet. Toga{ Evreite na svojot govorni aramejski jazik gi napi{ale delovite na Stariot
Zavet: delovi na knigata Ezre i Daniel, ~uenata aramejska apokrifna verzija na knigata na Postanokot, najdena vo pe{terata na bregot na Mrtvo More. Potoa se sozdadeni prevodi na Stariot Zavet
na aramejski, a golemite delovi na Talmuda (kako vavilonski taka i erusalimski) se napi{ani isto
taka na aramejski. Na edno od aramejskite nare~ja se napi{ani i sveti spisi na hristijansko- ereti~kite Mandejci. Potoa spisite na prvite hristijanski zaednici Evangelieto po Matej i drugi. Vo Sredniot vek na aramejski e napi{ana i misti~no, panteisti~kata kniga Zahar, osnovnoto delo na evrejskoto misti~arsko u~ewe Kabalo. Zna~i, evrejskiot bil jazik na Belci, a aramejskiot dvorasen jazik.
10
Nitu dagesh, nitu begadkepat se poso~eni vo transkripcijata. Pri~inite za ova se
ednostavni, kako i somneìte za nivniot obem i pojavuvawe vo Antikata.
Vokalizacija
Masoretskata vokalizacija na Biblijata, zavr{ena vo 9 i vo 10 vek, no koja prestavuva odraz na mnogu postari izgovoruvawa, e transkribirana na sledniov na~in:
Ime na
Voobi~aeno
so ??? u
so ??? w
so ??? h znakot
Patah
??? ba
-Qames
??? ba
??? ba
??? bah
Hireq
??? bi
??? bi
-Sere
??? be
??? be
??? beh
Segol
??? be
??? be
??? beh
Holem
??? bo
-??? bo
??? boh
Qibus
??? bu
-??? bu
-Reduciranite samoglaski se prestaveni:
??? ha
??? he
??? ho
??? be
Voobi~aeno, akcentacijata i poeweto ne se obeleàni.
Gr~ka
Transkripcijata na soglaskite e vostanovenata.
u e transkribirano kako u.
Dolgite soglaski h i w se napi{ani kako e i o, a tamu kade {to toa e bitno, dolgoto a e pretstaveno so a.
Voobi~aeno, akcentacijata ne e obeleàna.
Gr~ki imiwa
Nevozmo`no e da se pokaè doslednost pri transliteracijata na ovie imiwa, bidej}i odredeni imiwa se tolku mnogu poznati, taka {to mora da im bidat dadeni nivnite latinski formi- na primer, Tukidid- sprotivno na gr~kata forma Toukidid. Od druga strana, bi
bilo apsurdno da sozdavame latinski formi za malku poznati lu|e ili mesta. Zatoa, op{topoznatite imiwa se dadeni vo nivnite latinski formi, a ostanatite ednostavno se transliterirani od gr~kiot jazik.21 Sekade kade {to be{e vozmo`no, jas se obidov da go sledam prevodot na Pavsanij izveden od strana na Piter Levi, kade ramnoteàta mo{ne mu godi na mojot vkus. Me|utoa, ova zna~i deka mnogu dolgi samoglaski ne se obeleàni vo transkripcijata na imiwa.
MAPI I GRAFIKONI
Grafikon 1
Afroaziski; Omotski; âdski; Berberski; Egipetski; Bexa; Semitski; Centralen
Ku{itski; Isto~en Ku{itski; Ju`no Ku{itski;22
Mapa 1
[irewe na afroaziskite jazici.
Grafikon 2
Indohetitsko jazi~no semejstvo
Indohetitski;
Anadolski; Etrurski; Lemniski; Lidijski; Kariski; Likijski; Palajski; Luviski;
Hetitski;
Indoevropski;
Keltski; Irski; Vel{ki, Bretonski;
Italski; Latinski; Romanski; Oskanski i drugi;
21
Koine bil za Ptolomejovoto doba vo Aleksandrija, koj vo 1850 godina Korais vo Paris go reformiral i go sozdal katarevusa. Toj sodrèl pove}e tn.slovenski zborovi na Belci. Toj bil vklu~en duri vo
1868 godina, zatoa{to Carigradskata patrijar{ija nego ne go prifa}ala. I vo 20 vek sledi domotiki
so pove}e tn.slovenski jazici. Katarevusa imal ~etiri padeì, dimotiki bez dativ, duri i bez genetiv.
22
Ku{itskiot jazik (Ku{- hebrejsko i etiopsko ozna~uvawe za Nubija), koj kako dijalekt i nare~je se
sre}ava vo Etiopija, Somalija, Sudan, Kenija i Tanzanija. Istot slu~aj e i so ~adskiot, koj e osnova za
nad sto jazici i dijalekti vo Nigerija, Niger i âd. Site tie bile Crnci (Semiti),so semitski jazici.
11
Germanski; Gotski; Anglosaksonski; Frigiski; Nordiski; Germanski;23

Gr~ki; Frigiski;24
Albanski; Ermenski;25
Baltoslovenski; Slovenski; Zapadnoslovenski; Polski; Ju`noslovenski; Srpski;
Balti~ki; Letonski; Litvanski;
Toharski;26
Indoiranski; Iranski; Persiski; Sanskrit; Sovremeni Indinski;27
Mapa 2
[irewe na semitskite jazici
Rekata Nil; Crveno More;
Etiopski; Ju`noarapski; (Egipetski); Arapski; Hanaanski; (Sumerski); Akadski;
Aramejski; Elbatski; (Huritski);28
Mapa 3
[irewe na indoevropski jazici;
I-E Indoevropski; I-H Indohuritski;
23
Kontinentot so ime na Brigija=Evropa bil naselen so Kelti, koi imale frigiska=brigiska pismenost...Sledi Frizija=Frigija=Brigija...Solunskiot lav bil vo Dalmacija i Venecija so glagolicata,
brigiski=brzja~ki pr~ kirilicata vo Istra. Na 9. avgust 2009 godina Makedonskoto radio, prva programa, po 16 ~asot, kaà, Zlatorogot bil na divi kozi na Triglav, vo Slovenija, Italija i Avstrija. A
ova e vrskata so pr~ot vo Istra. Ama i lavot vo Bavarska, Hamburg, Anglija...; topkata kaj Aleksandar
Makedonski i Maite, a i Angli~anite...Gajdata na Skotite so koà od ovca, a taa bila makedonskata...
24
Na Peloponez od Makedonija, vo èlezno doba, se preselile Dorite, i tamu ja osnovale Sparta...
Sledi do denes na brigiski=brzja~ki Dor~o e kow, a i doresta=kowska boja. Vels veli: Od mnogute
tainstveni obredi, {to zavladeale vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne
tra~ko).Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. Herodot
pi{i: narodot na Atina i Atika bil pelazgiski. Eden Tra~anin tvrdel vo razgovor so eden Atiwanin deka tie vo minatoto bile bra}a od ista krv. Ova ozna~uva deka narodot vo Atina i Atika bil
eden, Pelazgi,kako {to bile Tra~anite.Pa Pelazgite se tn.Sloveni i pelazgiski e tn.slovenski jazik.
25
Albanicite bile Brigi, a vakvi bile Ermencite. Herodot veli, Anadolija i Ermenija ja sozdale Brigite od Evropa. Isto taka, nivnata vrska bila Kavkaz. Na nego i vo Evropa se selele Gotite, koi bile Tatari, so svojot Bog Asen,a vakov imale Bugarite: Goti=Skiti=Tatari=Bugari=Arnauti bile Mongoli. Tie gi zakopuvale svoite vojskovoditeli so svoite kowi, kowite gi jadele i nivnoto mleko itn.
26
Bil poznat toharskiot jazik vo centralna Azija od tretiot vek. Vo pe{terata zapadno od Irimki
ima toharski zapisi i sliki na gordi vitezi so gusta crvena brada i evropski lica. Toharskiot bil
poznat samo od rakopisite pronajdeni vo oblasta na Tarimskiot Bazen, sega del na avtonomnata oblast
Ujgur, od pred 1.500 godini ili podocna. Tie toga{ bile ~isto belo rasni lu|e. Belcite vo Azija kako
preselnici se pretopile od pobrojnite mongolski ìteli. No do denes vo Ujgur se sre}avaat lu|e so
rusa kosa i svetol ten. Vo makedonski glasila so jazik od tn.slovenska jazi~na grupa, kako {to bil toharskiot jazik (dene{no makedonsko prezime Toharevi od za tokarsko zanimawe), Ilija â{ule veli:
za avtorite lingvistikata be{e {okirana porano vo na{iot vek koga dlaboko na istok na dene{nata
teritorija na Kina se otkrija toharevski tekstovi, koi ukaùvaat, me|u drugoto, na jazik (na semanti~ki plan) blizok do balto- slovenskata grupacija. Olga Lukovi}- Pjanovi} pi{i deka vo kineskite
hroniki bile so~uvani spomeni na dràvata so nejzinite vladeteli: Bane, Jan~e, Ranko i Cican. Vo
edno vreme so Sibir vladeel carot Tan~e so svoite pet sinovi. Negovite sinovi vladeele za vreme na
kineskiot car Sju- An- Dia. Sibirija propadnala za vreme na vladeeweto na Tan~iniot vnuk Carman,
u{te bile sveì aziskite legendi za carot Tan~e, naro~ito vo Kina, ~ij jazik bil bogat so srpski
zborovi. (Carman=car man; srpskiot na Vuk Karaxi} bil tn.staroslovenski, koj e germaniziran, R.I.).
27
Toharskiot jazik bil tn.slovenski na Belci, koi do{le vo Centralna Azija eden milenium pred da
dojdat od Isto~na Azija Mongolite, otkade Mongolite vo Amerika se preselile okolu 13.000 g.p.n.e., a
vo Ju`na pristignale okolu 8.000 g.p.n.e. Persijcite... bile Belci, a vakvi bile Vedite so sanskritski.
28
Semitite kako Crnci bile naseleni vo Egipet, Arapskiot Poluostrov, Mesopotamija...Sumerite
bile Belci pove}ebo`ci, so pelazgiska mitologija, a Crncite so eden bog i crne~ka mitologija so mitot Adam i Eva, postanok na ~ovekot od ilova~a...Crncite se obreùvale i bile kanibalisti. Obreùvaweto se preneslo vo Egipet, Arapskiot Poluostrov, Mesopotamija i Kavkaz. Sledi da ima dva jazika
na Belci i Crnci i zaedni~ki jazici: aramejski i staroegipetski. Od niv nastanale novopersiski, koine i latinski, ama i arapski....Vo koine bile vneseni gotski. Sledi isto~no od Francija poradi gotskiot se govorat trorasni jazici(Belci,Crnci i Mongoli) i zapadno od Germanija dvorasni bez gotski
12
Indinski; (Iranski); Indoiranski; Toharski; Slovenski; Ermenski; Frigiski; Gr~ki; Italski; Germanski; Keltski;29
Mapa 4
Egipet; Goren Egipet; Dolen Egipet; Crveno More; Sredozemno More; Rekata Nil;
Teba; Abidos; Fajum; Memfis; Heliopolis; Avaris; Sais; Buto;
Mapa 5
Anti~kiot Isto~en Mediteran;
Crveno More; Sredozemno More; Crno More;
Libija; Teba; Siva; Memfis; Sais; Avaris;
Hanaan; Biblos; Sidon; Tir; Ugarit; Elba; Hurijci;
Anadolija; Hetiti; Kikilija; Likija; Karija; Lidija; Frigija;
Kipar; Rodos; Krit; Tera; Mesenija;
Knosos; Sparta; Argos; Mikena; Atina; Teba; Trakija;
Mapa 6
Anti~ki Egej;
Sredozemno More; Krit; Knosos; Rodos; Tera; Kitera; Lemnos; Evbeja;
Karija; Lidija; Frigija; Troja;
Jonci; Dorci;
Trakija; Tesalija; Dodona; Kopais; Teba; Atina;
Arkadija; Mesenija; Elis; Korint; Mikena; Argos; Sparta;
HRONOLO[KA TABELA
Kolona 1
Arijski model, Krit; Ranominojski (RM) I: RM II; RM III; Srednominojski (SM) I Prvi palati; Uni{tuvawe palati: SM III; Docnominojski (DM) IA; DM IB; DM II Osvojuvawe na
Mikencite; Kone~no uni{tuvawe na kritskite palati; Docnoheladski (DH) / Mikenski III
B; Trojanska vojna; DH / Mikenski III V;
Kolona 2
Arijski model, Grcija; Ranoheladski (RH) I; RH II; RH III Pristignuvawe na Grcite
???; SM I; Srednoheladski (SH) I Pristignuvawe na Grcite ?; SH III Prvi Grobovi so okno;
Docnoheladski (DH) IA ili Mikenski IA; Erupcija na Tera ?; Erupcija na Tera ?; DH/Mikenski II; DH/Mikenski III; Mikenski palati; DH/Mikenski IIIB; Teba e uni{tena; Trojanska
vojna; Invazija na Dorcite; Mikena e uni{tena; DH/Mikenski IIIB; Migracija na Joncite;
Korint e upravuvan od Bakhiadaj; Voveden e alfabetot ?; Homer; Prvi olimpiski igri; Kolonii osnovani vo Italija i na Sicilija; Hesiod; Prvo orientalno vlijanie; Atina; Persijcite ja osvojuvaat Anadolija; Persiska invazija vrz Grcija; Herodot; Peloponeska Vojna;
Sokrat; Platon, Isokrat; Podemot na Makedonija; Aleksandar Veliki; Aristotel;30
Kolona 3
Revidiran anti~ki model; Ranominojski (RM) I; Ranoheladski (RH) I; RM II, RH II;
RM III, RH III; Menthotpe / Radamantis e suveren na Krit i vo Beotija ???; Senvosre /Hpr K 3
R; Kekrope e suveren na Atika ???; SM III Invazija na Hiksite; Danaos i Kadmos; Prvi grobovi so okno; Docnominojski (DM) IA Voveden e alfabet; Erupcijata na Tera; DM IB; DM II
Mikensko osvojuvawe na Krit, egipetsko suverenstvo; Docnoheladski (DH)/Mikenski III Invazijata na Pelope ?; DH/Mikenski III B; Teba e uni{tena; Trojanska vojna; Vra}awe na Heraklidite; Mikena e uni{tena; DH/Mikenski III V; Filistejci; Migracii na Joncite; Hesiod; Korint e upravuvan od Bakhiadaj; Homer; Reformite na Likurg; Sparta; Prvi olimpiski
29
Keltite bile Brigi. Tie bile {umari, a samiot poim kelta ozna~uva sekira: kelta=kirta=sekirta.
Tie gi kr~ele {umite i sozdavale oranici. Kelta ozna~uvalo i presa za grozje. A do denes Evropa s
u{te ne e donaselena so lozata, oti Evropa za nea s u{te e ladna. Isto~no od rekata Rajna imalo Sklavini=tn.Sloveni, koi bile odvratna rasa, koja Bonifacius ja istrebuval. Tradiciite bile trakiski.
30
Pove}eboèstvoto bilo so svetski ~uda, razni kolosi...Vo egipetskite piramidi bi moralo da ima
svetlo, na primer kako od akumulatori...So Aleksandar Makedonski zapo~nale podvodnite istraùvawa, se pu{talo yvono vo vodenite dlabini, a nurka~ot di{el pod yvonoto. Aristotel {to go istraùval za jagulata, ostanalo s taka do so 17 vek. Tek ottoga{ Evropjanite po~nuvaat da se bavat so nauka.
13
igri; Kolonii osnovani vo Italija i na Sicilija; Reformite na Solon; Persijcite ja osvojuvaat Anadolija; Persiskata invazija vrz Grcija; Herodot; Peloponeska Vojna; Sokrat;
Platon, Isokrat; Podemot na Makedonija; Aleksandar Veliki; Aristotel;31
VOVED
Re~isi sekoga{, lu|eto, koi se zaslu`ni za ovie temelni otkritija na nekoja nova
paradigma, ili bile mo{ne mladi, ili mo{ne novi vo oblasta ~ija paradigma ja menuvaat.
(Tomas Kun, Strukturata na Nau~nite Revolucii)
Upotrebuvaweto na citatot od Tomas Kun e moj obid- kako ~ovek koj se zdobil so
znaewe od kineskata istorija- za opravduvawe na mojata pretpostavka za pi{uvaweto na temi koi se mnogu oddale~eni od mojata prvobitna oblast. Bidej}i jas }e go tvrdam slednovo:
iako promenite koi gi predlagam vo odnos na gledi{teto ne se paradigmatski spored striknoto zna~ewe na zborot, tie ne se ni{to pomalku fundamentalni.
Ovie tomovi im posvetuvaat vnimanie na dva modeli od gr~kata istorija: eden model
koj ja gleda Grcija kako su{tinska evropska ili ariska, a drugiot koj ja sogleduva kako levantska, na periferijata od egipetskata i semitskata kulturna oblast. Jas gi narekuvam
Arijski i Anti~ki modeli. Anti~kiot Model bil konvencionalno gledi{te pome|u Grcite vo Klasi~nata i vo Helenisti~kata epoha. Spored nego, gr~kata kultura se pojavila
kako rezultat od kolonizacijata, okolu 1500 godina pred novata era (pr.n.e.), izvedena od
egip}ani i fenikijci koi gi civilizirale domorodnite ìteli. Osven toa, Grcite vo golema mera prodolìle da pozajmuvaat od kulturata na Bliskiot istok.32
Najgolem del od lu|eto se iznenadeni koga doznavaat deka Arijskiot model, vo koj
mnogumina od nas se navedeni da veruvaat, se razvil duri vo tekot na prvata polovina na 19
vek. Vo svojata najrana ili [iroka forma, noviot model ja poreknuval vistinata za egipetskoto naseluvawe i se somneval vo naseluvaweto na Fenikijcite.33 Toa {to jas go narekuvam Ekstremen arijski model, koj cute{e vo tekot na dvete kulminacii na antisemizmot vo
1890-tite i povtorno vo 1920-tite i 1930-tite, go porekuva{e duri i kulturnoto vlijanie od
Fenikijcite. Spored Arijskiot model, postoela nekakva invazija od severot- koja ne bila
evidentirana vo anti~kata tradicija- koja ostvarila prevlast vrz lokalnata egejska ili
prethelenska kultura. Gr~kata civilizacija se gleda kako rezultat od me{avinite pome|u
31
Monumentalniot i prekrasen Aleksandriski e nare~en sedmo svetsko ~udo koe go izgradile vladetelite od makedonskata egipetska dinastija na Ptolomej, vo 3 vek p.n.e. Toj bil smesten vo Aleksandrija na ostrovot Far. Toa bil svetilnik pratatko na site svetilnici, a bil visok 110 m. Svetilnikot imal eden vid lift za dostavuvawe gorivo do negoviot vrv. Negoviot plamen moèl da se vidi
i od 60 km oddale~enost. Za àl, svetilnikot e sru{en od zemjotres vo 1307 g.n.e., po 1600 godini opstanok i funkcija. So mostovite, {to vaèlo i za liftovite, gradewe bilo mo`no. Isto taka, se prenesuvalo brodovi so pod niv postavawe drva kako valci. Spored avtori, brodovite na flotota na Aleksandar Makedonski bile preneseni na kopno preku prostorite, na koi denes e izgraden Sueckiot kanal...Me|utoa, flotata prodolìla na Istok, i taa stignala od Zapad vo Amerika, so svoi tradicii...
32
Egiptjanite i Fenikijcite bile Belci. Prvite imale zakoseni o~i, kako {to denes se Berberite.
Zakosenosta bila poradi peso~inite vo severna Afrika, Arapskiot Poluostrov so Mesopotamija. Govedoto vo Egipet bilo Levantsko, Isto~en Sredozemen Bazen koj do 4.000 g.p.n.e. stanal more, {to vaèlo za brigiskoto. Samo brigiskoto imalo ponatamo{en razvitok...Kowot vo Egipet bil brigiski, a
vakov bil i mongolskiot.Fenikijcite imale normalni o~i,tie bile Pelazgi so pelazgiska mitologija.
33
Za Aldo Masa, vo negovata kniga Fenikijcite, tie gi slavele bogovite od gorata Olimp, so glavni
bog Zevs.Brajer i dr. pi{at: Ovde bile najzanimlivi prikaznite za bogovite i heroite. Ovie legendi,
~ij sredi{en lik bil Gilgame{, mo{ne mnogu potse}ale na Homerovite epovi. Spored Kosidovski,
feni~kite religiozni epovi ìvo potse}ale na Homer. Navedenoto se potvrduva i so Polibij, spored
koj vo dogovorot za sojuz sklu~en 215 godina me|u Hanibal i Filip V bogovite na Kartagincite imale
pelazgiski imiwa (Zevs, Hera, Apolon, Dajmonot na Kartagincite, Herakle, Ares, Triton, Posejdon,
Helios, Selena, Geja i drugi). Tekstot bil bukvalen prevod na punskiot tekst od dogovorot. Ovoj e potvrden dokaz deka Punite (Feni~nite i nivnite Kartaginci) bile Pelazgi, na ~ij Homerov=tn.slovenski jazik se govorelo na Apeninskiot Polustrov. Fenikite kako pomorci bile prvite pomorski preselnici na nenaseleniot kontinent, nare~en Evropa. Tokmu zatoa nivnite naselbi vo Evropa bile
najstari. Ova se gleda vo pomorskite karti. Istoto go potvrduvaat mno{tvo avtori, koi se od 19 i 20 v.
14
Heleni koi govorele na indoevropski jazik i nivnite domorodni podanici. Tokmu poradi
konstruiraweto na ovoj Arijski model, ovoj tom go narekuvam Fabrikuvaweto na Anti~ka
Grcija 1785-1985.34
Jas veruvam deka treba da mu se vratime na Anti~kiot model, no so izvesni revizii;
zna~i, vo vtoriot tom od Crna Atena go zastapuvam ona {to go narekuvam Revidiran anti~ki model. Ovoj model go prifa}a tvrdeweto deka postoi realna osnova vo prikaznite za
egipetskata i fenikijskata kolonizacija na Grcija, prisutni vo Anti~kiot model. Me|utoa,
vo modelot se smeta deka tie zapo~nale porano, vo prvata polovina na vtoriot milenium pred novata era. Toj se soglasuva so Anti~kiot model deka gr~kata civilizacija e rezultat od
me{aweto na kulturite predizvikani od ovie kolonizacii i od podocne`nite pozajmuvawa
{irum isto~niot Mediteran. Od druga strana, toj privremeno ja prifa}a hipotezata na
Arijskiot model za invazii- ili infiltracii- od severot, izvedeno od lu|e koi govorele na
indoevropski jazik, nekade vo tekot na ~etvrtiot ili tretiot milenium pred novata era.
Sepak, Revidiraniot anti~ki model smeta deka prethodnoto naselenie govorelo na sroden
indohetski jazik, koj ostavil malku tragi vo gr~kiot jazik. Vo sekoj slu~aj, toj ne moè da
bide upotreben za objasnuvawe na mnogute neindoevropski elementi vo podocne`niot jazik.
Dokolku sum vo pravo vo moite nastojuvawa za urivaweto na Arijskiot model i za
negovoto zamenuvawe so Revidiraniot anti~ki model, }e bide neophodno ne samo povtorno
obmisluvawe na temelnite osnovi na Zapadnata civilizacija, tuku i svesnost za prodiraweto na rasizmot i kontintalniot {ovinizam vo celata na{a istoriografija, ili vo filozofijata na pi{anata istorija. Anti~kiot model nema golemi vnatre{ni nedostatoci,
ili slabosti vo mo}ta na objasnuvaweto. Toj bil urnat poradi nadvore{ni pri~ini. Za romanti~ari i rasisti od 18-tiot i od 19-tiot vek, ednostavno bilo nezamislivo deka Grcijakoja bila gledana ne samo kako olicetvorenie na Evropa, tuku i kako nejzinoto ~isto detstvo- bila rezultat od me{avinata pome|u domorodni evropjani i kolonizatorski afrikanci i semiti. Zatoa, Anti~kiot model trebalo da bide urnat i da bide zamenet so ne{to poprifatlivo.35
[to sakame da kaème so zborovite model i paradigma ? Poleznosta od odreduvaweto takvi termini e ograni~ena, kako poradi neizbe`nata non{alantnost pri nivnata
upotreba, taka i poradi faktot deka zborovi moè da bidat definirani samo so pomo{ na
drugi zborovi, ne nudej}i temel vrz koj moème da gradime. Osven toa, neophodno e izvesno
poso~uvawe na namerata prisutna vo nivnoto zna~ewe. So zborot model jas vo osnova ozna~uvam reducirana i poednostavena {ema na nekakva sloèna realnost. Takva transpozicija
sekoga{ sozdava iskrivokol~uvawe, kako {to veli italijanskata poslovica-tradutorre traditore - preveduva~ predavnik. I pokraj ova, isto kako i samite zborovi, modeli se neophodni za
re~isi site razmisli i govorewa. Sekoga{ treba da pomnime, me|utoa, deka modelite se ve{ta~ki i pove}e ili pomalku proizvolni. Osven toa, isto kako {to razli~ni aspekti na
svetlinata se objasnuvaat najdobro kako branovi ili ~esti~ki, nekoj drug fenomen moè da
bide plodnosno sogledan na dva ili pove}e razli~ni na~ini; odnosno, so koristewe dva ili
pove}e spored svojot kapacitet za objasnuvawe na karakteristikite na soo~enata realnost.
Zatoa, korisno e da razmisluvame vo ramkite na natprevaruvaweto pome|u modeli. So zborot paradigma, jas ednostavno ozna~uvam voop{teni modeli ili obrasci na razmisluvawe,
primeneti na mnogu ili na site aspekti od realnosta, onaka kako {to ja gledaat nekoj poedinec ili zaednica.
Temelnite predizvici koi im se upatuvaat na nau~nite disciplini imaat tendencija
da dojdat odnadvor. Voobi~aeno e studentite postepeno da se zapoznavaat so svoite oblasti
na prou~uvawe, nalik na misterii koi poleka se razotkrivaat, taka {to do migot koga }e ja
sogledat svojata oblast kako nekakva celina, tie bile tolku podrobno protkaeni so konvencionalni, odnapred sozdadeni mislewa i obrasci na razmisli, taka {to e krajno neveroja34
Poimot Heleni bil nov, vnesen za vreme na Pizistrat (6 vek p.n.e.), ~ij Redakciski odbor sklopil
tri rakopisi od Egipet so magare, a vo Mala Azija magare nemalo do 480 g.p.n.e., govedo i kow od Brigija=Evropa i ostrovite Dalmacija, a tek od 6 vek p.n.e. tie se naseluvaat. Taka bila sozdadena Ilijada. Bidej}i vo Atlantida e magareto, kartaginski gradeì itn., taa bila falsifikat na ...Platona.
35
Crnci (Semiti) nikoga{ nemalo vo Atina, tuku vo nea od 19 vek bil vnesen dvorasen tn.gr~ki jazik.
15
tno deka }e bidat sposobni da se somnevaat vo nejzinite temelni premisi. Ovaa nesposobnost e osobeno voo~liva vo nau~nite disciplini koi i obrnuvaat vnimanie na anti~kata istorija. Kako prvo, se ~ini deka pri~nite se dolàt na faktot deka so nivnite studii dominira u~eweto te{ki jazici, proces koj neizbe`no e avtoritaren: tie moèbi nema da ja doveduvaat vo pra{awe logikata na nekoj nepravilen glagol ili funkcijata na nekoja partikula.Vo isto vreme, me|utoa, dodeka profesorite gi postavuvaat svoite lingvisti~ki pravila,
tie nudat drugi op{testveni i istoriski informacii koi obi~no se davani i dobivani vo
eden sli~en dih. Intelektualnata pasivnost na studentot e zgolemena poradi faktot deka
ovie jazici, vo osnova, se u~eni vo tekot na detstvoto. Iako ova go olesnuva u~eweto i na vaka obu~eniot u~en ~ovek mu nudi nesporedlivo ~ustvo za gr~kiot ili ja hebrejskiot jazik,
takvi maì i èni se nakloneti da prifatat nekakov koncept, zbor ili forma kako tipi~na gr~ka ili hebrejska, ne baraj}i objasnuvawe za nivnata specifi~na funkcija ili poteklo.36
Vtora pri~ina za popre~uvaweto e pribli`nata, ili vistinskata, religiska stravopo~it pri pristapuvaweto kon klasi~ni ili evrejski kulturi, koi se smetani za izvori na
zapadnata civilizacija.37 Poradi toa, tuka postoi koleblivost za upotrebuvawe profani
analogii zaradi obezbeduvawe modeli za nivnoto prou~uvawe. Golemiot isklu~ok od ova e
prisuten vo folklorot i vo mitologijata kade, u{te od vreme na Xejms Frejzer i Xejn Harison pri preminot vo 20 vek, postoe{e zna~itelna koli~ina komparativni trudovi. Sepak,
re~isi seto ova ostana vnatre vo granicite postaveni vo 1820-tite, od strana na ~ovekot koj
go uni{to Anti~kiot model, Karl Otfrid Miler. Miler gi potiknuva{e nau~nicite, no
nepopustlivo mu se sprotistavuva{e na priznavaweto deka postoele bilo kakvi specifi~ni
pozajmuvawa od istokot. Koga stanuva zbor za povisoka kultura, postoelo u{te pogolemo protivewe za sogleduvaweto na bilo kakvi precizni paraleli.
Sepak,situacijata go dobiva svojot najekstremen oblik vo oblastite na jazikot i imiwata.Po~nuvaj}i od 1840-tite, indoevropskata filologija, ili prou~uvawe na odnosite pome|u jazicite, be{e jadroto na Arijevskiot model. Toga{, kako i sega, prou~uva~i na indoevropjanite i na gr~kata filologija isklu~itelno se protivea na sogleduvaweto bilo kakva
vrska na gr~kiot jazik- od edna strana- i egipetskiot i semitskiot, dvata glavni neindoevropski jazici od anti~kiot Isto~en Mediteran, od druga strana. Nema somnevawe deka dokolku egipetskiot, zapadnosemitskiot i gr~kiot jazik bea jazici na tri zna~ajni, sosedni
plemiwa vo sovremeniot Tret Svet, bi postoelo obemno komparativno prou~uvawe, posle
koe najgolemiot del od lingvistite bi zaklu~il deka tie moèbi imaat prili~no daleko
srodstvo edni so drugi, no i deka so sigurnost se odvivale zna~itelni lingvisti~ki i verojatno drugi kulturni pozajmuvawa pome|u trite narodi. Me|utoa, so ogled na dlabokata po~it koja se ~ustvuva kon gr~kiot i hebrejskiot jazik, vakviot vid na sirova komparativna
rabota se smeta za nesoodvetna.38
Licata od nadvore{nosta nikoga{ nema da ja poseduvaat kontrolata vrz detalite, so
koja ekspertite se zdobile tolku bavno i ma~no. Pri nedostig od celosno osoznavawe na zadninskite sloènosti, tie se nakloneti da gledaat prostodu{ni soodnosi pome|u povr{ni
sli~nosti. Sepak, ova ne zna~i deka autsajderite sekoga{ gre{at. Hajnrih [liman, bogatiot germanec koj prv izvede iskopuvawa kaj Troja i Mikena vo 1870-tite, sozdade naivna, no
plodnosna povrzanost od legendi, istoriski dokumenti i topografija, pokaùvaj}i deka o~iglednoto ne e sekoga{ pogre{no- bez ogled kolku toa ne im se dopa|a na akademicite.
Druga tendencija pome|u profesionalcite e da sozdavaat pogre{no poistovetuvawe
pome|u etikata na situacijata i nejzinata realnost. Iako e sosema pravedno ekspertot koj
potro{il cel ìvoten vek, obiduvaj}i se da ja sovlada temata, da znae podobro od drskiot
novodojdenec, ova ne e sekoga{ vistina. Novodojdenecot ponekoga{ ja ima prednosta na gledi{teto; sposobnosta da ja sogleda temata kako celina i kon nejze da pricvrsti nadvore{ni
36
Evreite bile ednobo`ni Belci, a Helenite pove}ebo`ni Belci. Aramejski i koine bile dvorasni.
Belcite vo ledeno doba opstojuvale vo Levantot, ju`no od 35-ta paralela. Tie bile samo eden narod.
38
Idijcite,Mongolite i Semitite bile temni, sprotivno na Belcite,a vakvi bile i Evropjanite. Sledi da postojat 4 grupi na jazici: pelazgiski=tn.slovenski jazici na Belci, semitski=crne~ki, indijski i mongolski. Aramejskiot, koine i latinski bile dvorasni, a gotskiot dopolnitelno i mongolski.
37
16
analogii. Zatoa, moème da navletame na slednava paradoksalna situacija: iako amaterite

voobi~aeno ne moàt da go potpomagnat nau~niot napredok vo ramkite na nekoj model ili
paradigma, tie ~esto se najbrojnite lu|e koi moàt da im upatat predizvik. Dvata najzna~ajni probivi vo helenskite studii od 1850-tata- arheolo{koto otkrivawe na Mikena i de{ifriraweto na nejzinoto pismo, linearno B- bea izvedeni od amateri: [liman, kogo predmalku go spomnav, i Majkl Ventris, anglo-gr~ki arhitekt.
I pokraj faktot deka fundametalno novite pristapi ~esto proizleguvaat od navore{nosta, toa sekako ne zna~i deka site predlozi od ovie krugovi se pravilni ili polezni.
Najgolemiot del od niv ne se takvi i so pravo se otfrleni kako neto~ni. Praveweto razlika pome|u razli~nite tipovi radikalni predizvici e povrzano so dva te{ki problemi.
Koj treba da go stori toa ? Kako toa treba da bide storeno ? Se razbira, ekspertite se prvata grupa so koja treba da se konsultirame. Tie go imaat znaeweto neophodno za procenuvawe
na verodostojnosta i za upotrebuvaweto novi idei. Dokolu- kako vo slu~aj so Ventris i de{ifrirawetona Linearnoto B- najgolem del od niv gi prifatat ideite, bi bilo budalesto
da go predizvikuvame nivniot sud. Nivno negativno mislewe, od druga strana, ne moè da bide tretirano so istata apsolutna po~it bidej}i, iako tie gi poseduvaat neophodnite ve{tini za donesuvawe sud, tie imaat direkten udel vo slu~ajot. Tie se ~uvarite na akademskiot
status quo i vo nego imaat pridodadeno intelektualen i ~esto emotiven vlog. Vo nekoi slu~aevi, nau~nicite gi branat svoite pozicii duri i so pomo{ na tvrdewe deka hebrejskata
epoha na amaterite, koja vo nivnata oblast nekoga{ bila neophodna, sega e zavr{ena. Poradi toa, iako nivnata nau~na granka bila osnovana od amateri, amaterite pove}e ne moàt da
dadat svoj pridones. Bez ogled kolku mnogu verodostojno moè da izgleda idejata za nekakov
autsajder, se podrazbira deka e nevozmo`no nejzinoto ovistinuvawe.
Tokmu poradi takvi stavovi- kako na primer stavot deka vojnata e premnogu seriozna rabota za da im bide prepu{tena na voeni lica- neophodno e misleweto od informirani laici, kako i od profesionalci, zaradi procenuvaweto na validnosta na novi predizvici, otfrleni od zasegnatite nau~nici. Iako nau~nicite imaat podobri soznanija odo{to javnosta, postoele slu~aevi koi go pokaàle sprotivnoto. Zemete ja predvid, na primer, idejata za Ploveweto na kontinentite, najprvo predloèna od Profesorot A. L. Vegener kon
krajot od 19-tiot vek. Niz golem del od raniot 20-ti vek, zna~ajot na o~iglednite uskladenosti pome|u Afrika i Ju`na Amerika, pome|u dvete strani od Crvenoto More i mnogu drugi bregovi, be{e otfrlena od najgolemiot del od geolozite. Sega, sprotivno na toa, univerzalno e prifateno deka kontinentite plovele edni od drugi. Sli~no na ova, predlozite
na amerikanskite populisti, vo 1880-tite i 1890-tite, za napu{tawe na zlatniot standard,
bea osuduvani od akademski ekonomisti kako celosno nedelotvorni. Vo takvi slu~ai, se ~inelo deka javnosta bila vo pravo, a akademicite gre{ele. Zatoa, iako e potrebno vnimatelno prou~uvawe na profesionalnoto mnenie i negovo po~ituvawe, toa ne treba sekoga{ da
bide smetano za posleden zbor.
Na kakov na~in eden informiran laik treba da pravi razlika pome|u konstruktiven, nadvore{en radikalen inovator i nekakov ~udak. Pome|u Ventris, koj go de{ifriral
kritskoto slogovno pismo, i Velikovski, koj opi{a niza nastani i katastrofi vo celosno
ostapuvawe od site drugi rekonstrukcii na istorijata. Na krajot na krai{tata, edna lai~ka
porota mora da se potpre vrz svojot sopstven subjektiven ili estetski sud. Me|utoa, postojat izvesni polezni indicii. ûdakot- odnosno, nekoj so koherentno objasnuvawe, ~ii hipotezi ne go privlekuvaat brgu vnimanieto na akademskiot establi{ment- e sklon da dodava novi nepoznati i nadsetilni faktori vo svoite teorii: izgubeni kontinenti, lu|e od vselenata, planetarni sudiri, i taka natamu. Ponekoga{, se razbira, vakviot vid hipoteza e spektakularno dokaàn so otkritieto na postuliranite nepoznati faktori. Na primer, misterioznite koeficienti na izvonredniot {vajcarski lingvist Sosir, koi gi ponudi kako hipoteza za objasnuvawe anomalii vo indoevropskite samoglaski, bea pronajdeni vo hetitskite
laringalni glasovi. Pred ova, me|utoa, teorijata ne moè{e da bide testirana i, vo ist tolkav obem, ostana neinteresna. (Laik=lai k: lai=lavi=lafi..., lai=laj, i=j, R.I.)
Sprotivno na ova, pomalku imaginativni inovatori se nakloneti da ostranuvaat faktori, pove}e odo{to se nakloneti da dodavaat vrz niv. Ventris go zede nepoznatiot egejski
jazik koj navodno bil pi{uvan so Linearnoto B, vospostavuvaj}i direktna povrzanost pome-
17
|u dva poznati entiteti, homerskiot i klasi~niot gr~ki jazik, i zbirkata od plo~ki so Linearno B pismo. Spored toa, toj vedna{ sozdade edna cela, nova akademska oblast.
Jas smetam deka povtornoto oìvuvawe na Anti~ki model na gr~kata istorija, predloèn vo ovie tomovi, i pripa|a na ovaa vtora kategorija.Toj ne dodava dopolnitelni nepoznati ili nadsetilni faktori. Namesto toa, toj ostranuva dva faktori vovedeni od pobornicite na Arijskiot model: (1) neindoevropskite, predhelenski lu|e, vrz koi be{e graden sekoj neobjasniv aspekt od gr~kata kultura; i (2) misterioznite bolesti nare~eni egiptomanija, barbarofilija i interpretatio Graeca koi, kako {to tvrdat pobornicite na Arijskiot
model, dovele do zabluda tolku mnogu inteligentni, vramnoteèni i informirani anti~ki
Grci- imeno, zabluda koja velela deka Egip}anite i Fenikijcite igrale sredi{na uloga pri
formiraweto na nivnata kultura. Ovaa zabluda be{e u{te pove}e zabele`liva bidej}i nejzinite `rtvi ne se zdobile so nikakva etni~ka satisfakacija. Ostranuvaweto na ovie dva
faktori i povtornoto oìvuvawe na Anti~kiot model razviva neposredno soo~uvawe pome|u gr~kite, zapadnosemitskite i egipetskite kulturni jazici,39 sozdavaj}i stotici, ako ne i
iljadnici hipotezi-predviduvawa koi moàt da bidat testirani- dokolku zbor ili koncept
a se pojavil vo kultura h, bi trebalo da o~ekuvame da najdeme negov ekvivalent vo kulturata
u. Ovie moàt da gi osvetlat aspektite na site tri civilizacii, no osobeno onie oblasti od
gr~kata kultura koi ne moàt da bidat objasneti spored Arijskiot model.
Anti~kiot, Arijskiot i Revidiraniot anti~ki model spodeluvaat edna paradigmaparadigmata za mo`nosta za {irewe jazik ili kultura po pat osvojuvawe. Interesno, ova e
sprotivno na dominantniot trend vo dene{nata arheologija, koj go naglasuva domorodniot
razvoj. Vakviot razvoj nao|a svoj odraz vo gr~kata praistorija, spored neodamna predloèniot Model za avtohtono poteklo. Crna Atena, me|utoa, }e se fokusira na natprevarot pome|u Anti~kiot i Arijskiot model.
Devetnaesettiot i dvaesettiot vek bea pod dominacija od paradigmite za napredok i
nauka. Vo ramkite na nivnoto u~ewe stoe{e uveruvaweto deka najgolemiot del od nau~nata
granka napravija kvanten skok vo modernosta ili vo vistinskata nauka, sledeni od staloèn, kumulativen, nau~en napredok. Vo istoriografijata na anti~koto Isto~no Sredozemje,
se smeta deka ovie skokovi se odvivale vo 19 vek, a ottoga{ nau~nicite se nakloneti da veruvaat deka nivnata rabota e kvalitativno podobra od bila koja rabota prethodno. Nivnite
opiplivi uspesi vo prirodnite nauki vo tekot na ovoj period ja potvrdija vistinata za ova
uveruvawe vo ovaa oblast. Nejzinoto rasprostranuvawe vo istoriografijata e vtemelena na
pomalku sigurni osnovi. Sepak, uni{tuva~ite na Anti~kiot model i graditelite na Arijskiot model se gledale sebesi kako nau~nici. Za ovie germanski i britanski u~eni lu|e,
prikaznite za egipetskoto kolonizirawe i civilizirawe na Grcija ja naru{uvale rasnata
nauka, isto kako {to legendite za sirenite i kentaurite monstruozno gi kr{ele kanonite
na prirodnite nauki. Zatoa, site tie bile podednakvo diskreditirani i otfrleni.
Vo izminatite 150 godini, istori~arite tvrdea deka poseduvaat metod koj soodvetstuva na metodi upotrebuvani vo prirodnite nauki. Vsu{nost, na~inite spored koi modernite istori~ari se razlikuvaat od prednau~nite se mnogu pomalku izvesni. Najdobrite od
najranite pisateli bile samosvesni, go upotrebuvale testot na verodostojnosta i se obiduvale da imaat vnatre{na doslednost. Osven toa, tie citirale i procenuvale svoi izvori. Za
sporedba, nau~nite istori~ari od 19 i od 20 vek ne bile sposobni da dadat formalni poso~uvawa za dokaz ili da vostanovat cvrsti istoriski pravila. Denes, zgora na toa, napadot
imenuvan kako pogre{na metodologija e upotrebuvan za osuduvawe na samo na nekompetentnite, tuku i na nedobrodojdenite dela. Napadot e nepraveden, bidej}i la`no implicira na
postoeweto drugi metodolo{ki dokaàni studii koi sluàt kako sporedba.
Vakvite razgleduvawa vodat do pra{aweto za pozitivizmot i za negovoto barawe
dokaz. Prili~no te{ko e da se postigne dokaz za izvesnosta, duri i vo eksperimentalnite
nauki ili vo dokumentarnata istorija. Vo oblastite za koi se interesira ova delo, toa ne
doa|a predvid: se {to moème da se nadevame, e da pronajdeme pogolema ili pomala verodostojnost. Poinaku kaàno, zabluda e dokolku sakame da sogledame nekakva analogija pome39
Dvorasni, pelazgisko- semitski, jazici bile aramejski, staroegipetski, koine, latinski, arapski...
18
|u nau~na debata i krivi~no pravo. Vo krivi~noto pravo, bidej}i osuduvaweto nevina li~nost e tolku mnogu polo{a odo{to osloboditelna presuda za vinovnik, sudovite so pravo
baraat dokaz nad razumnoto somnevawe pred donesuvaweto na presudata. No nitu konvencionalna mudrost, nitu akademskiot status quo gi nemaat moralnite prava koi gi poseduva
nekoja obvineta li~nost. Zatoa, sudovite za debati vo ovie oblasti ne treba da bidat donesuvani vrz osnova na dokazot, tuku samo vrz osnova na konkurentskata verodostojnost. Vo
ovie tomovi jas ne moàm, i zatoa ne se obiduvam, da dokaàm deka Arijevskiot model e
pogre{en. Se {to se obiduvam da storam e da pokaàm deka toj e pomalku verodostoen odo{to Revidiraniot anti~ki model, kako i deka vtoriot model pruà poplodnosna ramka za
idno istraùvawe.
Istraùvawata na praistorijata, izvedeni vo 20 vek, bea izma~uvani od edna opredelena forma od vakvata potraga po dokaz, {to jas }e ja nare~am arheolo{ki pozitivizam.
Toa e pogre{noto rasuduvawe deka rabotata so objekti sozdava ne~ijaobjektivnost; uveruvaweto deka tolkuvaweto na arheolo{kite dokazi se solidni (cvrsti) kako i samite arheolo{ki pronajdoci. Ova uveruvawe ja podiga hipotezata vtemelena vrz arheologijata i ja postavuva na nau~no ramni{te, pri {to ja namaluva vrednosta na informaciite za minatoto
od drugi izvori- legendi, toponimi, religiozni kultovi, jazik, kako i {ireweto na lingvisti~ki i pi{ani dijalekti. Vo ovie tomovi se smeta deka site ovie izvori mora da bidat
tretirani so golema pretpazlivost, no i deka dokazot od niv ne e kategori~en pomalku validen odo{to dokazot od arheologijata.
Omilenata alatka na arheolo{kite pozitivisti e argumentot od ti{ina: veruvaweto deka dokolku ne{to ne e pronajdeno, toga{ toa ne moèlo da postoi vo zna~itelni koli~ini. Ovde }e se pokaè kako polezno vo mo{ne maliot broj slu~ai kade arheolozite ne
uspeale da pronajdat ne{to predvideno od dominatniot model, vo ograni~ena oblast, vo koja
istovremeno bile izvedeni obemni iskopuvawa. Na primer, vo izminatite 50 godini se veruva{e deka golemata erupcija na Tera se slu~ilavo tekot na kerami~kiot period nare~en
Docnominojski IB- no i pokraj obemnite iskopini na ovoj male~ok ostrov, od vulkanskite
naslagi nikoga{ ne se pojavija fragmenti od vakvi predmeti. Me|utoa, duri i tuka, nekakvi
grn~arski predmeti od vakov tip se u{te moè da se pojavat, a sekoga{ postojat pra{awa
okolu definicijata na kerami~kite stilovi. Vo re~isi celata arheologija- isto kako i vo
prirodnite nauki- re~isi e nevozmo`no da se dokaè neprisustvo.
Verojatno }e se pojavat tvrdewa deka ova se napadi protiv stra{ila od slama, ili vo
najmala raka protiv po~inati lu|e. Sovremenite arheolozi se premnogu sofisticirani za
da bidat tolku pozitivisti~ki, i denes, niti eden seriozen nau~nik ne veruva vo postoeweto, a kamoli vo zna~ajnosta, na <rasata>. I dvata iskazi moèbi se vistiniti, no tuka tvrdime deka sovremeni arheolozi i istori~ari na antikata na ovoj region se u{te rabotat so
modeli vostanoveni od lu|e koi bile grubi pozitivisti i rasisti. Zna~i, krajno e neverodostojno da pretpostavime deka modelite, tuku- so ogled na ona {to sega se gleda kako dubiozni okolnosti vo nivnoto sozdavawe- tie treba da bidat podloèni na mo{ne vnimatelna proverka, pri {to seriozno treba da bide zemeno predvid mo`nosta deka postojat podednakvo dobri ili podobri alternativi. Poodredeno, dokolku moè da bide pokaàno deka
Anti~kiot model bil urnat poradi nadvore{ni pri~ini, negovoto zamenuvawe so Arijskiot
model pove}e ne moè da i bide pripi{ana na bilo kakva superiornost vo objasnuvaweto
koja ja nudi Arijskiot model; zatoa, legitimno e da gi postavime dvata modeli vo eden natprevar ili da se obidime da gi pomirime. (Alternat=alternat=vlternat=vrternat, R.I.)
Vo ovoj moment, se ~ini deka e polezno da pruìme eden kus pregled na ostatokot od
ovoj voved. Vo proekt golem kako onoj {to jas se obiduvam da gi realiziram tuka, o~igledno
e korisno da ponudam sumirawa na argumenti, zaedno so izvesni indikacii za dokazite koi
gi podrùvaat. Tokmu poradi ovie pri~ini jas vklu~iv eden kus pregled na poglavjata koi ja
so~inuvaat ovaa kniga. Problemite vklu~eni pri objasnuvaweto na moite argumenti o~igledno se zgolemeni poradi faktot deka moite gledi{ta kon po{irokiot kontekst vo koj se postaveni temite od Crna Atena, ponekoga{ se razlikuvaat od konvencionalnata mudrost. Zatoa, jas napi{av mo{ne {ematska istoriska zadnina koja se protega {irum zapadniot Star
Svet, vo tekot na poslednite 12 mileniumi. Ova {iroko istraùvawe e prosledeno so istoriski pregled na vtoriot milenium pred novata era, period na koj Crna Atena mu obrnuva
19
golemo vnimanie. Ova e ponudeno so cel da go pokaè slednovo: toa {to jas mislam deka navistina se slu~ilo, kako sprotivnost na gledi{tata na drugi lu|e za ovaa tema.
Potoa doa|a rezimiraweto na samoto Fabrikuvawe na Anti~ka Grcija, {to e prosledeno so daleku podetalni opisi na sodrìnite od drugite dva toma od serijata. Konturata na vtoriot tom, Arheolo{kiite i Dokumentiranite Dokazi, e vklu~en za da pokaè deka
od povtornoto oìvuvawe na Anti~kiot model moè da se napravi mo}na ramka za arheolo{kite, lingvisti~kite i drugite formi na dostapni dokazi. Jas napi{av daleku pokus opis
na planiranite sodrìni od Tretiot Tom, Re{avawe na zagatkata na sfingata, so cel da gi
poso~am interesnite rezultati koi moàt da bidat dobien preku primenuvaweto na Revidiraniot anti~ki model vrz prethodno neobjasnivi problemi od gr~kata mitologija.
Zadnina
Pred naveduvaweto na temite prisutni vo ovie tomovi, moèbi e korisno da ponudam op{t vpe~atok okolu moite gledi{ta za nivnata istoriska zadnina, osobeno tamu kade
se razlikuvaat od konvencionalnata mudrost. Kako i najgolem del od u~enite lu|e, jas veruvam deka e nevozmo`no da se ponudi sud pome|u teoriite za monogeneza i poligeneza na ~ove~kiot jazik, iako sum naklonet kon monogenezata. Od druga strana, neodamne{ni dela od
mal, no se pogolem broj nau~nici, me ubedi deka postoi genetska povrzanost pome|u indoevropskite jazici i jazicite od afroazisko jazi~no nadsemejstvo. Jas u{te pove}e go prifa}am konvencionalnoto, iako sporno gledi{te, deka nekoe semejstvo od jazici proizleguva
od eden edinstven dijalekt. Zatoa, jas veruvam deka edna{ so sigurnost postoele lu|e koi govorele proto-afroaziski-indoevropski jazik. Takov jazik i kultura so sigurnost se razdvoil pred mo{ne dolgo vreme. Najnovata verojatnost bi bil musteriskiot period, 50000-30
000 godini ps (Pred Sega{nosta), no postoi golema mo`nost toa da se slu~ilo mnogu porano.
Terminus ante quem e odreden spored daleku pogolemite razliki pome|u indoevropskiot i afroaziskiot,odo{to spored razlikite vo nivnite ramki,i jas veruvam deka razdvojuvaweto na
afroaziskiot moè da bide vremenski lociran vo devetttiot milenium pred novata era.40
40
S.Anderson so svoite sorabotnici vo 1981 godina pi{at za sekvencijata i organizacijata na ~ove~kite mitohondrijalni genomi, objaveni vo Natura 290. Ovde e bitna genetskata razlika me|u Evropjanot i Afrikanecot, so ozna~uvawe so AGCT (T= timin) kako par na bazite. Pa e mo`no ostapuvawe
kaj parot adenin- timidin i gvanin- citozin. Taka na 14- to informativno mesto T na Evropjaninot
postoi C kaj Afrikanecot, {to se povtoruva na 15- to mesto. Na i 19- to mesto G i A se nao|a A i G. Pa
sledi na 24- to mesto C so G. Zna~i, vo Afrika ne poteknal ~ovekot, ne bilo mo`no od crn da proizleze bel ~ovek i zatoa rasite bile genetsko odvoeno oddale~eni od {to sledi nivnata genetska razli~nost. Kit êng navede: Razlikite me|u Evropejcite i Afrikancite moè da se objasni so mutacijata na samo eden od trite tri milijardi delovi na ~ove~kiot genomen...V~udoviduva~ki e faktot deka
taa promena zavisi od promenata na samo edna bukva od knigata na ìvotot, edna mala izmena od mo`nite tri milijardi. Temniot pigment moè da se pojavi i poradi ishranata. Vakov bil slu~ajot so
kamilskoto mleko, so kogo se doa|a do promena na bojata na kosata, taa dobiva crvenkava nijansa, {to
iz~eznuva so izbalansirawe na ishranata. So toa {to kamilari bile Crnci, a nivnata crna kosa dobiva crvenkasta nijansa, a koàta pri ishrana na doen~iwa Belci so morkov sok...òltesta, s e jasno.
[trajt govori deka so istraùvawata na jadrovata DNK za dene{nite ìvi Evropjani, Azijati
i narodi na Pacifikot se mo{ne mnogu tesno pome|u sebe srodni odkolku so subsaharskite Afrikanci. Navodot na avtorot ukaùva za srodnosta na naselenieto na onie prostori kade se {irela belata
rasa. Ama subsaharskite Afrikanci (Crnci) se dale~ni od Belcite. Zatoa Crncite i Belcite nemaat
vrska edni so drugi. Spored V.F.Ganong, dolgite tretirawa so prirodnite i sinteti~kite MSH- preparati deluvaat kaj Crncite- verojatno so zabrzuvawe na sintezata na melaninot- nivnata koà da potemni. Bidej}i ova ne e slu~aj kaj Belcite, tokmu ovie nemale vrska so Crncite.
Se ova moè da se potvrdi so navodot za Crncite vo DER GROSSE READER DIGEST WELT ATLAS: Zarastuvawe na bradata i telesnoto zakosuvawe: slabo. Veber- Baldamus pi{at za Skitite. Tie
bile bez brada tie li~at eden na drug. Ovie bile Mongoli. Tojbni za Mongolot istaknuva: negovite
pravi ~vrsti vlakna i toa {to taa e retka osven na glavata. So ova se potvrduva zaedni~koto poteklo
na temnite rasi. Ova bilo sprotivno na Belcite so gusta brada i tie bile obrasteni po teloto. Tokmu
ova ja objasnuva seta vistina: majmunot bil obrasten, a Crnecot ne, {to vaì i za drugite navedeni razliki. Adamo-Vitni istaknuvaat: Migracijata na prvobitnite lu|e kon klimatski uslovi {to ne bile tolku umereni rezultirala so posvetla koà, pomala koskena struktura i poramna kosa. Prirodata
so tekot na vremeto gi prisposobila na novite predeli na zemjata {to gi naselila. Lu|eto oti{le ponaseverno i razvile posvetla koà {to bila pootporna na studot vo sporedba so temnata. Posvetlata
20
koà isto taka bila posposobna da go metabolizira vitaminot D vo predeli so pokratki denovi i podolgi no}i. Za Crncite vo The Atlas of Mankind se veli sprotivnoto: (Son~evata svetlost koja pa|a na
koàta na teloto mu ovozmoùva da go sozdava vitaminot D: mo{ne temnata koà gi odfrla pogolemiot del na son~evite zraci za koàta da bi se za{titila od tropskoto sonce, ama vo kraevite kade
ima malku sonce toa moè da predizvika nedostatok na vitaminot D). Zna~i, od Afrika ne poteknal
~ovekot od koj bi proizlegol Belec. Duri Crnecot se ra|a pobel. Bidej}i so vremeto e se potoplo i
potoplo, do denes ~ovekot e se potemen i potemen. Ova se potvrduva od samiot svoj po~etok: Dinosaurusite opstojuvale edino na temperaturi od deset pa do najpove}e ~etirieset stepeni Celzijusovi.
Vo prilog e navodot i na Milankovi}: Vo tekot na slednite 26.100 godini, spored moite presmetki,
letata vo na{ite prostori }e bidat se potopli i potopli. Tokmu zatoa Belecot }e bide se potemen i
potemen.
Rasnite razliki se ogleduvaat i vo bojata na o~ite. Spored Ri~ard Dokins genot za kafeavi o~i
e dominanten vo odnos na genot za sini o~i, koj e recesiven. Nekoja li~nost }e ima sini o~i ako dvete
kopii se ednoglasni vo preporaka na sini o~i. X. F. Leslej ja naveduva teorijata Davenporta. Se misli deka dva razli~ni parovi na geni deluvaat na proizvodstvo na pigmentot na koàta. Me|utoa, ovaa
teorija go prisposobuva na~inot na nasleduvawe prili~no dobro, iako postojat verojatno drugi vklu~eni geni. Toj naveduva primer za crna i bela koà.Genite A i V se geni, koi doprinesuvaat koàta
da potemni, dodeka genite a i v se neutralni i tie ne vlijaat vo bojata na koàta. Zna~i, sekoj gen koj
dava doprinos dodava po ne{to i koàta ja pravi potemna, a efektot na sekoj gen se akumulira i zatoa
e toa aditivno genetsko deluvawe. Od toa proizleguva deka nieden gen ne e dominanten ili recesiven.
So toa {to o~ite na temnite rasi se dominantni vrz o~ite na Belcite, {to ne vaì so crniot pigment
vrz beliot, kako i deka rusata kosa bil delimi~en albinizam, se potvrduva, Belcite nemale vrska so
temnite rasi. Vo albinizmot primarno o~ite se crveni. Naprotiv, belata kosa e sekundarna pojava,
koja moè da se pojavi i vo drugi slu~aevi. Belcite poteknale od mnogu dale~eni severni prostori.
Tojnbi govori za rasata na lu|eto i go dava za primer afri~kiot Crnec. Fiziolo{ki, vo site
~ove~ki su{testva izla~eniot pigment vo koàta e kvaliativno ist. Dlankata na negovite race i potplatite na negovite stapala imaat druga nijansa odkolku ostanatite delovi na koàta i prakti~no
ista nijansa kako celata koà na beliot ~ovek, so objasnuvawe deka Crnecot na svoite dlanki i potplati ima skoro ista koli~ina na pigment kako beliot ~ovek sekade na sebe dodeka na ostanatite delovi na teloto ima znatno pove}e. Ova dopolnuvawe e samo so cel da se doobjasni deka od Crnec nikoga{ ne proizlegol Belec.
Spored Adamo-Vitni, Belcite bile so pomala koskena struktura. So ova se odgonetnuva najsu{tinskoto, deka me|u Belcite i Crncite postoi ogromna genetsko- geografska razlika. Ako kon ova
se dodade deka Belcite bile sto~ari koi piele mleko vo koe sodrì faktor za porast, za pogolemi
(podolgi i po{iroki) koski, zna~i po~vrsti, {to spored navodov ne e slu~aj, ne postoi bilo kakva vrska me|u Belci i Crnci. Vo prilog e navodot na Djurant. Toj istaknuva deka von Evropa ~ove~koto meso se jadelo kako poslastica, a vie Belcite vistinski premnogu se gadite. Ova se potvrduva i so toa
{to kaj Temnite kanibalizmot opstoil se do vo posledno vreme. Zatoa, verojatno, se sozdale tradicii,
koi ne vaèle za Belcite. Koskite i muskulite na Crncite se sposobni za dolgi i te{ki napregawa,
sprotivnost na Belcite za brzi kratki. Crncite kako robovi bile poizdr`livi, i od ropstvoto posledni se sloboduvale. Ova e osnov {to Crncite izdrùvaat pote{ki povredi. Se ova govori vo prilog na Crncite. Tokmu zatoa ovie vo SAD vo sportot dominiraat, {to vaì so fudbalot vo nekoi
evropski zemji.
Koga za Belcite se istaknuva pomala koskena struktura, taa kaj Crncite bila pogolema.
Ova vaèlo i za na glavata, koja se razlikuva vo mnoguraniot razvitok na embrionalniot razvitok.
Taa bila pratena so ko`nata struktura. Se ova e vo prilog, {to Crncite na glavata podnesuvaat pogolemu udari. Ova e osnov, tie da bidat pouspe{ni bokseri. Se ova govori, razlikite me|u Belcite i
Crncite bile u{te od samiot svoj po~etok. Zna~i, od pred postoeweto na kontinentite.
Herbert Wendt (1961) Po~elo je u Babylonu, Naprijed- Zagreb pi{i: godinata 1906 francuskiot
antropolog Lapikvus, afrikanskite, aziskite i okeanskite Crnci, gi smestil vo edna edinstvena zatvorena crne~ka rasa. Etnolozite odamna zapazile deka nekoi Papui, ili Negriti, se mo{ne sli~ni
so crniot Afrikanec. Lu|eto so temniot ten, {irokiot nos i odredenata polo`ba na vlaknata (na ~ovekovoto telo) antropolo{ki spa|aat na ista grupa. Osven toa, Crncite od Afrika, Azija i Okeanija
imaat u{te i nekoi zaedni~ki osobini vo pogled na kulturata: od vremeto na matrijarhatot, veruvaweto vo magiite i vo oboùvawete na duhovi. Vels pi{i: Na andamskite ostrovi, mo{ne daleku od
Avstralija i od Afrika, naiduvame na primitivni Crnci. Nekoja ìca skoro prava crne~ka krv moè
da se primeti i vo ju`na Persija i po nekoi delovi na Indija. Toa se aziski Negroidi. Malku ili
21
[ireweto na afroaziskiot jazik jas go gledam kako ekspanzija na kulturata- odamna

vospostavena vo isto~noafrikanskata Dolina na Rasadot- na krajot od poslednata Ledena
epoha vo 10 i 9 milenium pr.n.e. Vo tekot na Ledenite epohi, voda bila skladirana vo polarnite ledeni kapi, a vrneìte od do`d bile zna~itelni pomali odo{to denes. Sahara i Arabiskata pustiwa bile u{te pogolemi i ponepristapni odo{to sega. So zgolemuvaweto na
toplinata i vrneìte vo stoletijata koi usledile, golem del od ovie regioni stanale savani, vo koi se sobrale lu|eto od obli`nite oblasti. Najuspe{nite od ovie lu|e, jas veruvam,
bile lu|eto koi govorele na protoafrikanski od Dolinata na Rasadot. Ovie lu|e ne samo
{to imale efektivna tehnika na lovewe nilski kowi so pomo{ na harpuni, tuku poseduvale
i pripitomeni ìvotni i zemjodelski posevi.41 Odej}i niz savanata, lu|eto koi govorele ~adski pristignale do Ezeroto âd; Berberite do{le do Magreb; a Protoegip}anite vo Goren
Egipet. Lu|eto koi govorele protosemitski ja naselile Etiopija i prodolìle kon Arabiskata savana (Mapa 1; Grafikon 1).
Zaedno so dolgotrajnoto su{ewe na Sahara vo tekot na sedmiot i {estiot milenium
pred novata era, se odvivale dvièwa kon dolinata na Nil vo Egipet, od pravec na zapad i
istok, kako i od Sudan. Jas smetam i deka- no ovde sum malcinstvo- deka sli~na migracija se
odvivala od Arabskite savani kon Dolna Mesopotamija. Najgolem del od nau~nicite veruvaat deka ovaa oblast najprvo bile naseleni od Sumercite ili Protosumerite, kako i deka Semitite od pustiwata se infiltrirale duri vo tretiot milenium pred novata era. Jas tvrdam
deka vo tekot na {estiot milenium pr.n.e., semitskiot jazik se {irel so takanare~enoto
ubaidsko grn~arstvo vo Asirija i vo Sirija, so {to pove}e ili pomalku go zazel regionot
na Jugozapadna Azija, kade denes se govori semitski (Mapa 2). Jas gi zamisluvam Sumercite
kako dojdenci vo Mesopotamija od severoistok, na po~etokot od ~etvrtiot milenium pred
novata era. Vo sekoj slu~aj, od najranite tekstovi koi bile napi{ani- tekstovite od Uruk od
pribli`no 3000 godini pr.n.e.- nie sega znaeme deka postoela prili~no zabeleìtelna dvojazi~nost vo semitsko-sumerskiot jazik.42
Malku nau~nici }e ja osporat idejata deka Mesopotamija bila scenata kade najprvin
bilo sozdadeno ona {to go narekuvame civilizacija. So moèn isklu~ok na pi{uvaweto,
nemalku dokazi bile deka site crni lu|e, Avstralijanci, aziski Negroidi i Crnci bile so edno isto
poteklo. Se gleda zaedni~koto poteklo na temnite rasi.
Vo prilog se dodava, deka Belcite bile visoki, a temnite rasi niski. Vo The Atlas of Mankind se
naveduva za Mongolite so nisko telo, a za Bu{manite i Hotentotite niski rast. Vent kaùva za
xuxesti Bu{mani...xuxestite Negriti vo podra~jata povle~eni vo zapadno- indiskite malajski prostori, Papua na Nova Gvineja. Ne samo {to Bu{manot bil mal, poimot Pigmej ozna~uval pripadnik
na mal po rast narod vo centralna Afrika. Nivna vrska bila so Indija i isto~no od nea. Djurant pi{i: Kineskite analizi od ~etvrtiot vek go opi{uvaat Japonecot, kako patuljak, so napomena deka
tie nemale ni volovi ni divi ìvotni. Ana Komnen pi{i deka Pe~enecot bil mal patuqak vo odnos
na krupniot Frank i toa kako pe~enski Pigmej. Cirer veli za Atila, koj bil kus ~ovek. Potoa toj gi
naveduva Isto~nite Goti: Nivnite kralevi poteknuvale od rodot na Amalite. Amal (=a mal) ozna~uva samo mal. Ova se ni objasnuva, Gotite bile mali. Ponatamu, toj za Gotot Alarih na strana 234 naveduva: maliot ~ovek. Toj prodolùva: Hunot, duhoven oblik òlto vidliviot patuqak na nakostre{en stepski kow. Ovde Skitite bile istovetni so Hunite, tie bile mali, patuqaci. Se ova objasnuva,
potekloto na Belcite i na temnite rasi bilo u{te mnogu od pred postanokot na kontinenti. So toa
{to toj za kowot ne pi{i patuqak, ovoj bil kow samo na Belcite. Ovoj bil prezemen od Mongolite.
Ovie se vikale Huni, a niv Belcite gi vikale Skiti. Ova proizleguvalo poradi toa {to tie skitale
na kowi so nivnite koli. Za tn.vizantiski izvori Skiti=Goti, a i Bugari, Tatari, denes i Arnauti.
41
Temnite rasi nemale doma{ni ìvotni a i ne se bavele so zemjodelstvo. Poradi govedoto i sviwata,
koi bile nositeli na virusi za ~umata i gripot, se pojavile malata sipanica i gripot. Sledi da se
sozdade krvnata grupa A na Belci, {to bilo mnogu pred 25.000 g.p.n.e. Zatoa poradi niv preku 90% izumrele Indijanci, {to ne se slu~ilo i so Belcite, koi imale doma{ni ìvotni: govedo, sviwa, kow,
ptici...Bidej}i kaj Belcite od bolestite na ìvotnite se pojavila krvnata grupa A nastapila odbojnost na ìvotinska hrana. Sledi taa da e vegeterijaska. Vo Azija i Afrika kaj Temnite se sozdala krvnata grupa V, a krvnata grupa AV e najnova, kako posledica na me{awe na Belcite so Temnite. Zna~i,
mora da se govori rasa=jazik, rasen jazik. Pa tokmu zatoa Belcite bile eden narod so pelazgiski jazik.
42
Sumerite bile Belci so svoi gradeì, a Semitite Crnci bez gradeì. Bidej}i Crncite ne bile sto~ari i zemjodelci niv ne im bilo potrebno grn~arstvo. Dosega nema naod, deka Crncite imale pismo:...
22
site elementi od koi bila sostavena civilizacijata- gradovi, zemjodelsko navodnuvawe, obrabotuvawe metali, arhitektura od kamen i trkala, kako za vozila, taka i za izrabotuvawe
grn~arski proizvodi- postoele prethodno i na drugi mesta. No ovoj zbir, koga bil krunisan
so pi{uvaweto, ovozmoìl golema ekonomska i politi~ka akumulacija, koja so pravo moème da ja sogledame kako po~etokot na civilizacijata.43
Pred da diskutirame za podemot i {ireweto na ovaa civilizacija, bi bilo polezno
da go razgledame razdvojuvaweto i odvoeniot razvoj na indoevropskite jazici. Vo prvata polovina od 19 vek postoe{e mislewe deka indoevropskiot jazik poteknuval od nekoi planini
vo Azija. Dodeka 19 vek go prenesuva{e ovoj Urheimat- tatkovina- kon zapad, postoe{e op{ta soglasnost deka proto-indoevropskiot najprvo bil jazik na nomadi nekade na severot od
Crnoto More. Vo poslednite trieset godini, ova vo osnova be{e poistoveteno so takanare~enata Kurganska kultura, prisutna vo ovoj region vo ~etvrtiot i tretiot milenium pr.n.e.
Verojatno, lu|eto koi ja poseduvale ovaa materijalna kultura se {irele na zapad kon Evropa, na jugoistok kon Iran i Indija, i ju`no kon Balkanot i Grcija.
Op{tata {ema na ekspanzijata od Centralna Azija ili od stepite, be{e razviena
pred de{ifriraweto na hetitskiot jazik, otkritieto deka bil primitiven indoevropski
jazik, kako i ponatamo{noto priznavawe deka postoelo anadolsko jazi~no semejstvo. Vo anadolski jazici ne se vklu~eni jazicite kako frigiskiot i ermenskiot koi, iako bile govoreni vo Anadolija- sovremena Turcija- o~igledno se indoevropski. Vistinskite anadolski
jazici- hetitski, palajski, luviski, likiski, lidiski, lemniski, verojatno etrurskiot i moèbi kariskiot- pottiknuvaat brojni problemi vo konvencionalnoto gledi{te za indoevropskoto poteklo (Mapa 3). Vo osnova postoi soglasnost deka proto-anadolskiot se razdvoil od proto-indoevropskiot pred ras~lenuvaweto na proto-indoevropskiot. Sepak, nevozmo`no e da se odredi vremenskata dolìna pome|u dvata nastani, koi bi moèle da se protegaat od 500 godini, pa se do 10000 godini. Vo sekoj slu~aj, postoi zna~itelna razlika poradi koja mnogu lingvisti pravat distinkcija pome|u indoevropskiot- vo koj ne se vklu~eni
anadolskite jazici- i indohetitskiot, vo koj se vklu~eni i dvete semejstva (poglednete go
Grafikonot 2).
Dokolku- kako {to pretpostavuva najgolemiot del od istoriskite lingvisti- ne samo indoevropskiot, tuku i indohetitski jazik zapo~nal da su{testvuva na severot od Crnoto More, toga{ kako i koga lu|eto koi govorele na anadolski jazici navlegle vo tretiot milenium pred novata era, kako {to poso~uvaat mesopotamski izvori, tamu se slu~ila invazija
na varvari. Daleku poverojatno e deka ovie invazii bile izvedeni od lu|e koi govorele na
frigiski i na proto-ermenski jazik. Re~isi e neverojatno deka period od nekolku stotini
godini, pred prvoto svedo{tvo za hetitskiot i palajaskiot jazik, bi ovozmoìl mo{ne zabeleìtelno diferencirawe pome|u indoevropskiot i anadolskiot, kako i vo ramkite na samoto anadolsko semejstvo. Arheolo{kata evidencija za tretiot milenium pred Hristos se
krajno slabi i nedosledni, no tuka ne postoi o~igledno razdvojuvawe vo materijalna kultura koe bi se vklopilo vo tolku golemo lingvisti~ko pomestuvawe. Osven toa, ne bi trebalo
premnogu da se potpirame na argumentot od ti{inata i ne moème da go isklu~ime naplivot
od anadolskata kultura vo pettiot i ~etvrttiot milenium pr.n.e.
Poatraktivna mo`nost e {emata predloèna od profesorite Georgiev i Renfru.
Spored ovaa {ema, indoevropskiot- jas bi pretpo~ital indohetitski- ve}e bil govoren vo
Ju`na Anadolija od strana na sozdava~ite na veli~estvenite neolitski kulturi od osmiot i
sedmiot milenium pred novata era, vklu~uvaj}i ja i prou~enata kultura od âtal Hujik, vo
nizinite na Konia. Georgiev i Renfru predlagaat deka jazikot se dvièl kon Grcija i na
Krit so {ireweto na zemjodelstvoto vo pribli`no 7000 godina pred novata era. Spored arheologijata, toa e vremeto na tamo{niot zabeleìtelen procut vo materijalnata kultura.
Zatoa, nekakov dijalekt od indohetitskiot bi bil jazikot na neolitskite civilizacii vo
Grcija i na Balkanot vo 5 i 4 milenium pr.n.e. Bi bilo pogodno da go prifatime predlogot
od amerikanskiot profesor Gudinaf, deka kurganskata nomadska kultura bila derivirana
43
Belcite opstojuvale vo Isto~niot Sredozemen Bazen, ju`no od 35-paralela, kade imale svoja civilizacija so svoja pismenost. Tie ottamu se selele kon Istok. Tokmu zatoa najstara naselba bila Jerihon od postledeno doba. Site poisto~ni naselbi bile s pomladi i pomladi. Sumercite bile dojdenci.
23
od me{ovitite zemjodelski sistemi na ovie balkanski kulturi, pa ottuka sleduva i deka nejziniot jazik bil izveden od ovie kulturi. Na ovoj na~in, vozmo`no e da gi pomirime teoriite na Georgiev i Renfru so teoriite na ortodoksnite indoevropeisti, so postulirawe deka
kurganskata kultura koja govorela na indoevropski jazik se {irela nazad kon Balkanot i
Grcija preku populacijata koja govorela na inoehetitski jazik.
Hipoteti~kata ekspanzija na afroaziskiot jazik, zaedno so afrikanskoto zemjodelstvo od 9-tiot i 8-tiot milenium pred Hristos, kako i na indohetitskiot jazik zaedno so zemjodelstvoto od Jugozapadna Azija vo 8-iot i 7-iot milenium, vo nekoj obem bi moèlo da gi
objasni temelnite razliki pome|u severnite i ju`nite bregovi od Mediteranot.44 Ovie migracii glavno se odvivale preku kopnoto bidej}i pomorskoto patuvawe, iako bilo vozmo`no duri i vo 9-tiot milenium pred novata era, se u{te bilo rizi~no i te{ko. So podobruvaweto na navigacijata vo pettiot i ~etvrtiot milenium pr.n.e. situacijata vo golema mera
doìveala presvrt. I pokraj faktot deka nomadite prodolìle da migriraat po kopnen pat,
osobeno preku nizini,transportot i komunikaciite od ~etvrtiot milenium pred novata era,
pa se do razvojot na èleznicata vo 19-tiot vek, vo osnova polesno se odvivalo preku voda
odo{to preku kopno.45 Vo ovoj dolg period, reki i moriwa nudele mo`nosti za povrzuvawe,
dodeka teritorii bile izolirani od bezvodni pustiwi i planini. Eden takov obrazec na istorisko naslojuvawe- najprvo kopno, a potoa more- bi go objasnil op{tiot paradoks razgleduvan vo ovaa kniga: o~igledno kontradikcija pome|u vpe~atlivite kulturni sli~nosti pome|u naselenieto nasekade niz Mediteranot, i temelnata lingvisti~ka i kulturna podelba
pome|u lu|eto na negovite ju`ni i severni bregovi.
Civilizacijata vo Mesopotamija,46 od ~etvrtiot milenium pred novata era se {irela so ogromna brzina. Idejata za pi{uvaweto se ~ini deka bila prezemena vo Indija i vo
mnogu delovi od Isto~niot Mediteran, duri i pred nejzinata kodifikacija kako klinesto
pismo vo Mesopotamija. Nie znaeme deka vo dolinata na Nil, do tretata ~etvrtina od ovoj
milenium, bile sozdadeni hieroglifi; no znaeme, i pokraj nedostatokot od svedo{tva, deka
hetitskite hieroglifi, kako i prototipovite na levantski, kiparski i anadolski slogovni
pisma, bile sozdadeni pred pristignuvaweto vo Sirija, pribli`no kon po~etokot na tretiot milenium pred novata era, ili pred celosnata poletnost na sumero-semitskata civilizacija, so nejzinoto voobi~aeno klinesto pismo.47
Egipetskata civlizacija e o~igledno vtemelena vrz bogatite pred-dinasti~ki kulturi od Goren Egipet i od Nubija, ~ie afrikansko poteklo e nesporno. Osven toa, golemiot
obem na mesoptamskoto vlijanie, evidentno od ostatocite od docniot pred-dinasti~ki peri44
Sto~arstvoto i zemjodelstvoto bilo samo na Belcite, koi vo ledenoto doba se povlekle na genetskogeografskoto podra~je na Temnite so retki vlakna, {to vaì i za ìvotnite (bivol,kamila, magare...),
vo Levantot, koj postanal more. Za dokaz deka Sredozemniot Bazen ne bil Sredozemno More e jagulata.
Ako toa more bi postoelo, taa vo nego }e se mreste{e, a ne vo Sarga{ko More. Za dokaz, deka imalo
potopi e i ribata tuna. Taa do denes ne patuva po Angliskiot Kanal, oti toj pred potopite nepostoel.
45
Vodniot pat po~nal da se razviva po 3.000 g.p.n.e. Me|utoa, toj ne bil biten za preselbi, tuku samo so
kopnen pat. Prevozno sredstvo na Belci im bilo so govedo. Toa vo Azija bilo samo brigisko=brzja~ko.
46
Temnite rasi (Mongoli, Indijci i Crnci) bile so bivolot, koj kako ~ovekot postoel pred da ima
kontinenti: imalo aziski i afri~ki. Bidej}i Ju`na Afrika bila spoena so Indija, Crncite so nego
od Jug se selele na Sever. Negovoto mleko bilo pomasno od na govedoto. So govedo Brigite=Brzjacite
stignale vo Indija. Toa se vika Zebu=Zeb u, b=v, dativno u so genetivno s, Zevs. Sledi Brigite nego da
ne go jadat i od nego da ne pijat mleko. Toa go nau~ile od Mongolite, koi so bivolot do{le od Isto~na
Azija.Dokaz e brigiskiot kow, koj stanal mongolski. Denes Mongolite jadat kowsko meso i mleko, {to
ne vaì za Brigite. Naod od zebu ima vo Indija i Mesopotamija. A i od bivol vo Mesopotamija samo do
novata era. Zebu ima masna grba, {to vaì so opa{na i trtna mast kaj ovcite, koi bile na Belcite, a
denes se mongolski i indiski. Sviwata na Belcite postanala mongolska i indiska. Taa stanala pokratka, kako {to se pokusi Temnite, i so pove}e mast vo teloto, koe preo|a vo mlekoto.Mesopotamcite se
preseluvale so magare, koe bilo od Sredozemniot Bazen, a potoa vo Egipet, Arapskiot Poluostrov i
Mesopotamija. Vo nea preselbite prodolìle so brigiskoto govedo i brigiskiot kow.Taa e vistinata.
47
Pismenosta na Belcite opstojuvala vo ledenoto doba vo Levantot. Vo toplite periodi Belcite talkale niz Evropa, Afrika i Azija. Tamu ostavile svoi dokazi. Pismenosta vo Makedonija e postara od
onaa vo Mesopotamija. Crncite (Semitite) ne pi{ele. Toa vaèlo i za Indijcite i Mongolite. Sekade, kade Belcite stignale,tamu po~nala da se pojavuva pismenosta:Indija....Kina....a duri i vo Japonija.
24
od i od Prvata dinastija, ostava mal prostor za somnevawe deka obedinuvaweto i vostanuvaweto na dinasti~kiot Egipet, pribli`no vo 3250-tata godina pred novata era, na izvesen
na~in bilo pottiknato od razvojot na nastanite na istokot. Kulturnata me{avina bila
u{te pove}e uslo`neta so temelnite lingvisti~ki i, spored mene, kulturni vrski pome|u
Egipet i osnovnata semitska komponenta vo mesopotamskata civilizacija.
Posle ~udesniot ~etvrti milenium usledil prosperitniot tret milenium. Novootkrienite arhivi od Elba vo Sirija, vremenski locirani vo pribli`no 2500-tata godina pred novata era, otslikuvaat edna uskladenost na bogati, pismeni i sofisticirani dràvi,
koi se protegale od Kurdistan do Kipar. Od arheologijata doznavame deka civilizacijata
vo ova vreme se pro{irila u{te podaleku- do harapskata kultura koja se protegala od rekata Ind do Avganistan, i do kulturite koi obrabotuvale metal pokraj Kaspiskoto Ezero, Crnoto More i Egejot. Semitsko-sumerskite civilizacii od Mesopotamija bila cvrsto povrzani so zaedni~ko pismo i kultura. Onie na periferijata, iako bile ednakvo civlizirani,
gi zadràle svoite jazici, pisma i kulturni identiteti. Na primer, na ostrovot Krit, se
~ini deka postoel zna~itelen kulturen napliv od Levantot na po~etokot od kerami~kiot
period nare~en Ranominojski I, pri preminot vo tretiot milenium pred Hristos. Osven toa,
klinestoto pismo ne stanalo dominantno pismo, a Krit nikoga{ celosno ne bil vklu~en vo
sirisko-mesopotamskata civilizacija. Zna~i, nastrana od samata oddale~enost, najverodostojnite pri~ini izgleda deka bila fleksibilnosta na domorodnata kultura i faktot deka
kulturata na Krit se nao|ala pome|u semitskata i egipetskata sfera na vlijanie.48
Ovaa dvojna povrzanost- kako vo Levantot, taka i vo Afrika- e odrazena vo arheolo{kite otkritija. Na Krit i vo drugi delovi od Egejot se pronajdeni mnogu sirski i egipetski objekti od ovoj period.49 Okolu 3000 godini pred novata era, isto kako i na Bliskiot
istok, zapo~nalo me{aweto na bakar so arsen (kalaj, do 10%), so cel da se napravi bronza;
zapo~nala upotrebata na grn~arski trkala, a postojat vpe~atlivi sli~nosti pome|u fortifikaciski sistemi vo Kikladite i sistemite od istiot period pronajdeni vo Palestina.
Arheolozite-profesori Piter Voren od Bristol i Kolin Renfru od Kejmbrix insistiraat
da veruvaat deka ovie napredoci se slu~ile nezavisno, bez ogled na faktot deka istite promeni se pojavile malku porano vo Bliskiot istok, kako i bez razlika na nesomnenite kontakti pome|u dvata regioni. Spored mene, ova e mo{ne neverodostojno. Mnogu poverojatno e
deka progresot na Egejot se pojavil kako rezultat od kontaktite so pomo{ na levantskata
trgovija i naseluvaweto, no i od lokalni inicijativi kako reakcija na ovie pottici.
Nie znaeme deka najgolemiot del od svetot koj upotrebuval bronza vo tretiot milenium bil pismen, dali so upotreba na klinesto pismo ili so lokalni pisma. Me|utoa, ne postojat tragi deka postoelo pi{uvawe vo Egipet vo tekot na ovoj period. Kolku seriozno treba da go zememe argumentot od ti{inata vo ovoj slu~aj ? Postojat izvesni ubedlivi poenti
za dokaùvawe na sprotivnoto. Na prvo mesto, klimatskite uslovi vo Grcija i vo Anadolija
se daleku pomalku pogodni za za~uvuvawe glineni plo~i i papirus, vo sporedba so klimite
od Bliskiot istok ili vo severozapadna Indija. Duri i vo ovie suvi regioni, ~esto e te{ko
da se pronajdat dokazi. Se do otkrivaweto na plo~ite vo Elba vo 1975 godina, ne postoe{e
dokaz za bilo kakva pismenost vo Sirija vo tekot na tretiot milenium pred novata era. Sega znaeme deka Sirija vo toa vreme bila scena na kultivirana klasa pismeni lu|e, kako i deka lu|e od Eufrat patuvale za da u~at vo u~ili{tata vo Elba.
U{te edna poenta naveduva na misla deka pi{uvaweto bilo prisutno vo Egejot vo
tekot na Ranata bronzena epoha. Iako Linarnoto A, Linearnoto B i kiparskoto slogovno
pismo, prisutni od vtoriot milenium pred Hristos, izgleda spodeluvaat zaedni~ki prototip, tie pokaùvaat i golemi me|usebni ostapuvawa za ~ie projavuvawe, spored analogija so
istoriski nabquduvani razvivawa na pisma, se potrebni vekovi. Zatoa, dokazot za dijalektite na pismata se ~ini deka poso~uva oti originalnata forma postoela vo tretiot milenium i deka po~nala da se razviva vo ~etvrtiot milenium koj, vrz osnova na gorenavedenite
pri~ini, bi bil verojaten period koga se odvival procesot. Kone~no, jas i na drugi mesta tvrdev deka alfabetot moèbi pristignal vo Egejot najdocna do sredinata od vtoriot mile48
49
Samo sumersko-semitskite civilizacii i mesopotamska i egipetska sfera na vlijanie, ne semitska.

Bidej}i 35-ta paralela e ju`no od ostrovot Krit, toj bil najbiten vo ledenoto i postledenoto doba.
25
nium. Dokolu ova e to~no, toga{ bi bilo verodstojno da pretpostavime deka opstanokot na
slogovnoto pismo pokaùva oti tie ve}e bile dobro vkoreneti vo regionot. Zatoa, dokazot
i na ovoj na~in poso~uva na nivnoto postoewe vo tretiot milenium pr.n.e.50
Civlizacijata od Ranata bronzena epoha po~nala da cuti vo 23 vek pred novata era.
Vo Egipet, taa e ozna~ena kako Prviot preoden period. Vo Mesopotamija se slu~ila gutiskata invazija od severot. Celiot civiliziran svet bil potresuvan od varvarski invazii i
od op{testven revolt, koi moèbi bile predizvikani od naglo klimatsko vlo{uvawe. Tokmu vo ovie godini, Anadolija bila scena na invazija od grupi koi spored mene treba da bidat poistoveteni so lu|e koi govorele na frigiski i na proto-ermenski jazik. Na gr~ko kopno (kontintalniot del od Grcija), vo ova i vo podocne`nite vekovi, postoele mo{ne rasprostraneti uni{tuvawa kon krajot na kerami~kiot period nare~en Ranoheldski II, {to
verodostojno e dovedeno vo vrska so arijska ili helenska invazija vrz Grcija, no bi moèlo da bide rezultat i od egipetskite upadi i kolonii na po~etokot od Srednoto kralstvo.
Tri vekovi podocna se slu~ilo u{te edno, iako pomalku opustuva~ko, uni{tuvawe na krajot
od Ranoheladskiot III, okolu 1900 godina pr.n.e., moèbi povrzano so osvojuvawata na egipetskiot faraon Senvosret I, koj na Grcite im bil poznat kako Sesostris.
Postuliraj}i eden vakov stepen na kontakti pome|u Egejot i Bliskiot istok vo tretiot milenium pred Hristos, verojatno e deka nekoi od zborovite, toponimite i religioznite kultovi od egipetsko i semitsko poteklo za koi diskutirame vo ovaa kniga, bile vovedeni vo Egejot vo ova vreme. Na gr~koto kopno, pomalku e verojatno deka ovie aspekti go preìveale premreìeto od severnite invazii ili infiltracii. Sepak, na Krit i na Kikladite, koi ne bile podlo`ni na takvi meteì i za koi postoi golema {ansa deka glavno bile
mesta kade se govorel semitski jazik, postoi daleku pogolema verojatnost deka ovie kulturni elementi prodolìle da opstojuvaat.51
Tuka moram da povtoram deka temata na ovie tomovi ne e gorenavedenata {ema, tuku
mojata percepcija za nejzinata zadnina. Zatoa, iako vo vtoriot tom }e diskutiram za mnogu
od lingvisti~kite pra{awa, a za nekoi drugi aspekti imam pi{uvano i na drugi mesta, jas
tuka ne moàm da ponudam celosen dokaz za da gi potkrepam site ovie argumenti.
Prodolèna istoriska kultura
Crna Atena e fokusirana koj gr~kite pozajmuvana od egipetskata i od levantskata
kultura vo vtoriot milenium pred Hristos ili, da bideme poprecizni, vo tekot na edna
iljada godini- od 2100 do 1100 godina. Nekoi od ovie pozajmuvawa moèbi se slu~ile prethodno, a }e bidat zemeni predvid i nekolku podocne`ni razmeni. Pri~inite za izbiraweto na
ovoj opredelen vremenski raspon se: prvo, se ~ini deka ova e periodot vo koj bila formirana gr~kata kultura, i vtoro, za mene be{e nevozmo`no da otkrijam indikacii za bilo kakvi
prethodni pozajmuvawa, dali od Bliskiot istok ili od dokazi od gr~ki legendi, kultovi i
etimologii.
[emata koja ja predlagam e slednata: iako se ~ini deka postoelo pogolemo ili pomalo postaojano bliskoisto~no vlijanie vrz Egejot vo tekot na ovoj milenium, negoviot intenzitet zna~itelno variral vo razli~ni periodi. Prvata kulminacija za koja imame nekakvi
tragi bil 21 vek pr.n.e. Tokmu toga{, Egipet se oporavil od raspadot na Prviot preoden period, a takanare~enoto Sredno kralstvo bilo vostanoveno od novata 11-ta dinastija. Ova ne
samo {to dovelo do povtorno obedinuvawe na Egipet, tuku i do napad vrz Levantot, a od arheolo{kite dokazi e poznato deka Egipet odrùval obemni kontakti u{te podaleku- so sigurnost so Krit i moèbi so gr~koto kopno. Nizata od gorno-egipetski crni faraoni, koi
go spodeluvale imeto Menthotne, kako svoj boèstven pokrovitel go imale sokolot i bogot
nalik na bik, nare~en Mntv ili Mont. Tokmu vo tekot na ovoj vek bile izgradeni kritskite
palati i zapo~nuva kultot kon bikot, koj se pojavuva na yidovite od palatite i toj imal
sredi{no mesto vo gr~kata mitologija za kralot Minos i za Krit.52 Zatoa, se ~ini deka e ve50
Naodite na alfabet vo pe{teri niz Evropa se od ledenoto doba. Tamu vo topli periodi se talkalo.
Fenikijcite i Balkancite, a vakvi bile i brigiskite Frigi, nemale zakoseni o~i, kako {to bile na
Sumerite,ìtelite na Arapskiot Poluostrov i Egipet,kako denes Berberite.Isto taka,bidej}i na prostorite na Belci so zakoseni o~i bile doneseni Crnci (Semiti), ovie ne vlijaele von svoi prostori.
52
Sokolot i bikot bile simbol na Belcite. Mntv ili Mont: Mntv=Montov=Mantov=Mintov, Minos.
51
26
rodostojno da pretpostavime oti razvojot na Krit bil direkten ili indirekten odraz na
podemot na egipetskoto Sredno kralstvo.53
Nedaleku na sever od gr~kiot grad Teba postoi edna golema mogila, tradicionalno
narekuvana grobnicata na Amfion i Zetos.54 Eden od lu|eto koj posleden rabotel na nejzinoto iskopuvawe, istaknatiot arheolog T. Spiropulos, ja opi{uva kako zemjena skalesta
piramida so vrv od tuli, na koj postoela monumetnalna-iako ograbena- grobnica. Spored Spiropulos, grn~arijata i nekolkute par~iwa nakit pronajdeni vo nejzina blizina, mu pripa|aat na kerami~kiot period Ranoheladski III- vo osnova e prifateno deka periodot bil vremenski lociran pribli`no vo 21 vek pr.n.e. Vrz osnova na ova, kako i vrz osnova na isklu~itelno sofisticiranoto isu{uvawe na obli`noto ezero Kopais- koe izgleda se slu~ilo pribli`no vo ova vreme- i na zna~itelnata klasi~na literatura koja go povrzuva ovoj region so
Egipet, Spiropulos postulira egipetska kolonija vo Bojotija vo ovoj period. Postoi u{te
eden dokaz kako podr{ka na ova hipoteza, koj }e bide citiran vo drugite tomovi na Crna
Atena. (Kopais=kopai s, i=j, s={; Atena=Atina, e=i, kako kaj Homer=Homir=h Omir, R.I.)
Vo me|uvreme, intersno e da ukaème deka spored edna anti~ka tradicija na koja se
osvrnal Homer, Amfion i Zetos bile prvite osnova~i na Teba, kako i deka nejziniot osnova~, Kadmos, pristignal od Bliskiot istok dolgo vreme otkako gradot bil uni{ten. Isto
kako i egipetskite piramidi, grobnicata na Amfion i Zetos bila doveduvana vo vrska so
sonceto i, isto kako i piramidite, gr~kata Teba imala kontakt so nekakva sfinga. Ponatamu, taa na izvesen na~in bila povrzana so zodija~kiot znak Bik, i mnogu nau~nici povlekle
paraleli pome|u tebanskite i kritskite kultovi kon bikot. Ni{to ne e sigurno, no postojat silni posredni dokazi koi ja povrzuvaat grobnicata i prvoto osnovawe na Teba, direktno
ili indirektno, so Egipet od edinasettata dinastija.
Dodeka Krit vo narednite 600 godini mu pridaval sredi{no mesto na kultot kon bikot, Egipet go napu{il kralskiot kult na Mont so podemot na dvanasettata dinastija, neposredno po 2000 godini pr.n.e. Novata dinastija kako svoj patron go imala gornoegipetskiot
bog so glava na oven, Amon. Jas veruvam deka tokmu poradi vlijanieto od ovoj period bil sozdaden najgolemiot del od kultovite na ovenot {irum Egejot, koi op{to bile povrzani so
Zevs crpej}i aspekti kako od Amon, taka i od dolnoegipetskiot kult kon ovnot/jarecot Mendes.55 (Amon=a mon=men=ment=mend, Mendes=Mende s, t=d, R.I.)
Herodot i podocne`nite avtori obemno pi{uvale za mo{ne obemnite osvojuvawa na
eden faraon kogo go imenuvale Sesotris, ~ie ime be{e identifikuvano kako S-n-Vsrt ili
Senvosret, imeto na pove}e faraoni od dvanaesttata dinastija. Me|utoa, tvrdewata na Herodot bea tretirani so osoben potsmev. Istiot tretman im be{e daden i na drevnite legendi za golemite ekspedicii na etiopskiot ili egipetskiot princ Memnon, ~ie ima lesno bi
moèlo da bide izvedeno od Imn-m-h3t (podocneèn gr~ki pisateli go pi{uvale kako Amenemes), imeto na drugi zna~ajni faraoni od dvanaesettata dinastija. I dvata legendarni ciklusi sega najverojatno se dokaàni od neodamne{noto ~itawe na eden zapis od Memfis, koj
detalno gi opi{uva osvojuvawata, na kopno i more, na dvajca faraoni od dvanaesettata dinastija, Senvosret I i Amenemes II. Postoi i intrigantna sli~nost pome|u Hpr k3 R, edno alternativno ime za Senvosret i Kekrops, legendarniot osnova~ na Atina, za koj nekoi drevni
izvori velat deka bil egip}anin.56
Naredniot bran od vlijanie, za koi tradicijata e daleku pove}e nedvosmislena, se
odvival vo tekot na periodot na Hiksite. Hiksi, ~ie ime proizleglo od egipetskoto Hk3
H3t, Vladeteli na tu|inski zemji, bile napa|a~i od severot 57 koi go osvoile i upravuvale
53
Bidej}i sokolot (orelot) i bikot bile pelazgiski, egipetskite faraoni bile samo Belci (Pelazgi).
Pelazgiski=tn.slovenski:Amfion=a m(n) fion, afion=apion=opion=opium=opi um; Opiumot bil
poznat vo star Egipet; Zetos, do denes tn.slovenski zetos-ki, od zet, a zetovi ja upravuvale Makedonija;
55
Bidej}i govedoto, kozata i ovcata im pripa|ale samo na Belcite (Pelazgite), ni{to nemalo crne~ko (semitsko). Me|utoa,ovenot postanal simbol na prostorite na Temnite, vo Egipet...,a bikot i pr~ot
ostanale brigiski=brzja~ki, {to opstoilo s do so 19 vek, koga evropskite {koli so svoeto u~ewe od
18/19 vek toa na Brigite=Brzjacite im go potisnalo. Vo Brigija bikot i pr~ot bile bitni: Heraklea...
56
S-n=Vsrt=v srt, Senvosret=se n vo sret, Sesostris=se so stris=s tris: priznavam samo istoglasno.
57
Ser Flindres Tetrik prona{ol bronzeni uzdi. Toj toa go identifikuval so periodot na Hiksite 17
vek. Mnogu istori~ari mislat deka kowot so kola vo Egipet bil donesen od periodot na Hiksite (vo
54
27
barem so Dolen Egipet, od pribli`no 1720 do 1575 godina pr.n.e. Iako se ~ini deka se vklu~eni drugi, moèbi huritski elementi, Hisksite glavno bile lu|e koi govorele na semitski
jazik. (Tie kako Belci govorele samo eden: pelazgiski=tn.slovenski jazik, R.I.)
Prvata revizija koja ja predlagam za Anti~kiot model e da ja prifatime idejata deka postoela, vo tekot na ~etvrtiot i tretiot milenium, invazija ili infiltracii vo Grcija
od strana na inoevropjani od severot. Vtorata revizija koja sakam da ja napravam e slednava:
doplovuvaweto na Danaos vo Grcija e vremenski locirano blizu do krajot na toj period- vo
ili posle 1575- kako {to se tvrdi vo drevnite letopisi. Po~nuvaj}i u{te od docnata Antika, pisateli gledale vrska pome|u egipetskite zapisi za proteruvaweto na omrazenite Hiksi od strana na egipetskata 18-ta dinastija, bibliskata tradicija za ishodot od Egipet po
prestojot na Izrailcite vo taa zemja, i gr~kite legendi za pristignuvaweto na Danaos vo
Argos. Spored gr~kata tradicija, Danaos ne bil nitu egip}anin, nitu siriec, no toj definitivno pristignal od Egipet po ili vo tekot na negovata borba so svojot bliznak, Egiptos~ie poteklo e o~igledno samo po sebe. Ovaa trojna povrzanost se ~ini kako verodostojna i e
vo sklad, spored nekoi avtoriteti, so arheolo{ki dokazi. Sepak, poradi neodamne{niot napredok vo datiraweto so pomo{ na radioaktiven jaglenorod i so dendrohronoligija, nevozmo`no e vremensko locirawe na novite naselbi vo Grcija kon krajot od periodot na Hiksite. Od druga strana, ovie dokazi i arheolo{ki dokazi od Krit, mo{ne fino bi se uskladile
so doplovuvawe vo docniot 18 vek pr.n.e., vo migotna zapo~nuvaweto na periodot.
Drevnite letopisci razli~no go datiraat pristignuvaweto na Kadmos i negovoto
vtoro osnovawe na Teba. Jas povtorno bi gi povrzal ovie legendi so Hiksite, iako bi moèle da se odnesuvaat na podocne`nite periodi. Gr~ka tradicija go povrzuvala Danaos so
po~etokot na navodnuvaweto, a Kadmos so voveduvaweto brojni religiozni rituali. Spored
Revidiraniot anti~ki model, se ~ini deka navodnuvaweto pristignalo so nekoj prethoden
bran, no drugi pozajmuvawa, vklu~uvaj}i ja dvokolkata i me~ot- obete vovedeni vo Egipet vo
vremeto na Hiksite- vo Egejot pristignale nabrgu potoa.58 Vo religijata, izgleda deka kultovite vovedeni vo ovaa faza se sosredoto~ile kon onie okolu Posejdon i Atena. Smetam
deka Posejdon treba da bide poistoveten so Set, egipetski bog na divinata ili moreto, na
kogo mu bile posveteni Hiksite,59 i so semitskiot Jam (more) i Jahve. Atena bila egipetskata Neit i moèbi semitskata Anat, koja isto taka izgleda bila oboàvana od Hiksite. So ova
ne sakame da kaème deka vo ovoj periot ne bile vostanoveni drugi kultovi kon boèstva,
kako {to se Afrodita i Artemida.60
Vo osnova postoi soglasnost deka gr~kiot jazik bil formiran vo tekot na 17 i 16
vek pr.n.e. Negovata indoevropska struktura i osnovna leksika se kombinirani so sofisticiran, ne-indoevropski vokabular. Ubeden sum deka golem del od ne-indoevropskiot vokabular moè verodostojno da bide deriviran od egipetskiot i od zapadnosemitskiot jazik.
Ova mo{ne fino bi se uskladilo so dolgiot period na dominacija od egipetsko-semitskite
osvojuva~i.61
Vo sredinata od 15 vek, osumnaesettata dinastija vospostavila mo}na imperija vo
Levantot i dobivala danok od Egejot. Mnogu objekti od 18-tata dinastija se pronajdeni vo
toj region. Veruvam deka ova bila u{te edna golema plima od egipetsko vlijanie i deka verojatno tokmu vo ovoj period vo Grcija bil voveden kultot kon Dionis- koj tradicinalno be{e smetan za docen kult. Poodredeno kaàno, jas ja prifa}am drevnata tradicija deka
elevsinskiot misteriozen kult na Demetra bil vostanoven vo ovoj period. Na po~etokot od
14 vek pr.n.e., jas veruvam deka se slu~ilo u{te edna invazija vrz Grcija, ednostavno invazija
na Pelopidite ili Ahajcite od Anadolija, koi vovele novi stilovi za fortificirawe i
moèbi trki so dvokolki; no ova nema direktno zna~ewe za mojot proekt.62
1650- 600 g.). Taka tie vospostavile kontrola na najgolemiot del na Egipet. Hiksite imale kola koga
gi izbrkale od Egipet vo 1550 g.p.n.e. Pa Hiksite bile samo Belci (Pelazgi), nikako Crnci (Semiti).
58
Zna~i, Hiksite bile kowari, koi imale koli, a i dvokolka. Tie kako Pelazgi imale i navodnuvawe.
59
Zna~i, Hiksite bile Pelesti=Belesti, a i za bela-beli, belaxii, borci=vojnici, so Posejson=Kow.
60
Ni{to semitsko, tuku samo pelazgisko, istoglasno: Atina=Tatina, Afrodita=a frodita, porodit-a.
61
Atiwanite govorele pelazgiski.Vakov jazik bil na Platon.Dvorasniot jazik koine bil Ptolomejov.
62
Dionis=Pionis=Pianis=Piani{, opiani{...; Demetra obratno Artemed=Artemid=Artemida, itn.
Frigite bile Brigi, a Dorite od Makedonija se naselile na Peloponez. Ovde Anadolcite se Ahajcite.
28
Vo 12 vek pr.n.e. se slu~il istoriski presvrt koj predizvikal daleku pogolemo poremetuvawe. Toa {to sega se narekuva Invazija na Dorcite, vo Antikata bilo mnogu po~esto
imenuvano kako Vra}awe na Heraklidite. Bez somnevawe, novodojdencite pristignale od
Severozapadnite rabovi na Grcija, koi bile pod pomalo vlijanie od Bliskoisto~nata kultura na mikenskite palati, koi Dorcite gi uni{tile. Fascinanten e faktot deka tie se
narekuvaat sebesi Heraklidi, ne samo zatoa {to tvrdele deka imaat boèstveno poteklo
od Herakle, tuku i od egipetski i fenikijski predci od kralskite semejstva koi bile zameneti od Pelopidite. Nema somnevawe deka naslednicite na ovie osvojuva~i, dorskite kralevi od Klasi~nata i od Helenisti~kata epoha, veruvale deka poteknuvale od Egip}anite i
Fenikijcite.63
Vo vtoriot tom, jas }e go razgleduvam ona {to go smetam za egipetizirawe na op{testvoto pome|u 800 i 500 godina pr.n.e., a vo tretiot tom }e diskutiram i za voveduvaweto
na egipetskite orfi~ki kultovi vo 6 vek pr.n.e. Na drugi mesta imam pi{uvano za fenikiskoto poteklo na polisite ili na gradovite-dràvi, kako i na marksisti~koto robovladelsko op{testvo kako celina, vo 9 i 8 vek pr. n.e. Jas se nadevam deka, vo nekoj moment, }e go
razgleduvam i prenesuvaweto na egipetskata i fenikijskata nauka, filozofija i teorija na
politikata, od strana na gr~kite osnova~i na ovie predmeti, od koi najgolem del u~ele vo
Egipet ili vo Fenikija. Me|utoa, su{tinskiot interes na Crna Atena se ulogite na Egip}anite i Fenikjcite vo formiraweto na Grcija vo Srednata i Dolnata bronzena epoha.
Crna Atena, prv tom:
Rezimirawe na argumentot
Prviot tom od Crna Atena go razgleduva razvojot na Anti~kiot i na Arijevskiot
model, a prvoto poglavje, Anti~kiot model vo periodot na Antikata, se osvrnuva na stavovite koi nekoi Grci od Klasi~niot i od Helenisti~kiot period gi imale kon svoeto dale~no minato. Toa go razgleduva pi{uvaweto na avtorite koi go afirmirale Anti~kiot model, davale podatoci za egipetskite kolonii vo Teba i vo Atina i ponudile detali za egipetskoto osvojuvawe na Argolida i za fenikijskoto osvojuvawe na Teba. Jas diskutiram za
tvrdewata, izneseni od razni kriti~ari i izvori vo 19 i 20 vek, deka Anti~kiot model bil
izmislen duri vo 5 vek pr.n.e., i naveduvam slikoviti podatoci i brojni prethodni spomenuvawa za da dokaàm deka {emata postoela nekolku vekovi prethodno.
Prvoto poglavje i posvetuva posebno vnimanie na dramata Molitelite napi{ana od
Eshil, koja go opi{uva pristignuvaweto na Danaos i negovite }erki vo Argos. Moeto tvrdewe, vrz osnova na brojni etimologii, e deka postojat zna~itelni dokazi za egipetsko vlijanie vo unikatniot vokabular, so {to se pokaùva deka Eshil bil vo kontakt so krajno drevni tradicii. Poodredeno kaàno, jas tvrdam deka samata tema e zasnovana na igra so zborovi pome|u hikes(os) i Hiksi; iako, na drugo ramni{te, idejata deka doselenicite od Egipet
pristignale kako moliteli, moè da bide gledana kako ostapka kon gr~kata nacionalna gordost. Sli~en obid za amortizirawe na udarot moè da bide viden vo Timej, vo koj Platon
go priznava drevniot genetski soodnos pome|u Egipet i Grcija, vo osnova; i soodnosot pome|u Atina i Sais, golemiot grad na Severnozapadniot rab od deltata na Nil, poodredeno.
Me|utoa, prili~no neveredostojno, toj i daval prvenstvo na Atina.
Kako i nekoi drugi Grci, izgleda deka Eshil i Platon bile navredeni od legendite
za koloniziraweto, bidej}i tie ja stavale helenskata kultura vo inferiorna pozicija nasproti kulturata na egip}anite i fenikijcite, kon koi najgolemiot del od Grcite od ovoj
period izgleda ~ustvuvale nekakva akutna ambivalentnost. Egip}anite i Fenikijcite bile
prezirani i pottiknuvale strav, no istovremeno bile dlaboko po~ituvani poradi nivnata
drevnost i dobro so~uvanata drevna religija i filozofija.(Ne Grci tuku samo Eladci, R.I.)
Faktot deka tolku mnogu Grci gi nadminale sopstvenite antipatii i gi prenele
ovie tradicii (za koloniziraweto) koi tolku malku bile uskladeni so nacionalnata predrasuda, mo{ne mnogu go impresionirale istori~arot od 18 vek, Vilijam Mitford, koj gi
upotrebil za svoeto tvrdewe deka za nivnite su{tinski okolnosti tie se ~inele nesporni.
Pred Mitford, nikoj ne go doveduval vo pra{awe Anti~kiot model, pa zatoa ne postoela
63
Heraklid=h eraklid,bez l erakid=e rakid=rakit; Herakle=Irakl-e=i rakl=raka l, rakval=rakuval.
29
potreba za artikulirawe na negovata odbrana. Takvi motivi za nacionalnata predrasuda
bi pomognale pri objasnuvaweto zo{to Tukidid ne gi spomenal ovie legendi, za koi so sigurnost bil svesen.
Prvoto poglavje prodolùva so diskusija za poistovetuvawata napraveni pome|u specifi~ni gr~ki i egipetski boèstva i rituali, no i so op{toto veruvawe deka egipetskite formi bile prvi~n formi, kako i deka egipetskata religija e originalna religija. Edinstveno na ovoj na~in- so èlbata za vra}awe kon drevnite i pravilnite formi- moème da
objasnime zo{to, zapo~nuvaj}i najdocna- i spored egipetskiot ritual- {irum Grcija, Isto~niot Mediteran i podocna niz celiot rimski svet. Tokmu po kolapsot na egipetskata religija vo vtoriot vek, drugi orientalni kultovi, od koi najbeleìto e hristijanstvoto, po~nale da ja zamenuvaat.
Vtoroto poglavje, Egipetskata mudrost i gr~koto prenesuvawe od Mra~nata epoha
do Renesansata, go razgleduva stavot na crkovnite otci kon Egipet. Po sotiraweto na neoplatonizmot, helenskiot, paganski naslednik na egipetskata religija, i gnosticizmot, negoviot judeohristijanski dvojnik, hristijanski misliteli ja skrotile egipetskata religija taka {to ja pretvorile vo filozofija. Ovoj proces bil poistoveten so likot na Hermes Trismegist, evhemezirana ili racionalizirana verzija na Tot, egipetskiot bog na mudrosta; a
brojni tekstovi povrzani so Tot, napi{ani vo poslednite vekovi od egipetskata religija,
mu bile pripi{ani nemu. Crkovnite otci imale podeleno mislewe dali Trismegist mu prethodele na Mojsej i na bibliskata filozofija namoralot. Bitniot stav na Sveti Avgustin
cvrsto se priklonil vo polza na prvenstvoto, pa ottamu i na superiornosta na Mojsej i na
Biblijata. Me|utoa, sledej}i ja klasi~nata tradicija, otcite bile obedineti vo veruvawe
deka Grcite go nau~ile od Egip}anite najgolemiot del od svojata filozofija- iako Egip}anite, od svoja strana, moèbi nau~ile ne{to od Mesopotamija i od Persija. Zna~i, niz celiot Sreden vek, Hermes Trismegist bil gledan kako osnova~ na nebibliska ili paganska filozofija i kultura.
Ova uveruvawe prodolìlo da bide prisutno vo tekot na Renesansata. Povtornoto
oìvuvawe na prou~uvaweto na Grcija vo 15 vek, sozdalo qubov kon gr~kata literatura i jazikot, kako i izvesno poistovetuvawe so Grcite,64 no nikoj ne se somneval vo faktot deka
Grcite bile u~enicite na Egip}anite, za koi postoel podednakov, ako ne i postrasen interes. Grcite bile po~ituvani zatoa {to so~uvale i prenele mal del od ovaa drevna mudrost:
vo izvesen obem, eksperimentalnite tehniki na lu|eto kako Paracelzus i Wutn bile razvieni zaradi povtorno zdobivawe so ova izgubeno egipetsko ili hermeti~ko znaewe. Nekolku
hermeti~ki tekstovi bile dostapni na latinski prevod vo tekot na Mra~nata epoha i vo
Sredovekovieto; mnogu pove}e bile pronajdeni vo 1460 godina i doneseni na dvorot na Kozimo di Medi~i vo Firenca, kade bile prevedeni od strana na negoviot vode~ki u~en ~ovek,
Marsilio Fi~ino. Ovie i ideite sodràni vo niv se zdobile so sredi{no mesto vo neoplatonisti~koto dvièwe zapo~nato od Fi~ini, odnosno vo dvièweto koe go prestavuvalo jadroto na renesansniot Humanizam.
Iako matematikata na Kopernik bila izvedena od islamskata nauka, se ~ini deka negovata heliocentri~nost proizlegla od povtornoto oìvuvawe na egipetskiot poim za boèstvenoto sonce, vo noviot intelektualen ambient na hermetizmot spored koj se oblikuval Kopernik. Negoviot pobornik Xordano Bruno, na krajot od 16 vek, bil u{te pove}e ekspliciten i prodolìl nadvor od granicite na po~ituvaniot hristijanski, neoplatonski hermetizam na Fi~ino. Zaprepasten od religioznite vojni i od hristijanskata netrpelivost,
toj zastapuval vra}awe kon originalnata ili prirodnata religija, odnosno religijata na
Egipet, poradi koja bil zapalen na klada od strana na inkvizicijata vo 1600 godina.
Ova ne nosi do tretoto poglavje, Triumfot na Egipet vo 17 i 18 vek. Vlijanieto na
Bruno prodolìlo po negovata smrt. Izgleda deka toa vlijanie vospostavilo nekakov kon64
Avtorot ne go upotrebuva poimot Elada, vo koja tvorel Platon na pelazgiski=tn.slovenski jazik, a

i Makedonija od vremeto na Filip Makedonskite: i Makedoncite bile Pelazgi=tn.Sloveni. Makedoncite, so Cojne od 1809 godina Balkanci, ja vozobnovile Makedonija. Latinite od 10 vek Makedoncite
gi narekle so imeto Greiki, od greo=grej=dojdenec,{to za Makedoncite bilo navredlivo.Iako toa ime
Makedoncite nikoga{ ne go prifatile, Latinite postepeno go nametnuvale, {to opstoilo s do denes.
30
takt so osnova~ite na misterioznoto i nedofatlivo rezenkrojcerstvo, ~ij anonimen manifest gi fasciniral lu|eto na po~etokot od 17 vek: i Rozenkrojcerite go gledale Egipet kako izvorot na religijata i filozofijata. Postoi op{ta pretpostavka deka hermeti~kite
tekstovi bile diskreditirani vo 1614 godina od strana na veli~estveniot u~en ~ovek Isak
Kazaubon, koj na svoe zadovolstvo pokaàl deka tekstovite ne pristignale od najdlabokata
Antika, tuku deka bile sozdadeni po pojavata na hristijanstvoto. Ova gledi{te bilo prifateno kako aksiom po~nuvaj}i od 19 vek, duri i od butnovni u~eni lu|e kako {to be{e Frensis Jets. Me|utoa, vo ova poglavje se obiduvam da pokaàm zo{to sum naklonet kon gledi{teto favorizirano od egiptologot Ser Flinders Petri, deka najranite tekstovi datiraat
nazad do 5 vek pr.n.e. Kakov i da e nivniot vistinski datum, pogre{no e uveruvaweto deka
Kazaubon go uni{til kredibilitetot na hermeti~kite tekstovi. Hermetizmot prodolìl
da bide golema sila duri i vo vtorata polovina od 17 vek i poseduval zna~itelno vlijanie
duri i posle toj period. Me|utoa, tekstovite ja zagubile svojata privle~nost so opa|aweto
na verata vo magijata pome|u pripadnicite na povisokite klasi kon krajot od 17 vek.
Iako hermeti~kite tekstovi stanale pomalku privle~ni za mislitelite od epohata
na Prosvetitelstvoto, intersot i po~itta za Egipet ne iz~eznale. Vo osnova, 18 vek bil
period na Klasicizmot i period so èlba za red i stabilnost, pa zatoa Rim voobi~aeno bil
pretpo~itan pred Grcija; istovremeno- so cel da se raskrsti so feudalizmot i so suevernoto hristijanstvo od evropskoto minato- se pojavil ogromen interes za drugi neevropski civilizacii. Daleku najvlijatelni od ovie civilizacii, vo ovoj vek, bile egipetskata i kineskata. Za obete bilo smetano deka poseduvaat superiorni sistemi za pi{uvawe koi prikaùvale idei, a ne zvuci; i obete imale dlaboki i drevni filozofii. Nivnata najprivle~na
karakteristika, sepak, izgleda deka bil faktot oti so ovie civilizacii bilo vladeeno na
racionalen na~in, bez sueverie, od slu`benici angaìrani poradi svojata moralnost, koi
trebalo da pominat niz rigorozno inicirawe i obu~uvawe.
Vsu{nost, egipetskoto sve{tenstvo im bilo privle~eno na konzervativni misliteli barem od vremeto koga Platon spored niv gi voobli~il svoite ûvari. Vo 18 vek, ovaa
niza od razmisli bila prifatena od Slobodnite yidari (masoni; zabele{ka na preveduva~ot); no duri i vo Sredniot vek, se ~ini deka Slobodnite yidari bile osobeno zainteresirani za Egipet bidej}i, sledej}i drevna tradicija, tie veruvale deka Egipet e domot na geometrijata ili Yidarstvoto. So sozdavaweto na Mislitelskoto slobodno yidarstvo pri preminot na 18 vek, tie crpele od rozenkrojcerstvoto i od Bruno za da vostanovat dvojna filozofija. Ova izrodilo sueverni i ograni~eni religii za masite no, za iluminatite, toa zna~elo vra}awe kon prirodnata i ~istata, originalna religija na Egipet, od ~ii ostatoci i fragmenti bile sozdadeni site drugi religii. Zatoa masonite, od ~ii redovi proizlegla re~isi sekoja zna~ajna figura vo Prosvetitelstvoto, ja gledale svojata religija kako egipetska;
svoite znaci kako hieroglifi; svoite loì kako egipetski hramovi; a sebesi kako egipetsko sve{tenstvo. Vsu{nost, masonskoto po~ituvawe na Egipet ja preìvealo nemilosta kon
taa zemja vo akademskite krugovi. So izvesen stepen na samo-omalovaùvawe, masonite se do
denes gi imaat odràno kultot, kako anomalija vo svetot kade po~etokot na vistinskata
istorija se povrzuva so Grcite.
Kulminacija na radikalnoto masonstvo- i negovata najakutna zakana kon hristijanskiot napredok- se slu~ila vo tekot na periodot na Francuskata revolucija. Tuka, politi~kata i voenata zakana bila pridruùvana od eden intelektualen predizvik vo deloto na
veli~estveniot francuski nau~nik, antiklerikalniot i revolucionerniot [arl Fransoa
Dupua. Tvrdeweto na Dupua bilo deka egipetskata mitologija- koja, sledej}i go Herodot, ja
gledal kako ista so gr~kata mitologija- vsu{nost bila sostavena od alegorii za dvièwata
na soyvezdijata, kako i deka hristijanstvoto bilo samo zbirka od pogre{no razbrani fragmenti od ovaa golema tradicija. (Alegorii=ale gori..: na bitolski ale, ohridski are, R.I.)
Odbojnost kon Egipet vo 18 vek e temata na ~etvrtoto poglavje. Egipetskata zakana
kon hristijanstvoto sekako deka predizvikala reakcija, a `rvuvaweto na Bruno napadot od
Kazaubon kon drevnosta na hermeti~kite tekstovi moè da bidat sogledani kako rana faza
od ovaa reakcija. Sepak, situacijata povtorno stanala akutna kon krajot od 17 vek, so reorganizacijata i obidot za radikalizacijata na masonstvoto. Zakanata koja ja prestavuvalo
ova Radikalno Prosvetitelstvo moè da ponudi objasnuvawe za ostrata promena vo stavo-
31
vite na Wutn kon Egipet. Vo svoite rani dela, Wutn gi sledel svoite neoplatonisti~ki
u~iteli od Kejmbrix i ja po~ituval taa zemja. no poslednite decenii od negoviot ìvot bile potro{eni za namaluvawe na va`nosta na Egipet, pri {to tvrdel deka datumot na negovoto osnovawe bil neposredno pred Trojanskata vojna.Wutn bil zagrièn poradi zakanata kon
negovata koncepcija za fizi~ki red, kako i za teolo{kite i politi~kite aspekti na toj redboèstvenost so postojani naviki i vigovskata ustavna monarhija. Zakanata se sostoela od
panteizmot, koj impliciral na vdahnovena, oìveana vselena, bez potreba od regulator, pa
duri i od tvorec.
Tragovite na ovoj panteizam moè da bidat sledni do Spinoza i Bruno i u{te porano, do neoplatonistite i samiot Egipet. Prvoto artikulirano otfrlawe na predizvikot od
Radikalnoto Prosvetitelstvo- i najranoto popularizirawe na Wutonovata vigovska {ema
vo naukata, politikata i religijata- bilo izvedeno vo 1693 godina od strana na Ri~ard Bentli, prijatel na Wutn i golem skepti~en klasi~ar. Eden od na~inite so koj Bentli gi napadnal svoite i neprijatelite na Wutn, bil upotrebuvaweti na taktikata na Kazaubon. Toj ja
upotrebil svojata kriti~ka nau~nost za potkopuvawe na gr~kite izvori za drevnosta i mudrosta na Egip}anite. Zatoa, niz 18 i 19 vek, nie gledame edna de facto alijansa na helenizam
i tekstualen kriticizam so odbranata na hristijanstvoto. Meteòt predizvikan od povremenite helenisti~ki ateisti, kako [eli i Svinburn, bil trivijalen vo sporedba so zakanata od egiptomasonerijata.
Wutn samo se obidel da go omalovaì Egipet vo odnos so hristijanstvoto; toj ne se
obidel da ja podigne Grcija. Me|utoa, do sredinata od 18 vek, brojni hristijanski apologeti
ja upotrebuvale se pove}e prisutnata paradigma za progresot, so nejzinata odnapred utvrdena pretpostavka deka podocne`noto e podobro, za da gi promoviraat Grcite za smetka na
Egip}anite. Ovie linii na razmisla nabrgu se spoile so dve drugi linii, koi stanale dominantni vo isto vreme: rasizmot i Romantizmot. Zatoa, ~etvrtoto poglavje go naglasuva i razvojot na rasizmot, vtemelen vrz bojata na koàta, vo Anglija od docniot 17 vek, zaedno so
zgolemenoto zna~ewe na amerikanskite kolonii, so nivnite istovetni politiki za istrebuvawe na domorodnite amerikanci i zemaweto crni afrikanci kako robovi. Ovoj rasizam
gi protkajuval razmisluvawata na Lok, Hjum i na drugi misliteli. Nivnoto vlijanie- i vlijanieto od novite evropski istrùva~i na drugite kontinenti- bilo zna~ajno na univerzitetot vo Getingen, osnovan vo 1734 godina od strana na Xorx II, izborniot vladetel na Hanover i kral na Anglija, i formiral most pome|u Britanija i Germanija. Zatoa, ne e iznenaduva~ki deka prvata akademska rabota na rasnata klasifikacija na lu|eto- koja sekako gi
stava belcite, ili da go upotrebime negoviot nov izraz, kavkascite, na ~elo na hierarhijata- bila napi{ana vo 1770-tite od strana na Johan Fridrih Blumenbah, profesor vo Getingen. (Evropjanite do denes opstoile rasnonesvesni, govorat pove}erasni jazici, R.I.)65
Univerzitetot bil pionir pri vostanuvaweto na sovremenata, disciplinarna nau~nost. Vo istata decenija, drugi profesori od Getingen zapo~nale da objavuvaat istoriii,
ne za poedinci, tuku za narodi i rasi i nivni institucii. Ovie sovremeni proekti, kombinirani so iscrnost i kriti~ki pristap kon izvorite, moè da bidat sogledani kako akademski aspekt od noviot romanti~arski interes za etni~nosta, aktuelen vo germanskoto i vo
britanskoto op{testvo vo toa vreme. Romantizmot od 18 vek ne bil samo vera vo prvenstvo
na emociite i veruvawe vo nesodvetnosta na razumot. Okolu ovie stavovi postoele nasobrani ~ustva za prirodni predeli- osobeno divi, dale~ni i studeni predeli- i po~itta kon energi~nite, doblesni i primitivni narodi koi nekako bile odlikuvani od takvite predeli.
Ovie ~ustva bile kombinirani so slednoto uveruvawe: bidej}i prirodnite predeli i klimata vo Evropa bile podobri vo sporedba so drugite kontinenti, Evropjanite so sigurnost se
superiorni. Pobornici na vakvite tvrdewa bile Monteskje i Ruso, no najdlaboki koreni
tie fatile vo Britanija i vo Germanija.
Na krajot na 18 vek, progresot stanal dominantna paradigma, dinamizmot i promenata bile ceneti pove}e od stabilnosta, a svetot po~nal da se sogleduva niz prizmata na vremeto, namesto niz prostorot. Sepak, prostorot ostanal biten za ramonti~arite, poradi ni65
Zapadno od Germanija dvorasni jazici, na Belci i Crnci,a isto~no od Germanija dopolnitelno u{te
mongolski=gotski. Kontintalcite do 15 vek bea divjaci...I zatoa vo potpolnost ja prenesuvam knigata.
32
vniot interes za lokalnoto sozdavawe narodi ili rasi. Zatoa, se veruvalo deka rasata ja
menuva svojata forma dodeka minuva niz razli~ni epohi, no sekoga{ zadrùva edna neizmenliva individualna su{tina. Realnata komunikacija pove}e ne bila doìvuvana kako ne{to
koe se odviva so pomo{ na razumot i koe moè da dosegne do bilo koj racionalen ~ovek. Taa
sega bila gledana kako te~enie so pomo{ na ~ustva, koi moèle da doprat samo do onie me|usebni povrzani so srodstvo ili krv i koi spodeluvaat zaedni~ko nasledstvo.
Da i se vratime na temata za rasizmot. Mnogu anti~ki Grci spodeluvale ~ustvo koe
denes mo{ne bi nalkuvalo na nacionalizmot: tie prezirale drugi lu|e, a nekoi, kako Aristotel, ova go postavil duri i na teoretsko ramni{te i tvrdewe deka postoela helenska superiorinost zasnovana vrz geografskata polo`ba na Grcija. Toa ~ustvo bilo usloveno od
mo{ne realnata po~it koja mnogu gr~ki pisateli ja imale za stranski kulturi, osobeno kon
kulturite na Egipet, Fenikija i Mesopotamija. No, vo sekoj slu~aj, silata na ovoj anti~ki
gr~ki nacionalizam bila zanemarliva vo sporedba so plimskiot bran na etnicizmot i rasizmot, povrzan so kultovi od hristijanskata Evropa i od severot, koj ja preplavil Evropa
zaedno so romanti~arskoto dvièwe na krajot od 18 vek. Paradigmata za rasi, koi bile su{tinski neednakvi spored fizi~kite i umstvenite darovi, bila primeneta vo site nauki za
~ovekot, no osobeno vo istorijata. Sega se smetalo deka e nepoèlno, ako ne i katastrofalno, da doa|a do me{awe pome|u rasite. Za da bide kreativna, edna civilizacija treba da bide rasno ~ista. Zatoa, se pove}e stanuvalo neprifatlivo deka Grcija- koja romanti~arite
ja gledale ne samo kako ovoplotuvawe na Evropa, tuku i kako nejzino ~istvo detstvo- bi moèlo da bide rezultat od me{awe pome|u domorodni Evropjani i kolonizirani Afrikanci
i Semiti.66
Pettoto poglavje, Romanti~arska lingvistika: podemot na Indija i padot na Egipet, 1740- 1880, zapo~nuva so skica za romanti~arskoto poteklo na istoriskata lingvistika
i strasta za drevna Indija pri preminot od 18 vek, {to vo golema mera bilo predizvikano
od percepcijata za temelniot odnos pome|u sanskritskiot i evropskite jazici. Poglavjeto
go istraùva i opa|aweto na evropskata po~it za Kina, dodeka ramnoteàta na trgovijata se
svrtela vo polza na Evropa, a Britancite i Francuzite izveduvale se posilni, obemni napadi na Kina. Jas tvrdam deka ovie faktori dovele do potreba za menuvawe na slikata za
Kina-od prefineta i prosvetena civilizacija,do op{testvo prepolno so droga, ne~istotija,
korupcija i izma~uvawe. Drevniot Egipet, koj vo 18 vek bil gledan vo mo{ne bliski paraleli so Kina, stradal od istite efekti proizlezeni od potrebata za opravduvawe na se pogolemata evropska ekspanzija na drugite kontinenti i maltretiraweto na nivnite domorodni
narodi. Egipet i Kina bile frleni vo praistorijata, za da sluàt kako cvrstia i interna
osnova za dinami~niot razvoj na superiornite rasi, Arijcite i Semitite.67
I pokraj padot na reputacijata na Egipet, interesot za taa zemja prodolìl vo tekot na 19 vek. Vsu{nost, na nekoj na~in, ovoj interes duri i se zgolemil so eksplozijata od
znaewa koja usledila po ekspedicijata na Napaleon vo Egipet vo 1798 godina; nejzinata najva`na posledica e de{ifriraweto na hiroglifite od strana na @an Fransoa [ampolion.
Vo prvoto poglavje, poglednete nekoi sloèni motivi na [ampolion i negovata akademska
kariera vo odnos so masonskata tradicija i triagolestiot odnos pome|u anti~kiot Egipet,
anti~ka Grcija i hristijanstvoto. Tuka, nie ednostavno treba da poso~ime deka do momentot
na negovoto po~inuvawe vo 1831 godina, negovoto poborni{tvo za Egipet go nalutilo kako
hristijanskiot politi~ki establi{ment, taka i noviot i strasen helenisti~ki akademski
establi{ment. Zatoa, posle prvi~niot entuzijazam, de{ifriraweto od strana na [ampolion bilo zanemareno vo prvite 25 godini. Vo migot na negovoto povtorno oìvuvawe kon krajot na 1850-tite, u~enite lu|e bile rastrgnati pome|u privle~nosta na Egipet i rabotata na
[ampolion od edna strana, i intezivniot rasizam na epohata od druga strana. Do 1880-tite,
akademicite ja gledale egipetskata kultura kako stati~en i sterilen kulturen }orsokak.
66
Evreite vo Aleksandrija so koine stanale Heleni.Vo Evropa nemalo kolonizirawe na Belci so zakoseni o~i od Severna Afrika, Arabiskiot Poluostriv i Mesopotamija.Bidej}i Isus (Isis) Hristos
(Kristos=Krstos) so negovite Apostoli (=a postol=po stol) nemale zakoseni o~i, tie bile od makedonskite kolonii...I prv hristijanski jazik bil koine. Pa Koine bil dvorasen jazik: Pelazgi i Semiti.
67
Evreite ne bile etnos=ednos=ednost,tuku samo ednoboèstvo,so bog i mitologija na Semiti=Crnci.
33
Vo tekot na 19 vek, brojni matemati~ari i astronomi bile zavedeni, od ona {to go
gledale kako matemati~ka elegancija na piramidite, kon uveruvaweto deka tie prestavuvale skladi{te za povisoka,drevna mudrost. Tie bile klasificirani kako ~udaci poradi ovaa
trojna navreda kon profesionalizmot, rasizmot i konceptot za progresot- trite glavni
uveruvawa vo 19 vek. Pome|u zdravite u~eni lu|e, reputacijata na Egip}anite ostana na nisko ramni{te. Vo docniot del od 18 vek i vo prvata polovina od 19 vek, romanti~arskite nau~nici gi gledale Egip}anite kako su{tinski morbidni i bezìvotni. Na krajot od 19 vek
zapo~na da se pojavuva nova i sprotivna, no podednakvo omalovaùva~ka slika. Egip}anite
sega bea gledani vo sklad so sovremenite evropski gledi{ta za Afrikancite: homoseksualci, qubiteli na zadovolstva, detinski {epurlivi i su{tinski materijalisti.
Drug na~in za frlawe na pogled kon ovie promeni e da pretpostavime deka po zapo~nuvaweto na zemaweto crni robovi i rasizmot, evropskite misliteli sakale da gi zadràt
crnite Afrikanci kolku {to e mo`no podaleku od evropskata civilizacija. Dodeka maìte i ènite od Sredniot vek ne bile sigurni kakva boja na koàta imale Egip}anite, egiptofilskite masoni bile nakloneti da gi gledaat kako belci.68 Ponatamu, helenomanite od
prvata polovina na 19-tiot vek zapo~nale da se somnevaat vo belata boja na nivnata koà i
poreknuvale deka Egip}anite bile civilizirani. Duri kon krajot na 19-tiot vek, koga na
Egipet celosno mu bile otstraneta negovata filozofska reputacija, moèle povtorno da
bidat vostanoveni negovite afrikanski belezi. Zabeleète deka vo sekoj od slu~aite bila
postavena o~igledno granica pome|u crncite i civilizacijata. Pa ipak, i pokraj triumfot
na helenizmot i otfrlaweto na Egipet vo akademskite krugovi, nikoga{ celosno ne umrel
konceptot za Egipet kako kolevka na civilizacijata. Zgora na toa, {iroko rasprostranetata i amaterska po~it za egipetskata religija i filozofija, prodolì da bide konstantna
iritacija za serioznite profesionalni egiptolozi. Dve nasoki od ovaa protiv- disciplina, difuzionizmot promoviran od Eliot Smit i dolgatatradicija na piramidologijata,
se razgleduvani vo ova poglavje.
[estoto poglavje ima naslov Helenomanija,1: Padot na Anti~kiot model,1790-1830.
Iako rasizmot sekoga{ be{e glaven izvor za odbojnost kon Anti~kiot model i stana glavna
potpora za Arijskiot model, toj vo 18 i raniot 19 vek be{e potpomognat od napadot vrz zna~ajnosta na Egipet, izveden od strana na hristijani rastrevoèni poradi zakanata od religijata na mudrosta od Egipet. Ovie hristijanski napadi im upatija predizvik na gr~kite
iskazi za zna~jnosta na Egipet i ja pottiknaa nezavisnata kreativnost na Grcija so cel da ja
poreknat kreativnosta na Egipet. Vsu{nost, mo{ne e bitno deka prviot predizvik kon
Anti~kiot model be{e upaten pome|u 1815 i 1830 godina, bidej}i ova bea godini na intezivna reakcija protiv mosanskiot racionalizam, koj be{e smetan kako ne{to koe stoelo
vo zadninata na Francuskata revolucija; i godinite na Romantizmot i hristijanskata prerodba. Ponatamu, bidej}i hristijanstvoto be{e pioistovetuvano so Evropa, dvata aspekti
moèa da bidat uskladeni so pomot za progres vo filhelenskoto dvièwe, koe ja podrùva{e borbata na hristijanskite, evropskite i mladi Grci protiv starite aziski, neverni~ki Turci.
Vo 1820-tite, profesorot od Getingen, Karl Otfrid Miler, upotrebi novi tehniki
za kriticizam kon izvorite, za da gi diskreditira site anti~ki spomenuvawa na egipetskite kolonizacii, kako i da gi zaslabne spomenuvawata koi se odnesuvaa na Fenikijcite. Ovie
tehniki zapo~naa da bidat upotrebuvani i za napa|awe na svedo{tvata za Grci koi u~ele vo
68
Egiptjanite bile samo Belci so zakoseni o~i, kako {to denes opstoile Berberite.A toa im bilo poznato na site. Tokmu zaradi temnite preselnici, Arapite denes se prili~no potemni, {to bilo povod
za nivno ostapuvawe od belata rasa. David Talbot Rice (1965): Morgen des Abendlandes, Deutsche Buch- Gemeinschaft, Berlin-Darmstadt-Wien, na str. 41 prikaùva miniatura, okolu 1307 godina, za koja verojatno
postoela postara predslika. Na nea se naslikani ~etiri Arapi, me|u koi bil Mohamed, nare~en Ali.
Na slikata se gleda deka licata bile prestaveni so zakoseni o~i. Ova ni objasnuva deka toga{ so vakvi o~i bile site ìteli Belci od Severna Afrika, Mesopotamija itn. Vakvi o~i nikoga{ nemale
Fenikijcite, oti tie ne im pripa|ale na istoto peso~no podra~je. Ovde se raboti za po~etok na 14 vek.
Tek potoa postojat masovni preselbi na Crnci od jug kon sever, Indijci od istok kon zapad i Mongoli od sever kon jug. Kaj Arapite e vnesen vo mnogu pogolem obem crne~ki gen otkolku na indiskiot.
Udelot na Temnite se gleda i so krvnata grupa V. Me|utoa, do denes ima Arapi koi u{te se Belci itn.
34
Egipet. Anti~kiot model postavi bariera na patot na novite uveruvawa, koi smetaa deka
gr~kata kultura bila su{tinska evropska, kako i deka filozofijata i civilizacijata se pojavile vo Grcija; ovaa bariera be{e nau~no otsraneta, duri i pred op{toto prifa}awe na
poimot za indoevropskoto jazi~no semejstvo.
Naslovot na sedmoto poglavje e Helenomanija, 2: Prenesuvawe na novata u~enost vo
Anglija i podemot na Arijskiot model, 1830-60. Za razlika od lu|eto koi go podrùvaa Anti~kiot model, pobornicite na Arijskiot model bea silni vernici vo progresot. Pobednicite bea gledani kako ponapredni, pa ottamu i kako podobri od pobedenite. Zatoa, i pokraj
o~iglednite i kratkoro~ni anomalii, istorijata- sega gledana kako biografija na rasitese sostoe{e od triumfot na silnite i vitalni lu|e nad slabite i nemo}nite. Rasite, formirani od prirodnite predeli i od klimite vo takvite tatkovini, trajno ja zadrùvaa svojata su{tina, iako vo sekoja nova epoha imaa novi oblici. Kako dopolnuvawe, za ovie nau~nici be{e o~igledno samo po sebe deka najveli~estvenata rasa vo svetskata istorija bila evropskata ili arijskata. Samata taa poseduvala, i sekoga{ bi imala, kapacitet za osvojuvawena site drugi lu|e i za sozdavawe napredni, dinami~ni civlizacii- sprotivno na stati~kite op{testva upravuvani od Azijci ili Afrikanci. Nekoi lu|e od rabovite na Evropa, kako Slovenite i [pancite, moè da bidat osvoeni od drugi rasi,po takvo vladeewe vrz
niv- za razlika od osvojuvaweto inferiorni rasi od strana na Evropjanite- nikoga{ ne bi
moèlo da bide trajno ili korisno.
Ovie paradigmi za rasa i za progres i nivnite posledici vrz rasnata ~istota, kako i stavot deka edinstvenite polezni osvojuvawa bile osvojuvawata od strana na rasite na
gospodari, ne moèle da go toleriraat Anti~kiot model. Zatoa, brgu bile prifateni pobivawata na Miler za legendite za egipetskoto kolonizirawe na Grcija. Arijskiot model- koj
sledel po negoviot uspeh- bil konstruiran vo ramkite na novite paradigmi. Toj bil ohrabruvan od brojni faktori: otkrivaweto na indoevropskoto jazi~no semejstvo,pri {to Indoevropjanite ili Arijcite nabrgu bile gledani kako rasa; verodostojnata postulacija za nekakva prvobitna indoevropska tatkovina vo centralna Azija; i potrebata da se objasni deka
gr~kiot jazik bil fundametalno indoevropski jazik.69 Zgora na toa, tokmu vo istiot toj period, po~etokot na 19-tiot vek, se pojavil inteziven istoriski interes za germanskoto pregazuvawe na Zapadnata Rimska imperija vo 5 vek, i za Arijevskite osvojuvawa vo Indija vo
vtoriot milenium pr.n.e.70 Poradi toa, primenuvaweto na modelot za severnoto osvojuvawe
na Grcija be{e o~igledno i mo{ne atraktivno: pretpostavka deka energi~ni osvojuva~i pristignale od tatkovinata na sever od Grcija koja vr{ela pogodno stimulirawe,dodeka predhelenskite domorodci bila zaslabeni od karakterot na nivnata tatkovina, koja im nudela
se i se{to. I ako golem broj ne-indoevropski elementi vo gr~kata kultura ne moàt da bidat uskladeni so idealot za celosnata arijsko-helenska ~istota, poimot za osvojuvaweto od
severot napravil neizbe`noto rasno me{awe da bide kolku {to e mo`no pobezbolno. Se
razbira, po~istite i posevernite Heleni bile osvojuva~ite, kako {to i dolikuvalo na rasata gospodari. Prehelenskoto egejsko naselenie, od svoja strana, ponekoga{ bilo gledano
kako marginalno evropsko, i sekoga{ belci; na ovoj na~in, duri i domorodnite ìteli ne
bile izvalkani od Afrikanskata i Semitskata krv.
Pra{aweto za Semitskata krv ne vodi do osmoto poglavje. Podemot i padot na Fenikijcite, 1830- 85. K. O. Miler, pi{uvaj}i vo 1820-tite, poreknuval deka Fenikijcite izvr{ile bilo kakvo vlijanie vrz Grcite, no bil ekstremen vo svojot romantizam i ~ekorel
pred svoeto vreme poradi intenzitetot na uverenosta vo rasnite su{tini. Zatoa, na nekoi
na~ini, Fenikijcite duri i profitirale od padot na Egip}anite, bidej}i legendite za egipetskoto kolonizirawe ne moèle da bidat dovedeni vo vrska so niv. Svesno ili nesvesno,
site evropski misliteli gi gledale Fenikijcite kako Evrei od Antikata- kako umni semitski trgovci. Vo sredinata od 19 vek, preovladuva~koto gledi{te za svetskata istorija bi69
Indoevropjani ne bile rasa,tuku denes se melezi me|u temni Indijci i beli Evropjani.Bidej}i koine bil dvorasen,na Belci(Pelazgi) i Crnci(Semiti),vo germanskiot jazik ima u{te i 30% mongolsko.
70
Vidliv e falsifikatot, oti vo Indija se preselile Brigi: Brigi=Frigi bile i Keltite. Pa germanskite Goti bile Mongoli. Tie vo 5 vek go osvoile Rim.Germanski falsifikat bile Sloveni, vo 6 vek.
35
lo gledi{teto za nekakov dijalog pome|u Arijcite i Semitite. Semitite ja sozdale religijata i poezijata; Arijcite go sozdale osvojuvaweto, naukata filozofijata, slobodata i se
drugo {to bile vredno da se poseduva. Ova ograni~eno priznavawe na Semitite sodejstvuva
so ona {to moème da go nare~eme ograni~en prozorec na mo`nosta vo Zapadna Evropa, periodot pome|u is~eznuvaweto na religioznata omraza kon Evreite i podemot na rasniot
antisemitizam. Vo Anglija, kade postoele me{oviti tradicii od antisemitizam i filosemitizam, bila prisutna zna~itelno po~it kon Fenikijcite, bidej}i nivnata trgovija so tkaenini, istraùvaweto i navodnata moralna ~estnost im izgledala re~isi viktorijanski na
strancite, taka i na Angli~anite. Sprotivnoto gledi{te za Fenikijcite- i za drugi Semiti-kako rasko{ni, surovi i predavni~ki lu|e, sekoga{ bilo prisutno i na osnova bilo preovladuva~ko gledi{te vo kontinentalna Evropa.71 (Viktor=vikator,po pobeda se vika,R.I.)
Ovaa omraza kon Fenikijcite, kako lu|e koi istovremeno se Angli~ani i Orientalci, bila osobeno vpe~atliva vo delata na golemiot francuski romanti~arski istori~ar,
@il Mi{le. Gledi{tata na Mi{le za Fenikijcite bile u{te po{iroko rasprostraneti
poradi neizmernoiot istoriski roman Salambo na Gustav Flober, objaven vo 1861 godina.
Salambo sodrì ìvopisni prikazi na najgolemata dekadencija vo Kartagina, {to mo}no gi
zasililo ve}e ra{irenite antisemitski i antiorientalni predrasudi. U{e pove}e prokolnuva~ki bil negoviot brilijanten i morni~av opis na `rtvuvaweto deca na Moloh. Poradi
cvrstoto i javno priklonuvawe vo ova biblisko gadewe kon Kartagincite i Fenikijcite,
bilo mo{ne te{ko da se bide niven pobornik, a vo tekot na 1870-tite i 1880-tite nivnata
reputacija se strupolila pobrzo duri i od reputacijata na Evreite.
Ova ne vodi do devettoto poglavje, Kone~noto re{enie na Fenikijskiot problem,
1880-1945. So vakvata reputacija i so podemot na antisemizmot vo 1880-tite, se pojavil podràn napad vrz Fenikijcite, koj bil osobeno èstok koga stanuva zbor za nivnite legendarni kontakti, i vlijanieto, vrz Grcite- na koi im be{e davan poluboèstven status.
Edna decenija podocna, vo 1890-tite, dva kusi no izvonredno vlijatelni napisi bea
objaveni od Julius Beloh, germanec koj predaval vo Italija,i od Salomon Renak, asimiliran
alza{ki Evrein vo sredi{teto od Pariskoto kultivirano op{testvo i u~enost. I dvajcata
go priznavale Moler kako prethodnik i tvrdele deka gr~kata civlizacija bila ~ista evropska, dodeka Fenikijcite, osven nivnoto prenesuvawe na konsonantiskiot alfabet, ne pridonele so ni{to drugo vo helenskata kultura. Iako mnogu nau~nici se kolebale da ja prifatat ovaa pozicija vo narednite 20 godini, temelot na ona {to go narekuvam Ekstremen arijski model bil cvrsto postaven do preminot vo 20-tiot vek. Postoela zabeleìtelna razlika, na primer, pome|u reakciite pri otkrivaweto na mikenskata civilizacija vo 1870-tite
od strana na Hajnrih [liman i izve{taite na Artur Evans za kritskata civilizacija vo
Knosos vo 1900 godina. Vo prviot slu~aj, nekolku nau~nici otprvin sugerirale deka otkritijata, koi bile celosno razli~ni od onie od Klasi~na Grcija, bi moèle da bidat fenikijski. Potoa, vo narednata decenija, ova bilo energi~no pobivano. Vo 1990 godina, sprotivno
na ova, na kulturata od Knosos vedna{ i bilo zaka~eno novoto ime minojska i bila smetana
za predhelenska, so sigurnost ne-semitska, i pokraj drevnite tradacii deka Krit bil semitski.72 (Julius, j==i, u=i, Ilius, Ilija; Beloh, h=v, Belov, R.I.)
Kone~noto eliminirawe na fenikijskoto vlijanie vrz Grcite- i negovoto celosno
otfrlawe kako prividenie- do{lo vo 1920-tite, so kre{endoto na antisemitzmot, kako rezultat od imagionarnata i realnata uloga na Evrei vo Ruskata rovolucija i vo Tretata komunisti~ka internacionala. Vo 1920-tite i 1930-tite, site legendi za fenikijskata kolonizacija vo Grcija bile diskreditirani, isto kako i izve{taite za fenikisko prisustvo vo
Egejot i vo Italija vo 9 i 8 vek pr.n.e. Bea poreknuvani mnogu od prethodno predloènite
semitski potekla na gr~ki imiwa i zborovi.73
Sega, sekoj napor bil vperen kon ograni~uvaweto na zna~ajnosta na edinstvenoto nesvedlivo pozajmuvawe od semitskata kultura- alfabetot. Najprvo, ogromen naglasok bil
staven vrz navodnoto gr~ko izmisluvawe na samogolaskite koi, kako {to bilo imlicirano,
71
Fenikijcite i Egiptjanite bile Belci i pove}ebo`ci. Evrejstvoto bilo ednoboèstvo na Crnci.

Crncite (Semitite) ne bile sto~ari i zemjodelci, tie nemale gradeì, nitu ima naod za alfabet...
73
Fenikjcite bile Pelazgi i pove}ebo`ci, a Atiwanite so Eladcite Pelazgi pove}ebo`ci=Heleni.
72
36
lu|eto ne bile sposobni da razmisluvaat logi~no. Vtoro, lokacijata na pozajmuvaweto bila

pomestena na Rodos, Kipar i kone~no vo edna navodno gr~ka kolonija na bregot na Sirija.
Delumno, ova se dolèlo na gledi{teto deka na karakterot na dinami~nite Grci pove}e mu
prilegalo donesuvaweto na alfabetot od Bliskiot istok namesto negovoto pasivno dobivawe od Semiti, kako {to velele legendite; no se dolèlo i na faktot deka pozajmuvaweto
vklu~uvalo i op{testveno me{awe, pri {to bila neprifatliva rasnata kontaminacija koja
poradi toa bi se slu~ila vo Grcija. Treto, datumot na prenesuvaweto sega bil spu{ten na
720 godina pr.n.e., bezbedno posle sozdavaweto na polisite i formira~kiot period na arhajskata gr~ka kultura. Ova otvorila dolg period na nepismenost pome|u is~eznuvaweto na Linearnite pisma otkrieni od Evans i voveduvaweto na alfabetot, {to za vozvrat ponudilo
dvojna prednost: toa mu ovozmoìlo na Homer da bide slep- re~isi severen- bard vo edno
nepismeno op{testvo, i vospostavila eden nepropustliv pe~at ili celosno Mra~na epoha
pome|u Mikenskata i Arhajskata epoha. Na ovoj na~in, u{te pove}e bile diskrimirani podocne`nite gr~ki svedo{tva za nivnata rana istorija i za Anti~kiot model.74
1930-tite bea godini vo koi pozitivizmot vo nerazbirlivata nauka, no dobi sila
nadvor od svoite granici, vo takvi periferni temi kako {to se logikata i drevnata istorija. Zatoa, vo klasi~nite studii, re{enieto na fenikijskiot problem izgleda{e nau~no i
kone~no: otsega pa natamu, ovaa nau~na disciplina moè{e da prodolì da su{testvuva na
nau~ni osnovi ili, kako {to bi moèlo da kaème, be{e vostanovena paradigma. Sekoj nau~nik koj go poreknuva{e ova be{e etiketiran kako nestru~en, nezdrav ili ~udak. Cvrstinata na ovaa pozicija e pokaàna so nejziniot opstanok vo pove}e od trieset godini otkako
posledicite od antisemitizmot bea obelodeneti vo 1945 godina, dlaboko presuduvaj}i ja
ideolo{kataosnova na antifenikizmot. Me|utoa, na dolgi pateki, postoe{e povlekuvawe
od Ekstremniot arijski model, a ovoj proces e opi{an vo desettoto poglavje, Situacijata
po vojnata: vra}aweto kon [irokiot arijski model, 1945-85.
Osnovaweto na Izrael verojatno izvr{i pogolemo vlijanie vrz vra}aweto na Fenikijcite odo{to Holokausot. Po~nuvaj}i od 1949, Evreite-ili barem Izraelcite- bea pove}e
prifa}ani kako celosno Evropejci, i stana prili~no o~igledno deka govoreweto na semitski jazik ne gi li{uva lu|eto od voeni dostignuvawa. Zgora na toa, 1950-tite bea svedoci i
na radikalno zgolemuvawe na evrejskata doverba vo svoite semitski koreni.
Vo konteksot na ovoj proces- i verojatno bidej}i ne bea vo mo`nost da ja prifatat
ekskluzivnosta nitu na pravovernium judaizam, nitu na Cionizmot- Sajrus Gordon i Majkl
Astur, dvajca izvonredni semitisti, stanaa pobornici na zapadnata semitska civilizacija
kako celina i go napadnaa Eksremeniot arijski model. Gordon, koj gi poznava jazicite od drevniot isto~en Mediteran podobro od bilo koja druga ìva li~nost, kako svoja misija sekoga{ go gleda{e dokaùvaweto na me|usebnata povrzanost pome|u hebrejskata i helenskata
kultura.Vo ovoj proces negovi mostovi bea Ugarit, drevno pristani{te na bregot na Sirija,
i Krit. Toj sogleda vrska pome|u Biblijata i Homer i hanaanskite mitovi zabeleàni vo
Ugarit vo 14 i 13 vek pr.n.e. i prevedeni vo 1940-tite i 1950-tite;75 monografijata, koja ja
objavi na ovaa tema vo 1955 godina, ja uni{ti negovata reputacija kako pravilen nau~nik,
no fascinira{e nekoi op{ti istori~ari i pripadnici na lai~kata javnost. Nabrgu potoa,
toj u{te pove}e ja navredi ortodoksnata poradi ~itaweto na Kritskite Linearni A zapisi
kako semitski, vedna{ soo~uvaj}i se so bara` od zamerki, od koja re~isi site bea ostraneti
so podocne`no istraùvawe. Sepak, najgolemiot del od nau~nicite se u{te go nemaat prifateno negovoto tolkuvawe. Iako de{ifriraweto od strana na Ventris- nekolku godini
prethodno- na Linearnoto B kako gr~ko pismo be{e novost, toa be{e dobrodojdeno bidej}i
go potvrduva{e goeografskiot obem i istoriskata dlabo~ina na gr~kata kultura; me|utoa,
da se prifati Linearnoto A, a poradi toa i minojskata civilizacija, kako civilizacija koja govorela na semitski jazik, e voznemiruvawe na site stavovi za helenskata, a ottuka i za
evropskata unikatnost.76
Zna~i, Ilijada sledela po 720 godina. Pa taa bila vo 6 vek p.n.e. A i Odisej lutal po Jadranot...
Zna~i, se govori za vrskata na Belcite vo Evropa, Azija i Egejskite ostrovi, koi bile eden narod.
76
Bidej}i Semiti=Crnci i Pelazgi=Belci, siriskiot aramejski jazik bil dvorasen jazik na Belci i
Semiti.Ova bilo poradi toa {to na tie prostori ìveele dve rasi. I so nego e mo`no odgonetnuvawe.
74
75
37
Podrùva~ite na konvecionalnata mudrost bea podednakvo, ako ne i pove}e voznemireni poradi Hellenosemitika, golemo delo na kolegata na Gordon, Majkl Astur, koe prv pat
se pojavi vo 1967 godina. Hellenosemitika, niza od prou~uvawa za za{emetuva~ki paraleli pome|u zapadno-semitskata i gr~kata mitologija, pokaàa povrzanosti vo strukturata i vo nomenklaturata koi bea premnogu bliski za da bidat objasneti kako sli~ni manifestacii na
~ovekovata psiha.77 Osven predizvikot upaten od ovaa osnovna tema, Astur izvede tri drugi
fundamentalni napadi. Prvo, faktot deka voop{to ja napi{a ovaa kniga go rastrevoì akademskiot status quo. Iako na nekoj klasicist, koj doa|a od dominantnata disciplina, mu be{e
dozvoleno da diskutira za Bliskiot istok i za negovite odnosi so Grcija i so Rim, sprotivnoto ne vaè{e.78 Postoe{e ~ustvo deka nekoj semitist nema nikakvo pravo da pi{uva za Grcija. Vtoro, Astur go dovede vo pra{awe apsolutniot primat na arheolohijata pred site drugi izvori na dokazi za praistorijata- mitovi, legendi, jazik i imiwa-79 so {to upatuva{e
zakana kon nau~niot status na anti~kata istorija. Treto, toj skicira{e sociologija naznaewe za Klasikata, poso~uvaj}i na vrskata pome|u razvojot na u~enosta i razvojot na op{testvoto. Toj duri implicira{e i na povrzanosta pome|u antisemitizmot i odbojnosta kon
Fenikijcite, i frli somne` vrz poimot za stalo`niot, akumulstiven progres na znaewe.
No, najgolemata zakana dojde od negovata osnovna poraka deka legendtata za Danaos i za Kadmos vo sebe sodràt jadro od fakti.80 (Status=statu s: statu=stati; kvo=k vo, R.I.)
Tolku mnogu eresi ne moèa da pominat nekazneti. Astur be{e tolku razbien od
svoite kriti~ari, taka {to ja prekina rabotata vo poleto koe tolku brilijatno go otvori.
Sepak, negovata rabota, kako i rabotata na Gordon, donese dlaboki efekti: zaedno so zgolemeniot broj otkritija na levanstki objekti na lokacii vo Egejot od Docnata bronzena epoha
i od Ranata èlezna epoha, taa go sobori Ekstremniot arijski model. Bi bilo ~esno da kaème deka vo 1985 godina glavninata od istraùva~ite koi rabotea vo taa oblast se povlekoa kon [irokiot arijski model. Odnosno, tie ja prifatija mo`nosta za zapadno-semitski
naselbi vo Bronzenata epoha, ne samo na ostrovite, tuku i na kopnoto (kontintalniot del),
vo najmala raka vo Teba. Tie bea uvereni i deka fenikijskoto vlijanie vrz Grcija od @eleznata epoha zapo~nalo daleku pred 8 vek pr.n.e., i verojatno u{te vo desettiot vek.
Od druga strana, Gordon i Astor, i pokraj celata svoja intelektualna smelost, ne go
predizvikaa samiot Ariski model. Nitu eden od niv dvajcata ne ja zema vo predvid mo`nosta
za golema semitska komponenta vo gr~kiot vikabular; nitu pak, so ogled na nivnata preokupiranost so Semitite, ja istraùvaa mo`nata egipetska kolonizacija na Grcija i hipotezata deka egipetskiot jazik i kultura igrale ednakva ili u{te pove}e sredi{na uloga vo formiraweto na gr~kata civilizacija.
Postoeja nekolku obidi za povtorno oìvuvawe na tradiciite za egipetskoto vlijanie vrz Grcija. Vo 1968 godina, Isto~no germanskiot egiptolog Zigfrid Morenc objavi
zna~ajno delo na ovaa tema i za nejzinoto po{iroko prostirawe vo Evropa kako celina, no
ova privle~e mo{ne malo vnimanie nadvor od Germanija. Postulacijata na dr. Spiropulos
za egipetska kolonija vo Teba od 21 vek pr.n.e. be{e zakopana vo pogodna opskurnost. Nau~nicite upatija kritika kon negovoto datirawe, dodeka vo isto vreme go izbegnuvaa kolku
{to e mo`no pove}e bilo kakvo spomenuvawe na negoviot amaterski zaklu~ok. Vo najgole77
Kako {to dvorasen bil staroegipetski so aramejski, dvorasen bil koine so latinski. Sledi nivna
sli~nost. Bidej}i navedenite dvorasni jazici sodrèle govori na Belci, proizlegol istovetniot tn.
staroslovenski. Vajgand za tn.staroslovenski pi{i: Toj jazik bil ~ist slovenski. Vo op{to sosema jasno go gledame vlijanieto na gr~kata sintaksis vo starobulgarskiot, za{to prvite preveduva~i na
Svetoto pismo se od Solun- bra}ata Kiril i Metodij; tie gi preveduvale gr~kite obrasci so neverojatna to~nost, za da ne go izopa~at sve{tenoto Bo`jo Slovo... Bulgarskiot naroden govor, kako {to se
govori vo Makedonija, e osnovata na literaturniot starobulgarski jazik, za kogo bila sostavena specijalna azbuka: na osnova na gr~koto oficijalno pismo- kirilcata, i na osnova na gr~koto crkovno pismo- glagolicata. Za razli~nite specifi~ni zvukovi, koi ne su{testvuvale vo toga{niot gr~ki, bile
vovedeni specifi~ni znaci. Ovoj bil kako koptskiot, vo koj imalo kiri~li~ni... slova. Zatoa Kiril
ni{to novo ne sozdal. So ova se potvrduva vrskata na jazikot na Belcite, razli~en od na crni Semiti.
78
Avtorot govori za Grcija i Rim.Me|utoa,treba da stoi samo Carigrad i Rim,no nikako nekoja Atina.
79
Imiwata vo Biblijata istoglasno se objasnuvaat so pelazgiski govori, vidi vo moi prethodni knigi.
80
Legendite za Danaos i Kadmos im pripa|ale samo na Belci (Pelazgi), no nikako na Crnci (Semiti).
38
miot del, edinstvenite lu|e koi zemaa predvid golemo egipetsko vlijanie vrz Grcija se nao|a na rabovite od akademskiot svet ili nadvor od negovite granici; lu|e kako Piter Tompkins- koj napi{a golem broj novinarski temi, kako i negovoto pretpazlivo napi{ano, no hrabro nasloveno delo Tajni na golemata piramida- i afroamerikanskiot nau~nik X. X. M.
Xejms, ~ija fascinantna mala kniga Ukradeno zave{tanie nudi verodostoen dokaz deka gr~kata nauka i filozofija masovno pozajmuvale od Egipet. Fabrikuvaweto zavr{uva so slednovo predviduvawe: iako za soboruvaweto na [irokiot arijski model }e bide potrebno podolgo vreme odo{to za urivawe na Eksremniot, edna revidirana forma na Anti~kiot model
}e bide op{to prifateno vo raniot period od naredniot vek.
Narednite delovi od Vovedot sodràt zabeleìtelna koli~ina na tehni~ka diskusija i ne se neophodni za razbirawe na ovoj tom. Zatoa, na ~itatelite koi glavno se interesiraat za istoriografijata, im prepora~uvam da pojdat direktno kon po~etokot od prvoto
poglavje.
Grcija: Evropska ili Levantska ? Egipetskite i Zapadno-semitskite komponenti vo
gr~kata civilizacija
Vtoriot tom od Crna Atena go razgleduva sporeduvaweto na relativnata plodnost
na dvata modeli i brojni razli~ni nau~ni disciplini ili pristapi za istoriska rekonstrukcija: sovremeni dokumentaristi~ki izvori, arheologija, toponimi, jazici i religiozni kultovi. Vovedot vo ovoj tom prestavuva sporedba na inherentnata verodostojnost na dvata modeli.
So moèn isklu~ok na soznanijata za drevniot Egipet, o~igledno e deka pobornicite na Anti~kiot model imaat pove}e informacii za vtoriot milenium pr.n.e. vo sporedba
so poklonicite na Ariskiot model. Me|utoa, pobornicite na Arijskiot model ne gi baziraat svoite tvrdewa vrz superiornosta na kvantitetot od informacii, tuku na svojot nau~en
metod i objektivnost, koi fundementalno se dovedeni vo pra{awe vo Fabrikacijata na anti~kata Grcija. Vo odnos na pra{aweto za objektivnosta e poso~eno slednovo: iaka gr~kite
pisateli bile rastrgnati pome|u svojata èlba za zdobivawe so dopolnitelna istoriska
dlabo~ina za nivnata kultura i svoeto posakuvawe da bidat superiorni nad svoite sosedi na
sekakov na~in, u~enite lu|e od 19 vek nemale takva ambivaletnost. Tie imale celosen interes za vozdignuvawto na evropska Grcija i za potisnuvawe na afrikanskite Egip}ani i
semitskite Fenikijci.81 Ova, samo po sebe, kaj nekoj autsajder bi sozdalo naklonost kon
uveruvaweto deka drevnite lu|e bile pove}e objektivni odo{to istori~arite od 19 i od
raniot period na 20 vek.
Sepak, podobrite mo`nosti za pristap do informacii i pogolemata objektivnost
sami po sebe ne zna~at deka Anti~kiot model poseduva superiorna tolkuva~ka vrednost vo
sporedba so Arijevskiot model. Kako {to tvrdev, i kako {to povtoruvam vo zaklu~okot od
ovoj tom, Arijskiot model ne treba da bide otfrlen ednostavno zatoa {to motivite koi go
inspirirale negovoto konstruirawe sega se smetaat za somnitelni. Na primer, faktot deka
nau~nicite od 19 vek uìvale vo istoriskite sliki na arijskata invazija vrz Indija i formiraweto na kastinskiot sistem vrz osnova na bojata na koàta, ne ja ostranuva poleznosta
na {emata kako edno istorisko objasnuvawe. Me|utoa, nie treba da zapomneme deka vo Indija, za razlika od Grcija, postoi drevna tradicija za invazija.
Prvoto poglavje od Grcija: Evropska ili Levantska ?, gi naglasuva dokumentiranite
dokazi za periodot i oblasta za koi se interesirame. Isto~niot Mediteran vo vtoriot milenium pred Hristos ne bil nepismen: Egip}anite i Levantijcite pi{uvale so vekovi nanazad; Krit gi upotrebuval svoite sopstveni hieroglifi i Linearnoto A pismo, koe se upotrebuvalo i na Kikladite. Ponatamu, postoi ogromna verojatnost deka Linearnoto V pismo
se razvilo vo kontintalniot del na Grcija vo tekot na prvata polovina od mileniumot, a jas
tvrdam i deka najgolemiot del od Isto~niot Mediteran upotrebuval alfabetski pisma vo
15 vek pr.n.e. Zna~i, pi{uvaweto ne samo {to bilo {iroko rasprostraneto tuku, za razlika
od formulatorite na Arijskiot model, nie sme vo mo`nost da go pro~itame najgolemiot del
od negovite raznovidni formi.82
81
82
Egiptjanite i Fenikijcite bile samo Belci, pove}ebo`ci, kako Eladcite pove}ebo`ci=Heleni.

Pismenosta na Belcite bila u{te od ledenoto doba, ju`no od 35-ta paralela. Crncite nemale pisma.
39
Otkako go kaàvme ova, treba da spomeneme deka ostapuvaat oskudni faktografski

dokazi za odnosot pome|u razli~nite kulturni regioni od Isto~niot Mediteran vo ovoj period. Zapisot od Mit Rahipeh, otkrien neodamna na eden blok pod kolosalna statua, nudi
detali za obemni egipetski kopneni ekspedicii i pomorski patuvawa vo 20 vek pr.n.e. Izvesno vreme e poznato deka vo raniot del od 16 vek pr.n.e. kralicata Ahotpe, majkata na prviot
faraon od 18-tata dinastija, trebalo da pristigne od H3w Nbw, stranski region verodostojno identifikuvan so Egejot. Se ~ini deka izve{tajot e potvrden spored egejskiot dizajn na
nekoi delovi od nejziniot nakit. Iako se ~ini deka i nejziniot sin Amosis imal pretenzii
za nekakov suverenitet vrz H3w Nbw, ni{to pove}e ne e slu{nato za ova vo tekot na pove}e
od eden vek. Kakov i da bil karakterot na odnosot pome|u Amosis i H3w Nbw, o~igledno e
deka na krajot od periodot na Hiksite i na po~etokot od 18-tata dinastija postoela nekakva
me|usebna razmena na naselenie. Imeto P3 Kftwy, Kritjaninot, vo ova vreme se pojavuva vo
Egipet, a Egip}ani i Levatijci se pojavuvaat vo eden spisok od kritski imiwa pronajdeni
vo egipetski papirus od toj period.Ovaa slika na celosno me{ano naselenie vo ju`niot Egej
vo 17 vek pr.n.e. e potvrdeno spored freska od Tera i od podocne`ni li~ni imiwa pronajdeni vo Linearnite A i B zapisi.
Dokumentiranite egipetski dokazi za kontakti so Egejot se daleku pove}e izobilni
od 15 i 14 vek pr.n.e. Zapisi i crteì na grobnici jasno ni stavaat do znaewe deka posle
osvojuvaweto na Tutmos III vo Sirija vo sredinata od 15 vek pr.n.e., Egip}anite po~ustvuvale
deka se sposobni da vostanovat nekakva forma na suverenitet vrz Krit i ponatamu od nego,
{to mnogupati bilo obnoveno vo tekot na narednite stotina godini. Nabrgu po vospostavuvaweto na me|usebniot odnos, egipetski dokumenti i crteì poso~uvaat na promena vo
mo}ta na Krit, {to se poklopuva so arheolo{ki dokazi od Knosos koi sugeriraat deka vo
toj mig se slu~ilo mikensko osvojuvawe vrz Minojcite. Egipetskite tekstovi prekinale da
govorat za Kftiw vo Egejot, zamenuvaj}i go so Tin3 ili Ta-na-ju. Indetifikacijata na ova ime
so Danajcite i so Grcija e re~isi sigurna spored zapis od 14 vek pr.n.e. koj gi dava imiwata
na mestata vo Ta-na-ju, od koi nekolku bea verodostojni poistovetni so toponimi na Krit i
vo Grcija. Zgora na toa, od istiot period postoi pismo od kralot na fenikiskiot grad Tir
upateno do egipetskiot faraon, koe govori za kral na Da-nu-na, lokacija za koja postojat golemi {ansi deka se nao|ale vo Grcija.
Postojat dokazi za kontakti pome|u Levantot i Egejot vo 14 vek pr.n.e., kako na ugarsko pismo, taka i na Linearno B. Ugarskite trgovci sorabotuvale so Krit, a jas veruvam deka li~noto ime Dnn, pronajdeno vo Ugarit, ozna~uva Danaec i ukaùva deka vo toa pristani{te prestojuvale Grci. Tabli~kite so Linearno B pismo pokaùvaat deka na Krit i vo
Peloponez postoele veli~estveno op{testvo i ekonomija sostaveni od lu|e koi govorele
gr~ki, mo{ne nalik na onie vo toga{niot Bliski istok. Lingvisti~ki, zapisite so Linearno B pismo pokaùvaat deka mnogu od semitskite zborovi pozajmeni vo gr~kiot jazik ve}e
bile prisutni vo 14 vek pr.n.e.83 Spored op{to priznanie, ovie zborovi vo osnova se ideolo{ki zvu~nite semanti~ki oblasti na luksuzni stoki koi moèbi bile doneseni od semitski
trgovci. Sepak, vo niv e vklu~en i chiton, standarniot zbor za zdolni{te, i chrysos (zlato),
metal koj imal sredi{no zna~ewe vo kultovite na Grcite zapo~nuvaj}i u{te od Neolitot,
{to ukaùva na mo{ne prodlabo~en kontakt do Docnata bronzena epoha.84 Osven toa, postojat mnogu li~ni imiwa od tipot Egip}ani, Tirjani i taka natamu. Se na se, dokumentite poso~uvaat na bliski kontakti i me{awe na naselenie koi bi bile prili~no dosledni so
Anti~kiot model. Od druga strana, tie bi moèle da bidat prilagodeni spored Arijskiot
model, a tuka ne postojat faktografski dokazi za legendanite kolonizacii.
Vtoroto poglavje e posveteno na arheologijata. Zapo~nuva so mo`nite tragi od vlijanieto od Sredno kralstvo vrz Bojotija pri preminot od vtoriot milenium pred Hristos.
Golem del od poglavjeto, me|utoa, mu posvetuva vnimanie na vremenskoto locirawe na ogromnata eksplozija na Tera, ostrov lociran na okolu 110 kilometri severno od Krit. Nie
znaeme deka eruptiraweto na celoto sredi{te na ostrovot bilo nekolkupati pogolemo od
gigantskata erupcija na Krakatoa vo 1883 godina. Bidej}i erupcijata na Krakatoa iskr{ila
83
84
Belcite s do so vo Indija, govorele so eden jazik, vo kogo imalo govorni razliki: bez pozajmuvawa.
Avtoroviot gr~ki jazik, koine, kako aramejskiot i staroegipetskiot ,bil dvorasen: Aleksandriski.
40
prozorci oddale~eni nekolku stotini kilometri i ispratila plimski branovi {irum Indiskiot Okean- i zatoa {to pra{inata rasprsnata okolu svetot go potpomognala razvojot na
Impresionizmot i vlijaela vrz klimata na celata Severna hemisfera- vlijanieto od eksplozijata na Tera so sigurnost bilo kolosalno. Op{to prifatenoto mislewe veli deka erupcijata se slu~ila vo istoto vreme so uni{tuvaweto na Krit, {to bilo povrzano i so pristignuvaweto na mikenskite Grci na ostrovot, vo pribli`no 1450 godina pr.n.e. Sepak, edna od
pote{kotiite vo ovaa {ema e deka grn~arskite proizvodi na Krit pred ova uni{tuvawe mu
pripa|aat na stilot nare~en Docnominojski IB koj, i pokraj intezivnata potraga, ne e pronajden pod vulkanskite naslagi na Tera. Zatoa, nekoi arheolozi gi razdvoile dvata nastani,
dokaùvaj}i deka erupcijata se slu~ila okolu pedeset godini porano od mikenskoto uni{tuvawe, odnosno vo pribli`no 1500 godini pr.n.e.
Jas veruvam deka eksplozijata se slu~ila u{te porano, vo 1626 godina pr.n.e., pri
{to preciziraweto na ovoj datum e vtemelen na dendrohronologijata- vo ovoj slu~aj, broeweto na godinite vo stebloto na eden vid bor so nakostre{eni {i{arki od jugozapadot na
Soedinentite Amerikanski Dràvi. Eksplozii od razmerot na Krakatoa pottiknuvaat letni mrazevi i nekolku godini go popre~uvaat rastot na drvjata vo blizina na sne`nata linija. Zna~i, spored ovie borovi ne postoi dokaz za kataklizmi~na erupcija vo 15 i 16 vek pred Hristos, no postoi dokaz za takva erupcija vo 1626 godina pr.n.e. Ova bilo lo{a godina i
za dabovite vo Irska. Takov Krakatoa efekt moèbi bil predizvikan od drug ogromen
seizmi~ki nastan bilo kade vo svetot; no, so ogled na problemot za pronao|awe zapis za erupcijata na Tera, identifikacijata se ~ini kako verojatna. Sepak, postoi drug dokaz koj ne
naso~uva kon datum lociran podlaboko vo minatoto. Iako vulkanskite gasovi izgleda gi poremetile nekoi od datirawata so pomo{ na jaglenorot, pronajdeni neposredno pod nivoto
na uni{tuvaweto, datirawata so pomo{ na rastenija so kratok ìvoten vek- koi ja nudat
edinstvenata precizna informacija- poprvo naso~uvaat kon 17, a ne kon 15 vek, kako datum
za slu~uvawe.
Vo Kina, padot na Xie, posledniot imperator od dinastijata Ksia, bil posleden so
nevobi~aeni nastani kako òlta magla, mrazevi vo leto, zamra~eno sonce i tri sonca vo isto vreme- site tie bea verodostojnio objasneti kako rezultat na oblakot od pra{inata Tera.
Naredniot problem, me|utoa, e datiraweto na padot na Xie. Toa ne moèlo da se slu~i vo 15
vek: nekoi istori~ari go stavat vo 16 vek, a drugi pred 1700 godina pr.n.e.Sepak, kompilacii
vtemeleni vrz dreven- 3 vek pr.n.e.- letopis i arheolo{ki dokazi indiciraat na datumot vo
17 vek pr.n.e.85
Ponatamo{na indicija za nekakov datum podlaboko vo minatoto doa|a od Egipet,
kade vo 15 vek pr.n.e. bil mo{ne dobro dokumentiran. Bi bilo iznenaduva~ki dokolku na nekakov na~in ne bilo evidentirano slu~uvaweto od razmerot na eksplozijata na Tera, koja so
sigurnost vlijaela vrz Dolen Egipet. Osven toa, kako {to vidovme, se ~ini deka tokmu vo
ova vreme Krit pra}al misii za pla}awe danok vo Egipet, vo pribli`no 1450 godina pr.n.e.
Kako kontrast, od 17 vek re~isi ne postojat egipetski zapisi koi bi go olesnile objasnuvaweto na otsustvoto na bilo kakvo spomnuvawe na eksplozijata. Xinovskiot razmer na katastrofata mi ovozmoùva da napravam isklu~ok od mojata op{ta sprotistavenost kon argumentot od ti{inata. Sepak, jas priznavam deka vakviot vid argument e neizbeèn slab.
Osven toa, dendrohronolo{koto, jaglenorodnoto i kineskoto datirawe se otvoreni za somne`. Me|utoa, so ogled na krajnata neubedlivost na dokazot za datum od 15 vek pr.n.e., ~etiri izvori spoeni zaedno pridonsuvaat kako daleku poverodostojna da bide 1626 godina pred novata era.
Bidej}i sega postojat mo{ne malku somne` deka erupcijata se slu~ila vo tekot na
periodot nare~en Docnominojski IA, potrebno e izvesno prilagoduvawe kon apsolutnite datumi za brojni periodi. Camridge Ancient History ja dava hronolo{kata {ema so koristewe na
standarnata periodizacija bazirana vrz menuvaweto na kerami~kite stilovi:
Srednominojski III, 1700-1600; Docnominojski IA, 1600-1500; Docnominojski IB, 1500-1450.
[emata prodolèna vo ovaa kniga e:
Srednominojski III, 1730-1650; Docnominojski IA, 1650-1550; Docnominojski IB, 1550-1450.
85
Sonceto sie=sia od Istok kon Zapad,Azija=Asija=Asia=a sia.I Ksia,ko(kako) sia; Xie + n = Xin-e.
41
Revizijata na kritskite kerami~ki periodi bi ja otvorila i potrebata od revizija

na kerami~kite periodi od gr~koto kopno (kontinentalniot del od Grcija), koi bea bazirani vrz minojskite periodi i pove}e ili pomalku bea vo korelacija so niv. Poodredeno kaàno, vo toa vreme bilo vklu~eno menuvaweto na datumite za Grobovite so okno- najprvo otkrieni od [liman vo Mikena- od docniot do raniot 17 vek pr.n.e. Dokolku go storime toa,
nie vsu{nost mu sozdavame pogolemi te{kotii na Anti~kiot model, koj smeta deka kolonizaciite koi ja zapo~nale herojskata epoha bile rezultat od egipetskoto progonuvawe na Hiksite vo 16 vek pr.n.e. Sepak, datumot od 16 vek doa|a vo sudir i so otsustvoto na arheolo{ki dokazi od Krit za zna~itelno, op{to uni{tuvawe vo ovoj period, a postoi mo{ne mala
verojanost deka kolonizatorite od Egipet bi go odminale ostrovot.
Ovoj nedostatok od poklopuvawe so arheolo{kite dokazi ja objasnuva edna od dvete
glavni revizii na Anti~kiot model predloèni vo Crna Atena. Revidiraniot anti~ki model smeta deka egipetsko-zapadnosemitskite naselbi vo Egejot po~nale da se formiraat kon
krajot od 18 vek pr.n.e., a ne vo 1570-tite, koga nivnata mo} vo taa oblast doìveala kolaps.86
Dokolku, za moment, ja prifatime revizijata, toga{ sme ostaveni so pra{aweto zo{to drevnite lu|e, so nivnata po~it kon antikata, odredila ponov datum za po~etokot na kolonizaciite. Edna od pri~nite moèbi bila èlbata za nivno povrzuvawe so egipetskoto progonuvawe na Hiksite i Egzodusot na Izraelcite, {to verojatno se slu~ilo vo raniot 16 vek.87
Drug faktor bi moèlo da bide potcenuvawe poradi edna èlba za trezven i razumen pogled, bidej}i ne postoi pri~ini zo{to pritisokot vo ovaa nasoka bi trebalo da bide pomal vo
antikata odo{to denes. Kone~no, vlijanie moèbi izvr{ile patriotskite ~ustva i igrata
so zborovi Hikesios / Hiksos. Za gr~kata gordost bilo pomalku {tetno dokolku novodojdencite bile gledani kako begalci ili moliteli na krajot od periodot na Hiksite, namesto
kako osvojuva~i koi pristignuvaat pribli`no na po~etokot.
Postojat arheolo{ki dokazi koi mo{ne dobro bi se usoglasile so hipotezata za invazija na Hiksite vrz Egejot, neposredno posle nivnoto pristignuvawe vo Egipet. Vo docniot 18 vek pr.n.e. se slu~ilo uni{tuvawe na site palati na Krit, prosledeno so nivna povtorna izgradba na malku poinakov, no zna~itelno razli~en na~in. Zato, postoi edna konvencionalna demakracija vo ova razdvojuvawe pome|u periodot na Ranite i Docnite palati; pome|u
promenite se vklu~eni voveduvaweto me~evi, grbovi so okna i kralskiot motiv vo oblik na
grifon- site tie prethodno postoele vo Levantot i stanale va`ni vo mikenska Grcija. Eden
pe~at od vremeto na ova razurnuvawe vo Knosos prikaùva vravarski, bradest kral so karakteristi~en mikenski izgled.
Na umetni~ko ramni{te, postojat vpe~atlivi sli~nosti pome|u egejski objekti od
Srednominojskiot III/Srednoheladskiot III i objekti pronajdeni vo Egipet od periodot na
Hiksite i od ranata 18-ta dinastija. Vo osnova se smeta deka kulturniot protok se odvival
od Egejot kon Egipet; sepak, za ova postojat izvesni somneì, poradi levantskite presedani
za mnogu od najkarakteristi~nite mikenski objekti, tehniki i motivi. Spored mene, najplodnata analogija za golemoto me{awe- barem- na materijalni kulturi {irum Isto~niot Mediteran vo docniot 18 vek i vo 17 vek pr.n.e., a analogijata so Pax Tartarica vo 13 vek od novata
era. Mongolskite vladeteli pridonele za sozdavawe me{avina od kineski, persiski i arapski tehniki i umetnosti, usvojuvaj}i karakteristiki edna od druga i razbivaj}i gi svoite
porigidni konvencii. Vo slu~ajot so Hiksite, jas postuliram deka dolgo vostanovenite tradicii, kako onie na Egipet i na Krit, brgu se oporavile so izvesni male~ki modifikacii;
no na gr~koto kopno, na kogo mu nedostasuvala takva tradicija, eklekti~niot hiksovski me|unaroden stil trael prili~no podolgo.
Hipotezata za hiskovsko, egipetsko-hanaansko osvojuvawe na Krit, kako i vospostavuvaweto kolonii u{te pove}e na sever kon krajot od 18 vek pr.n.e., bi ponudila verodostojna {ema vo koja bi se vklopile spomenatite arheolo{ki dokazi. Grobovite so okna vo Mikena, koi se polni so novi oru`ja i drugi objekti {to pokaùvaat stransko, vo golema mera
minojsko i bliskoisto~no vlijanie, verojatno bi moèlo da bidat grobnicite na novite osvojuva~i. Vsu{nost, istori~arot na drevniot svet, profesorot Frenk Stabings od univerzi86
87
Avtorot govori za egipetsko-zapadnosemitski naselbi koi bile na Belci,no ne na Crnci(Semiti).

Hiksite i Egipjanite bile Belci. Egipjanite bile pove}ebo`ci a imalo duri ednobo`ci=tn.Evrei.
42
tetot Kajmbrix, go tvrdi istoto vo svojot napis za Grobovite so okna vo Camridge Ancient History, iako prifa}a datum od 16 vek pr.n.e. i gi uveruva svoite ~itateli deka osvojuva~kite
Hiksi ne ostavile traen efekt vrz gr~kata kultura. Po objavuvaweto na napisot vo 1960tite, se pojavija u{te pove}e dokazi za zajaknuvawe na negoviot malcinski stav. Neodamne{ni arheolo{ki otkritija vo Tel ed Dabaa vo Isto~na Delta, {to re~isi so sigurnost e lokacijata na prestolninata na Hiksite, Avaris, obelodenuvaj}i me{ovita zapadnosemitskaegipetska materijalna kultura, koja pokaùva o~igledni sli~nosti so kulturata od Grobovi
so okna.88
Kontinuitetot vo kerami~kite stilovi od Mikena od Srednata bronzena epoha, se
~ini deka ukaùvaat na opstanok na najranata kultura na edno relativno nisko op{testveno
nivo. Tokmu na ova sugeriraat lingvisti~kite dokazi, tolkuvani spored Revidiraniot anti~ki model. Toa bi se vklopilo i so opisite na domorodnite Pelazgi koi stanale Danajci
ili Atinci, vo soglasnost so naredbata od novodojdencite. Sepak, nie morame da insistirame deka ova ne e edinstvenoto tolkuvawe koe moème da go ponudime za arheolo{kite dokazi. Duri i po otkritijata od Tel ed Debaa, se u{te e vozmo`no da tvrdime deka mikenskata
materijalna kultura bila rezultat od domorodni egejski poglavari koi stanale bogati i mo}ni, i uvezuvale stranski objekti i zanaet~ii; ili deka gr~ki platenici se vratile od Egipet so bogatstvo i vizija za novite stilovi. I pokraj faktot deka ne postojat lingvisti~ki
dokazi ili drevni avtoriteti za potkrepuvawe na ovie tolkuvawa, tie se vodilki za najgolemiot del od sovremenite arheolozi.
Kako {to spomnav, postoi edna {kola na razmisla koja radikalnite promeni vo gr~kata materijalna kultura vo toj moment gi gleda kako rezultat od edna invazija bez dolgoro~ni rezultati. Me|utoa, i vo dvata slu~ai, postoi malku somne` deka arheolozite bile
podlo`ni na ogromni vlijanija od nearheolo{ki argumenti. Neizbe`no, glavninata od u~enite lu|e, koi porekuvaat deka postoelo bilo kakvi naselbi na Hiksite, bea pod vlijanie od
Arijevskiot model vo ~ii ramki rabotat. Sli~no na ova, malcinstvoto koe veruva deka postoele naselbi, be{e pod vlijanie od legendite koi go so~inuvaat Anti~kiot model. Vo dvata slu~ai, prili~no e o~igledno deka samite objekti ne prestavuvaat eden edinstven, konceptualen obrazec. Vo dobri informacii za gustinata na naselenieto, goleminata na naselbata ili za lokalnoto stopanstvo, no taa e premnogu tapa alatka za davawe svoi sopstveni odgovori na pra{awata za koi se interesira Crna Atina.
Tretoto poglavje, Imiwa na reki i planini, e prvoto poglavje od Crna Atena koe
se fokusira na lingvisti~koto pozajmuvawe. Zatoa, toa zapo~nuva so diskusija za potvrdenite fonetski soodnosi pome|u egipetskiot, semitskiot i gr~kiot jazik. Soodnosite pome|u
egipetskiot i semitskiot bea podetalno razraboteni, a golem del od informaciite za nivnite soodnosi so gr~kiot moè da bidat deduciraniod nekolkute potvrdeni pozajmeni zborovi i stoticite li~ni imiwa transkribirani na drugite jazici. Od sevo ova e o~igledno
deka postoel isklu~itelen {irok obem od fonetski soodnosi; {irokata raznovidnost na
na~inite so koi, na primer, semitski ili egipetski zbor ili ime bi moèle da bidat transkribirani na gr~ki, e prili~no zbunuva~ki. Ovaa varijacija delumno moè da bie objasneta poradi te{kotiite pri slu{aweto i reproduciraweto stranski zvuci, kako i so pozajmuvawe preku razli~ni regionalni dijalekti ili treti jazici. Sepak, glavniot izvor na divergentnostite se ~ini deka doa|a vo isklu~itelno dolgiot vremenski rasponi vo koj izgleda se slu~ile pozajmuvawata. Vo periodot od 2100 do 1100 godina pr.n.e.- na komu mu posvetuvame najgolemo vnimanie- site tri jazici, a osobeno egipetskiot, pominale niz radikalni
promeni vo zvu~nosta. Zatoa, jas tvrdam deka istiot zbor ili ime moèle da bidat pozjameni
dva ili pove}e pati so mo{ne razli~ni rezultati. Najpoleznata analogija vo ovoj slu~aj se
japonskite pozajuvawa od kineskiot jazik, vo tekot na sli~en period od okolu eden milenium; vo ovoj slu~aj, me|utoa, sistemot za pi{uvawe ovozmoùval sogleduvawe na originalniot zbor, a tokmu poradi mnogute razli~ni japonski ~itawa ili izgovoruvawa na kineskiot
znak, moè da bide ukaàno na razli~nite pozajmuvawa.89
88
Crnci=Semiti nemale pismenost, nemale gradeì (piramidi, yidovi, ku}i...), nitu Grobovo so okna.
Vo...Kina...i Japonija stignale Belcite.Avtorot govori za pozajmuvawa. Pak, koine bil Ptolomejov.
Toj bil naslednik na dvorasnite jazici aramejski i staroegipetski. Od vtoriov proizlegol koptskiot.
89
43
Nitu egipetskiot, nitu zapadnosemitskiot sistem za pi{uvawe ukaùvale samoglaski. Izvesni obidi za nivno rekonstrirawe moè da bidat napraveni spored koptskata i masoretskata vokalizacija na Biblijata, kako i od klinestoto pismo, od gr~kiot jazik i od nivni drugi transkripcii. Osven toa, mnogu etimologii treba da bidat napraveni od osnovata
na samata konsonantska (soglasni~ka) struktura. Ova- zaedno so {irokiot obem od ekvivalentnosti evidentni pome|u samite soglaski- sozdava eden isklu~itelen broj od mo`ni fonetski soodnosi pome|u egipetski, semitski i gr~ki zborovi i imiwa. Od druga strana, faktot deka nekoja pojava moè lesno da bide zamislena, nema nikakva vrska so verojatnosta za
nejzino vistinsko projavuvawe. Osven toa, postojat cvrsti nadvore{ni argumenti koi mu
odat vo polza na faktot deka navistina se slu~ilo golemo lingvisti~ko pozajmuvawe. Duri
i bez Anti~kiot model, postojat geografski i vremenski pribli`nosti, kako i dokumentiranite i arheolo{kite dokazi za blizok kontakt. Dopolnuvawe na ova e neuspehot na nau~nicite, koi rabotat na Arijskiot model vo tekot na poslednive 160 godini, da objasnat 50
procenti od gr~kiot vokabular i 80 procenti od li~ni imiwa, dali vo odnos kon indoevropskite, ili vo odnos kon anadolskite jazici, koi navodno se povrzani so prethelenski.90
Vo ovie okolnosti, mislam deka vredi da se pobarat egipetski i semitski etimologii na gr~ki formi, no kolku {to e mo`no porigorozno. Najprvo, jas ne se obiduvam da gi
zamenam op{toprifatenite indoevropski etimologii, iako postojat golemi {ansi deka nekoi od ovie se pogre{ni; pogolemiot del od novite etimologii predloèni vo ova delo nemaat ortodiksna konkurencija. Sepak, duri i vo takvi slu~ai, se u{te treba da bideme krajno pretpazlivi. Od fonetska strana, treba da bideme ograni~eni na konsonantski soodnosi
koi se navistina dokaàni, iako e mo{ne verojanto deka }e se pojavat i drugi. Sli~no na
ova, tuka treba da dojde do metatezi (premestuvawe slogovi)- ili promeni vo redosledot na
soglaski. Edinstveniot isklu~ok od ova pravilo e razmenata na likvidni soglaski- ls i
rs pome|u vtorata i tretata pozicija. Ova go tolerirame bidej}i toa e ne{to krajno zaedni~ko vo site tri jazici, osobeno vo egipetskiot i vo gr~kiot. Zatoa, bi bilo ispravno da
gi izvedeme gr~koto martyr (svedok) od egipetskoto mtrw (svedok), ili pyramis (piramida) od
egipetskoto p3 mr (grobnicata) ili piramidata. Glavnata alatka za odbegnuvawe nevistiniti izvedenici, sepak, e semantiskata, kade se potrebni cvrsti korespondencii pome|u zna~ewata.91
Oblasta na toponimite- imiwata na mesta- e oblast vo koja bea osobeno nebre`ni
rabotnicite koi rabotat vo ramkite na Arijskiot model. Bilo kakov labav fonetski soodnos pome|u nekoi gr~ko i anadolsko ime be{e smetan kako dovolen za povrzuvawe na dvete
- bez ogled dali se odnesuvaat na nekoj ostrov, planina, reki ili grad, a kamoli za nivni geografski ili legendarni okolnosti. Ovaa nebre`nost be{e pri~ina da predizvika porigoroznite nau~nici celosno da ja odbegnuvaat ovaa tema, a ni{to vo ovaa oblast ne gi zameni
mo{ne povr{noto delo na germanskiot istrùva~ na klasikata, A. Fik, objaveno vo 1905
godina. Ovoj za{emetuva~ki jaz be{e neizbe`niot rezultat od re~isi celosnata nesposobnost na pobornicite na Ariskiot model za objasnuvawe na egejskite toponimi, bidej}i samo nezna~itelen del od niv se objasnivi vo odnos na inoevropskite. Se {to moàt da storat
pobornicite na Arijskiot model e da objasnat zo{to ne moàt da gi objasnat, pa zatoa ednostavno gi narekuvaat predhelenski.92
Zastapnicite na Arijskiot model stavaat golem naglasok vrz navodnite predhelenski toponimski elementi- (i)ssos i -nthos, na koi nikoga{ ne im be{e dadeno bilo kakvo
zna~ewe. Ovaa klasifikacija, najprvo sozdadena od germanskiot klasi~ar Paul Kre~mer,93
be{e razviena od amerikanskiot klasi~ar X. Hejli i od arheologot Karl Blegen, koj tvrde{e deka rasprostranuvaweto na ovie toponimi korespondiraat so naselbite od Ranata bronzena epoha; i, ponatamu, deka koga osvojuva~ite verojatno pristignale na po~etokot od Srednata bronzena epoha, postoele pokazateli za predhelenski naseleni mesta. Arheolo{kite,
teorijata e mo{ne labava, bidej}i soodnosite dràt voda kako za lokacii od Docnata bron90
Zna~i, Belcite bile eden narod so eden jazik, razli~en od na Indijcite i Semitite.A Brigi=Frigi.
Koine proizlegol od staroegipetski.Pak,ale=ale, Gligor=Grigor..., ama samo piramida=pira mid-a.
92
Indoevropsko se odnesuvalo za na Belci. Toa {to ne bilo indoevropsko bilo semitsko, mongolsko...
93
Kre~mer=Kre~mar (=kre~ mar) ni{to ne zna~i na germanski, {to vaì za Luter=Lutar, Tereza itn.
91
44
zena epoha, taka i za mesta od Ranata bronzena epoha. Toponimskiot aspekt e podednakov labav. Duri i pred razgleduvaweto na teorijata na Hejli i Blegen, Kre~mer prizna deka sufiksite moèle da bidat pricvrsteni na inodoevropski koreni, i zatoa sami po sebe ne bi moèle da bidat pokazateli za Prethelenite- t.e., dokolku nekoj go prifa}a Ariskiot model.
Bidej}i sufikskite se pojavuvaat i na krajot od semitski i egipetski osnovi, tie se podednakvi nepolezni kako pokazateli za nekakov domoroden supstrat koga nekoj raboti vo ramkite na Anti~kiot model.
So ogled na ovie o~igledni neadekvatnosti, moèbi e iznenaduva~ki deka hiptezata
na Blegen i Hejli prodolùva da bide cel na tolku golem po~it. Objasnuvaweto e deka nitu
|ubreto ne moè da bide otfrleno vo edna oblast tolku celosno neplodna kako anti~kata
gr~ka toponimija. Spored Revidarioniot anti~ki model, -nthos ima mnogu razli~ni potekla, od koi dvete najop{to se ednostavnata nazalizacija pred dentali i egipetskoto -ntr
(svet); izgleda deka -(i)ssos e karakteristi~nen egejski zavr{etok, no istovremeno i zavr{etok koj prodolìl da bide upotrebuvan barem do krajot na Bronzenata epoha.
Kako {to kaàv, tretoto poglavje im posvetuva vnimanie na imiwata na reki i planini. Toa se toponimite koi poseduvaat tendencija da bidat najistrajni vo bilo koja zemja.
Vo Anglija, na primer, najgolemiot del od takvite toponimi se keltski, a nekoi se duri i
pred-indoevropski. Poradi toa, prisustvoto na egipetski ili semitski imiwa na planini
ukaùva na mo{ne dlaboki kulturni prodirawa.94 Poglavjeto ne moè da gi razgleduva site
moi predlozi vo ovaa oblast, no vo onie zemeni predvid se vklu~eni nekoi mo{ne op{topotvrdeni toponimi. Na primer, zemete go predvid Kefisos ili Kafisos, imiwata na reki i
potoci prisutni {irum Grcija, za koi ne e ponudeno objasnuvawe. Jas bi gi izvel od zborot
Kbh, voobi~aeno egipetsko ime za reka so zna~ewe Sve`,so sufiksot -isos. Semanti~kata
uskladenost e izvonredna: Kbh e o~igledno povrzan so zborovite kb(b) (ladno) i so kbh (pro~istuvawe). Gr~kite Kefisoi bile redovno upotrebuvani vo rituali za pro~istuvawe. Kbh
ima i pomo{no zna~ewe: ezero so divi ptici. Ova dobro bi se vklopilo so golemoto i plitko ezero Kopais, koe spored gr~kata tradicija ima mnogu povrzanost so Egipet i koe e napojuvano od reka, Kefisos. Kolku {to znam, nikoj porano ja nema predloèno ovaa etimologija.95
Imeto na gr~kite reki Jardanos- prisutno na Krit i vo Peloponez- od semitskoto
Jarden ili Jordan,be{e op{toprifaten stav pred po~etokot na Ekstremniot arijski model.
Duri i Beloh i Fik moraa da priznat deka derivacijata bila primamliva i deka ne ostavala mesto za alternativa. Sepak, taa etimologija be{e pobivana vo tekot na celiot 20 vek.
U{te edna semitska etimologija, koja bila {iroko priznavana pred docniot 19-ti vek, e
etimologijata na gr~kiot topomimski element sam- kako Samos, Samotraki, Samikon- {to
sekoga{ se odnesuva na visoki mesta, od semitskiot koren smm (vosoko). I ova be{e zanemareno ili porekuvano. Drugi izvedenici, predloèni vo ova poglavje, ja sozdavaat potrebata od prili~no pogolema diskusija.96
Vo ~etvrtoto poglavje se osvrnuvam kon imiwa na gradovi. Ovie imiwa, za razlika
od imiwa na prirodni karekteristiki, se predmet na pogolemo prenesuvawe od kultura do
kultura. Osven toa, nezna~itelen broj na indoevropski imiwa na gradovi vo Grcija, i faktot deka verodostojni egipetski i semitski izvedenici moè da bidat pronajdeni za najmnogu
od niv, sugerira na eden intenzitet na kontakti koi e nevozmo`no da bidat objasneti so trgovijata. Edna od najvoobi~aenite grupi od gr~ki imiwa i gradovi, na primer, e formiran
okolu osnovata Karj(at). Ova verodostojno bi moèlo da bide objasneto vo odnos so standarniot zapadnosemitski zbor za grad-qrt - vokaliziran na mnogu na~ini vo razli~ni imiwa na
gradovi, vklu~uvaj}i gi i Kart-, Karet ili Kirjah/at. Vsu{nost, toj e eden od najvoobi~aenite fenikiski i hebrejski toponimimi, vidliv vo Kartagina i kaj drugi mnogu gradovi.97
94
Bidej}i Keltite imale frigiska=brigiska pismenost, tie bile Frigi=Frizi...U{te i zavr{etok.

Samo istoglasni, nikako inaku: Kefisos=kefi...=kofi=kopi=kopa=kopai=kopa=kopaj do Kopais.
96
Samo istoglasno: Jardan=jar dan; Jarden=Jordan govorni razliki na Belci, nikako na Crnci=Semiti. Sam=Samos; Samikon=samik on=tn.slovensko; Samotraki=samo traki=t raki,Trakija e kako rakav.
97
Avtorot potvrdi, fenikiskiot i evrejskiot bile tn.slovenski: Karjat=karj (kari) at, qrt=grt, grat=
grad.A i Kartagina samo kartagina=karta gina: do denes karta e vrv~a, bokal=uterus; Gina=gena=èna.
95
45
Jas nudam primeri koi poso~uvaat na striktnia paralela pome|u upotrebata na Kari
- i koristeweto na standarniot gr~ki zbor za grad, polis. Najpe~atliva od ovie paraleli e
postavuvaweto na figurite na Karijatidite okolu grobnicata na Kekrops, legendarniot
osnova~ na Atina, na tremot od hramot Atena Polias. Zna~i, ]erka na gradot izgleda kako
poverodostojni objasnuvawe na ova ime odo{to Sve{teni~ki na Artemida od Karjan vo Lakonija, ili Oreovi samovili, koi denes se edinstvenite ponudeni objasnuvawa. Postojat
mnogu varijanti od osnovata Kari- pome|u koi go vklu~uvam i Korintos (Korint).98
Na moreuzot blizu Korint se nao|al gradot Megara. Pavsanija, gr~kiot turisti~kiot vodi~ od vtoriot vek od novata era, objasnuval deka imeto ozna~uvalo pe{tera ili podzemna sala. Zapadnosemitskiot zbor so istoto ova zna~ewe se pojavuva ugaritskiot toponim
Mgrt, kako i vo Bibliskoto Marah. Se ~ini deka ova se verodostojnite potekla za imiwata na
gr~kiot grad ili gradski naselbi, Megare i Meare, koi ne moàt da se objasnat na drug na~in. (AVTOROT PRIZNAL, NE GO POZNAVAL MAKEDONSKIOT JAZIK, R.I)99
Malku e poznato deka anti~kiot Egipet imal dolga tradicija na borba so bikovi,
t.e. bik koj se borel protiv drug bik. Borbata- i arenata vo koja se odvivala- bila narekuvana Mtwn. Kaj Homer, zborot mothos- akuzativ mothon- zna~elo borbena bu~ava i borba pome|u ìvotni, dodeka mothn bi moèlo da ozna~uva nekontroliran tanc, melodija za flejta,
ili mlad drzok ~ovek. Mtwn bil voobi~aen egipetski toponim; Mothne, Methne ili Methana
bile re~isi podednakvo ~esti vo Grcija. Site ovie mesta se locirani vo zalivi koi mo`ne
dobro bi moèle da bidat opi{ani kako teatarski. Zatoa, ne e izneduva~ki da pronajdeme
moneta Motone koja go prikaùva pristani{teto kako nekakov treatar, so {to o~igledno
go povrzuva so Mtwn.100
Tradicionalnata etimologija za Myknai (Mikena) e od zborot myks, pe~urka. Izgleda deka poverodostojniot kandidat e od zborot Mahaneh,Logor ili Mahanayim, Dva logora- voobi~aen toponim vo zapadno semitskiot. I povtorno, pred podemot na Ekstemniot
arijski model bile op{toprifateno deka gr~koto ime na grad Thbai proizleglo od hanaanskoto tebah (kov~eg, sandak) koe samoto do{lo od egipetskoto tbi ili tbt (kutija). Ovie dva
zbora ~esto bile pogre{no istovetuvani so drug i verojatno povrzan zbor db3 (pleten splav,
kov~eg od papirus) i db3t (mrtove~ki sandak, sveti{te) i ottuka (palata). Db3, na koptski
napi{ano kako Tbo ili Thbo, bilo edno egipetski ime za grad. Me|utoa, interesno e deka ne
postoi evidencija za negovoto upotrebuvawe koga stanuva zbor za ju`nata prestolnina na
Egipet, koja Grcite ja narekuvale Thbai. Osven toa, postoi verojatnost deka bilo koristeno
za prestolninata na Hiksite vo Avaris. Dokolku be{e taka, Db3/Thbai bi stanal gr~ki izraz ili ime za egipetska prestolnina, {to i bilo pridodadeno na egipetskata Teba koga 18
- tata dinastija ja vostanovila svojata prestolnina vo toj grad. Vo sekoj slu~aj, ne postoi
pri~ini za somevawe deka gr~kiot toponim proizlegol od zapadnosemitskoto tebah i od gorenavedenata grupa.101
Petttoto poglavje mu e posveteno na samo eden grad, Atina. Vo nego, jas tvrdam deka
i imeto na gradot, i boèstvenoto ime Athn ili Atena se izvedeni od egipetskoto Ht Nt.
Vo Antikata, Atena postojano bila poistivetuvana so egipetskata boìca Ht ili Nit. I
dvete bile devsteni boìci na vojuvaweto, tkaeweto i mudrosta. Kultot na Nit bil sosredoto~en na gradot Sais vo Zapadnata Delta, ~ii gra|ani ~ustvuvale posebna blagonaklonost i
srodstvo so Atincite. Sais bilo sekularno ime, a religioznata titula na gradot bila Ht Nt
(Hram ili Dom na Nit). Ova ime ne e posvedo~eno vo gr~kiot ili koptskiot jazik, no toponimskiot element Ht- e transkribiran kako At- ili Ath-. Za egipetskite zborovi bilo krajno
voobi~aeno da poseduvaat ona {to e nareèno proteti~ki samoglaski pred prvata soglaska.
Vo ovoj slu~aj, verojatnosta deka na Nt i prethodela samoglaska e zgolemenoa so imeto Anat,
dadeno na mo{ne sli~na zapadnosemitska boìca; poradi toa, izgleda deka e pravilno da pr98
Istoglasno: Kari e crno, od kara=gara=àra, garaà: gora=kora=kara=gara; Korint=gorit, bez n.

Samo tn.slovensko, istoglasno: Ugarit=ugarit; Megara=me gara=kara, temnina, a vo pe{terata i podzemnata sala e temno, kako {to bil i e Crnec=Negre=ne gree. Pa koga ne gree sekoga{ e temno=crno.
100
Motos=motas=mota{;moton=motan=motano;oro motano, duri zavrzano...Teater=te ater=a ter=tera.
101
Istoglasni nesovpa|awa na zna~ewata na samiot poim, oti Teba da e teba=te ba=va, Avaris=a var..
99
46
edloìme vokalizacija na *102Atanait za Ht Nt. Otsustvoto na i vo Athn, Athn vo dorskiot
dijalekt i A-ta-na vo Linearnite B bi izgledalo kako problem. Sepak, ati~kiot i dorskiot
gi imaat varijanite Athnaia i Athnaia, dodeka celosnata homerova forma e Athnai. I
dodeka zavr{ivnite -ts bile otfrleni vo gr~kiot i vo docnoegipetskiot jazik, treba da se
o~ekuva neprisustvoto na taa bukva vo Athnai i vo Athn.103 (Bukva=bukava, R.I.)
Dokolku fonetskoto usoglasuvawe e dobro, toga{ semati~koto vklopuvawe e sovr{eno. Kako {to kaàv, drevnite lu|e gi gledale Nit i Atena kako dve imiwa za istoto boèstvo. Vo Egipet bilo normalno obra}aweto kon nekoe boèstvo spored imeto na nejzinoto ili negovoto mesto na ìveewe, i ova bi moèlo da ja objasni gr~kata konfuzija pome|u
imiwata na boìcata i nejziniot grad. Kone~no, postoi i izjavata od Karaks od Pergam vo
vtoriot vek od novata era, deka ìtelite na Sais go narekuvale svojot grad Athnai, {to
ima smisol dokolku tie go gledale Ht Nt kako ime za Sais.
Pettoto poglevje prodolùva da frla pogled vrz ikonografskite104 povrzanosti pome|u Nit i Athena. Nit bila sibolizirana u{te od pred-dinasti~kite vremiwa kako lebarka
na gran~e, od koja se razvila vo {tit vo oblik na brojot 8, ~esto povrzuvan so oru`je. Izgleda deka ovoj simbolizam e potekloto na takanare~enata Boìca so {tit, pronajdena na minojski Krit, {to od svoja strana vo osnova e povrzano so edna naslikana varovni~ka plaketa
vo Mikena, koja gi pokaùva racete i vratot na boìca koja e sli~na so zadninata na {titot vo brojot 8. Denes, ovaa slika se gleda kako rano prikaùvawe na Paladion, ispraven oklop povrzan so kultot na Atena Palada,105 kako i so samata boìca. Zna~i, ispraven oklop
povrzan so kultot na ikonografskiot razvoj od Egipet vo ~etvrtiot i tretiot milenium pr.
n.e., preku Krit i Mikena vo vtoriot milenium, pa se do dobro poznatata boìca od prviot
milenium pred Hristos-{to precizno korespondira so legendarnoto poistovetuvawe pome|u Nit i Atena i soodvetnata etimologija. Osven toa, kulminacijata na dràvniot kult na
Atena vo Atina se slu~il vo sredinata od {estiot vek pr.n.e., tokmu vi istoto vreme koga
Amasis, saitskiot faraon na Egipet, go promoviral nejzinoto oboùvawe na drugi mesta vo
Isto~niot Mediteran.106
Sais se nao|a na granicata pome|u Egipet i Libija, i ponekoga{ bil delumno libijski, {to go objasnuva detalniot opis od Herodot za povrzanosta na Atena so Libija; isto taka e o~igledno deka ovoj prv veli~estven gr~ki istori~ar mislel deka Egip}anite i nekoi
Libijci bile crni. Od druga strana, najranoto gr~ko prikaùvawe na Atena e prikazna od
Mikena, vo koj nejzinite ekstremiteti se bojadisani, vo sklad so minojskata konvencija- prezemena od Egipet- za prikaànite maì kako crveni/kafeavi i èni kako òlti/beli. Sepak, tokmu soodnosot na egipetsko-libijskoto poteklo na Nit/Atena, svesnosta na Herodot
za povrzanosta i negovoto prikaùvawe na Egip}anite kako crni, go inspirira{e naslovot
na ovaa kniga.107
*e konvencijata upotrebuvana za ozna~uvawe hipoteti~ki, no neotvrdeni formi na zbor ili ime.
Atina + v-n-t=vatina-natina-tatina, otkinata od tatka si, samo tn.slovenski, kako i delta=del ta.
104
Ikoni=i koni, kokoni=ko koni, ko-n.Pak, tie bile kako (ko) likovi-likoni-likoti: likon=l i kon.
105
Paladion=paladi on; Atena Palada, Atena koja pala, padnala; sledi palada=palata, kako padnata...
106
Mediteran=medi teran:medi=me|i, me|a, koja se najduva me|u kontinenti; medi=medit teran=tera n.
107
Herodot pi{i: 12.Otkako se raspra{av kaj tamo{noto naselenie, vidov mnogu neobi~na rabota.
Imeno, koskite na onie {to padnale vo taa bitka bea rasfrleni, no odvoeno na ednite i na drugite
(koskite na Persijcite leèa oddelno kako {to bile od po~etokot odvoeni, a na druga strana bea na
Egip}anite), i vidov deka ~erepite na Persijcite se taka slabi, {to, ako frli{ samo so kam~e, moè{ da gi produp~i{, dodeka na Egip}anite se taka nekako cvrsti {to i so golem kamen da zamavne{,
odvaj bi gi skr{il. Pri~inna za toa, rekov, e toa {to Egip}anite- i, {to se odnesuva do mene, jas lesno im poveruvav- po~nuvaj}i u{te od deca, si gi striàt glavite i koskata, izloèna na son~evi zraci, se stvrdnuva. Blagodarenie na toa, tie i ne }elavat. Imeno, vo sporedba so drugite narodi najmalku
moè{ da vidi{ }elavi maì me|u Egip}anite. Na toa se dolì, zna~i, cvrstinata na nivnite ~erepi.
A {to kaj Persijcite ~erepite se slabi, ova e pri~ina: od mali glavi im se pokrieni za{to gi nosat
tie kapi, trijarite. Deka e toa taka, vidov. A toa istoto go vidov kaj Persijcite i kaj Papremis, kade
{to zaginale zaedno so Ahajmen, sinot Darejov, vo borba so Liviecot Inar. Vo Severna Afrika ìveele Egip}ani, Libijci...Belci so zakoseni o~i, kako denes Berberite, a i Crnci so podebeli ~erepi,
{to se potvrduva so Crncite bokseri vo SAD...Nedrì ona {to go naveduva Herodot, zatoa{to isto e
102
103
47
[estoto poglavje e isklu~ivo zaintersirano za Sparta.Ovoj toponim go gledam kako

ime od edna pogolema grupa, vo koja se vklu~eni takvi varijanti kako Spara i Sardis, locirani nasekade vo egejskiot bazen. Veruvam deka tie treba da bidat izvedeni neposredno ili
posredno od egipetskite toponimi Sp(3)(t) (pasi{te, okrug) ili Okrug i negovata prestolnina. Vo stariot i vo sredniot egipetski jazik, znakot za mr{ojadec, tuka prestaven kako
3, bil slu{an kako likvidno (te~no) r/l; vo docniot egipetski, toj samo modifikuval drugi
samoglaski. Vo Egipet, Sp(3)(t) par exellence bil onoj vo blizinata na Memfis, posveten na
Anubis [akalot, glasnik na smrtta i ~uvar na mrtvite. Smetam deka ovaa povrzanost prodolìla da opstojuva barem vo Sardis i vo Sparta, bidej}i spartskata ili lakonskata kultura e polna so povrzanosti so ku~iwa. Vo ova e vklu~eno drugoto ime za Sparta, Lakedajmon, koe verodostojno moè da bide za to~nata kalka za Kanb/pos, K3 Inpw, Duh na Anubis,
imeto na najzapadnoto ustie na rekata Nil. Vo gr~kiot mit, Kanpos imal bliski vrski so
Sparta, pri {to i obete bile gledani kako vlezovi vo podzemniot svet. Spored toa, jas ja
istraùvam i religioznata va`nost na Hermes, gr~kiot dvojnik na Anabis vo Lakonija, kako i posebnoto vnimanie koe Spartancite im go posvetuvale na ku~iwata, na podzemniot
svet i na smrtta, za koi sum ubeden deka datiraat u{te od Broneznata epoha.108
Posledniot del od poglavjeto e posveten na egipetskoto vlijanie vrz Sparta od
@eleznata epoha. Faktot deka golem del od unikatniot spartanski politi~ki vokabular
moè verodostojno da bide deriviran od docniot egipetski jazik, e povrzan so tradicijata
koja veli deka spartanskiot zakonodavec Likurg go posetil Istokot i Egipet za da gi prou~uva nivnite institucii. Zgora na toa, tvrdeweto za egipetsko kulturno vlijanie vrz Sparta vo 9 i 6 vek pr.n.e., e zasilenao so vpe~atliviot egipetski oblik na ranata spartanska
umetnost. Site ovie aspekti se povrzani so veruvaweto na spartanskite kralevi vo svoeto
heraklidsko- pa ottamu i egipetsko i hiksovsko- poteklo, a toa bi gi objasnilo i takvite
anomalii vo Ariskiot model, kako {to e gradeweto piramida na Menelajon, spartanskiot
nacionalen hram, kako i pismoto koe eden od poslednite spartanski kralevi mu go pratil
na vrhovniot sve{tenik vo Erusalim, tvrdej}i deka e vo srodstvo so nego.
Sedmoto poglavje go navra}a ~itatelot na lingvistikata, so istraùvawe na argumentite za i protiv postoeweto genetski odnos pome|u afroaziskite i indoevropskite jazici.
Ovde jasno se stavam na strana na malcinskata pozicija ponudena od A. R. Bomhard, A. B. Dolgopolskij, Karlton Hox i drugite lingvisti koi veruvaat deka so sigurnost postoel zaedni~ki proto-jazik za dvete semejstva jazici. Veruvam i deka moèbi postojat pozajmuvawa
od semitskiot i od egipetskiot pred razdvojuvaweto na proto-indoevropskiot pri preminot
od tretiot milenium pr.n.e. Me|utoa, i dvata zaklu~oci zna~itelno ja uslo`nuvaat mojata
zada~a, bidej}i sli~nostite pome|u egipetski i zapadnosemitskite zborovi od edna strana, i
gr~ki zborovi od druga strana, ne moàt ednostavno da im bidat pripi{ani na pozajmuvawa
vo vtoriot milenium pred Hristos, tie moèbi se rezultat ne samo na koincidencija, tuku i
od genetskite soodnosi i od mnogu porani pozajmuvana. Najdobriot na~in za istraùvawe na
ovie procesi e da sogledame dali sli~ni zborovi bile prisutni vo tevtonskiot, keltskiot i
toharskiot- jazici oddale~eni od Bliskiot istok i poradi toa jazicite za koi ne e relativno verojatno deka pozajmuvale od afroaziskite. Sepak, duri i vo slu~ajot so ovie jazici, nikoga{ ne moème da bideme sigurni.109
Osmoto poglavje e nasloveno kako Zaedni~ki osobini vo drevnite bliskoisto~ni jazici, vklu~uvaj}i go i gr~kiot. U{te od otkrivaweto na indoevropskiot, istoriskata lingvistika mu posvetuva{e golemo vnimanie na razgranuvaweto i diferenciraweto na semeji denes so Crncite vo Amerika. Pak, kapata se nosi za za{tita na ladno i zra~ewe, {to e so Belcite,
koi }elavat mnogu pove}e od Crncite. Maìte se }elavi poradi ma{kite hormoni, a ne ènskite od
ènski. Me|utoa, ako kaj ènskata preovladuvaat ma{ki hormoni, taa }e za}elavi...Pa Crnci=Semiti
108
Bidej}i Spartancite bile Dori od Makedonija, Sparta=s parat-a, Sardis=sardisa...Srdis=srdi{...,
Lakedajmon=lake daj mon,Kanob-os,a=o,b=p,leb=lep,lebra=lepra,od lebara=lepara, konop, Konopica...
109
Belcite vo ledenoto doba bile povle~eni ju`no od 35-ta paralela, ju`no od Krit. Po potopite tie
stignale vo Kina i Japonija. I sledi toharskiot jazik da bil na Belci, tn.slovenski. Od i preku Balkanot se naselil kontinentot. Avtorot go naveduva poimot Elba, ama toj navede i: Vo Anglija, na primer, najgolemiot del od takvite toponimi se keltski. Bidej}i Keltite imale frigiska=brigiska
pismenost,tie bile Frigi=Frizi...U{te i zavr{etok.Sledi tevtonski=teutonski,od Teuta balkanska.
48
stvata jazici. Tamu kade bea voo~eni sli~nosti pome|u sosedni, no me|usebno nepovrzani
jazici, ovie Sprachbunden voobi~aeno im se pripi{uva na drevni supstrati koi leèle vo
osnovata na podocne`nite jazici. Me|utoa, vo neodamne{nite godini, nekoi lingvisti po~naa da sogleduvaat lingvisti~ka konvergencija pome|u sosedni, genetsko me|usebno nepovrzani jazici: primer, elegantnoto francusko r, koe vo germanskiot i vo angliskiot govor od
povisokata klasa be{e ra{ireno kako pogre{no izgovoruvawe na toj zvuk. Potoa, postoi
tendencija za zamenuvawe na prostoto minato vreme so sloèno, {to izgleda se {irela od
francuskiot jazik kon sosednite dijalekti od germanskiot, italijanskiot i {panskiot.
Ovie promeni ne samo {to ukaùvaat na blizok kontakt, tuku go odrazuvaat i visokiot politi~ki i kulturen presti` na francuskiot jazik pome|u 17 i 19 vek, koga se slu~ile lingvisti~ki promeni. (Presti`=prestig, prestigna..., R.I.)
Osmoto poglavje ja razgleduva mo`nosta deka takvi procesi se odvivale vo anti~kiot Bliski istok. Na primer, se tvrdi slednovo: iako pomestuvaweto od prvi~no s- kon prvi~no h- se slu~ilo vo mnogu jazici, vklu~uvaj}i go i vel{kiot, negovata prisutnost vo gr~kiot, ermenskiot i vo iranskite treba da bide povrzano so prisustvoto vo eden od sosednite
anadolski jazici, likiskiot, kako i so semitskiot hanaanski i aramejski. Se ~ini deka ovoj
ravoj se odvival vo vtoriot milenium pred Hristos, bidej}i ne e prisuten vo postari jazici
od regionot, kako eblatskiot, akadskiot i hetitskiot. Osven toa, vo ugaritskite tekstovi
od 14 i 13 vek pr.n.e., procesot izgleda zapo~nal, no ne bil celosen.110
U{te eden napredok od vtoriot milenium pr.n.e. bil odredeniot ~len, karakteristika koja ne e tolku voobi~aena pome|u jazicite vo svetot. Taa e potvrdena samo vo indoevropskite i vo afroaziskite jazici,111 i vo sekoj od slu~aite odredeniot ~len e zaslabnata
forma od domorodna pokazna zamenka. Sepak, ova ne ja isklu~uva mo`nosta deka koceptot
bil pozajmen. Odredeniot ~len najprvo se pojavuva vo docniot egipetski, vo ona {to izgleda
bil kolokvijalen jazik 19 vek pr.n.e. Toj ne postoi vo ugaritskiot ili vo ranata bibliska
poezija, no toj e prisuten vo fenikijskiot jazik i vo bibliskata proza. So ogled na egipetskata imperija vo Levantot vo 15 i 14 vek pred Hristos, se ~ini deka e verodostojno da predloìme deka ova- kako i drugi karakteristi~ni hanaanski lingvisti~ki promeni- se slu~ilo kako rezultat od egipetskoto vlijanie.112
Od druga strana, odredeniot ~len vo Grcija izgleda se razvil malku podocna. Za nego
ne postojat tragi vo Linearni B tekstovi i prisutni se mali tragi kaj Homer; me|utoa, toj e
prisuten vo najranata proza od @eleznata epoha, a faktot deka gr~kiot ~len e upotrebuvan
na brojni na~ini specifi~ni za gr~kiot i za hanaanskiot jazik, naveduva na misla deka idejata bila pozajmena od Levantot. Kako {to e dobro poznato, latinskiot nema odreden ~len,
no site negovi naslednici imaat; i toj bil {iroko rasprostranet vo vulgarno latinskiot,
verojatno kako rezultat od negovata upotreba vo gr~kiot, punskiot i vo aramejskiot, jazici
koi po latinskiot bile najvlijatelni vo Rimskata imperija. Negovoto podocne`no rasprostranuvawe preku tevtonskiot i zapadnoslovenskite jazici, moè da bide sledeno so pomo{
na istorijata.113
Edinstveno so hipotezite za genetski odnos pome|u afroaziskiot i indoevropskiot,
kako i so regionalnite karakteristiki koi rezultirale od konvergencijata, nie moème da
objasnime takvi koincidencii kako {to se zabele`liva sli~nosta pome|u hebrejskoto ha
110
Rasa=jazik. Imalo dvorasni: aramejski i staroegipetski. Od aramejski bil novopersiski, a od staroegipetski koine. Pa latinski...Ermenski e koinsko- persiska me{avina, a evropskite jazici koinsko, latinsko i gotska me{avina. Sledi zapadno od Germanija da se govorat dvorasni, a isto~no od Francija trorasni jazici, poradi gotskiot.Site tie se vulgarno-latinski,dopolnitelno u{te i tatarski.
111
Avtorot potvrduva, indoevropskite i afroaziskite, pelazgisko-semitski, bile bliski, a vakvi bile dvorasnite jazici: aramejski, staroegipetski, novopersiski, koine i latinski. Iako gotskiot bil
koine a so dopolnitelno mongolski=tatarski zborovi, t oj ne bil indoevropski samo poradi gotskite.
112
Zna~i, ~lenot bil vo staroegipetski i aramejski jazik,dvata upotrebuvani vo egipetskata imperija.
113
Ilijada bila za tn.Trojanska vojna vo 12 vek p.n.e., sostavena vo 6 vek p.n.e. na pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik. Taa vo Aleksandrija na koine bila prevedena vo 3 vek, a Liv Andronik vo 240
g.p.n.e. go sozdava latinskiot, duri vo 15 vek n.e. vo latinski bile vneseni u{te okolu 10.000 koinski
zborovi. Koine bil kako staregipetski i aramejski. ^lenot niz Evropa bil kade imalo vlijanie koine.Ova moè da se sledi so pomo{ na istorijata,kade imal vlijanie Luteroviot jazik, koj bil koinski.
49
(angliskoto the) i gr~kite nominativni formi na zborot ho i he. Afroaziskiot i indoevropskiot imaat pokaznia zamenka *se. Se ~ini deka i gr~kiot, i hanaanskiot go transformirale prvi~noto s- vo h-, kako i deka razvile odredeni ~lenovi od pokazni zamenki. Moèbi postoelo neposredno vlijanie ili kontaminirawe od semitskite kon gr~kite oblici, no
gr~kite oblici se premnogu dobri vkoreneti vo indoevropskiot za da bidat smetani za pozajmuvawe.
U{te posloèn obrazec na konvergencija moè da bide sogledan vo otfrluvaweto
na dolgoto ili a, vo mnogu fonetski konteksi, {to se slu~ilo vo golem del od regionot
vo vtorata polovina od vtoriot milenium pr.n.e. Vo Egipet i Hanaan, toa se izmenilo vo dolgo . Me|utoa, vo ugaritskiot jazik vo severniot Levant, vo likiskiot vo ju`na Anadolija, i vo jonskiot vo isto~na Grcija- no ne i vo drugite gr~ki dijalekti, kade bilo zadràno
dolgoto - toa stanalo dolgo . Ovaa distribucija na i dobro korespondira so poznatata politi~ka podelba vo toj period pome|u egipetskoto i hetitskoto carstvo i sferite na
vlijanie. Toa e osobeno interesno bidej}i gi se~e istoriskite i genetskite lingvisti~ki
granici pome|u zapadnosemitskiot i gr~kiot. Takvi mo{ne rasprostraneti promeni vo vtoriot milenium pred Hristos poso~uvaat na eden stepen na kontakt vo Isto~niot Mediteran
koj ne e op{to prifaten, i ukaùvaat na politi~kite i/ili kulturnite vlijanija od Egipet
i od Hanaan.
Labiovelari vo semitskiot i gr~kiot e temata na devettoto poglavje. Labiovelari
se zvuci kako qu-, vo koi velar (zadnonep~ana soglaska) kako k ili g e sleden so pravewe
kruèn oblik na usnite ili w. Vo osnova e prifateno deka takvi zvuci postoele vo protoindoevropskiot, no ne postoi op{to priznavawe deka ova bilo slu~aj so proto-semitsko.
Sepak, labiovelarite se voobi~aeni {irum ostanatiot del od afroaziskite i semitskite
jazici vo Etiopija. Vo ovaa poglavje, jas tvrdam deka vo mnogu aspekti e daleku pokorisno da
izvedeme rekonstruirawe na proto-semitskiot vrz osnova na nekoi ju`no-etiopski semitski jazici namesto od arapskiot, kako {to denes se pravi.114 Osobeno, jas tvrdam- vrz osnova
na dokazi od samite ovie jazici- deka aziskiot semitski imal labiovelari, a zapadnosemitskiot gi zadràl dlaboko vo vtoriot milenium pr.n.e. Bidej}i e op{to prifateno deka gr~kite labiovelari bile otfrleni vo tekot na sredinata od toj period, jas tvrdam deka nekoi pozajmuvawa od semitskiot vo gr~kiot bile izvedeni koga i dvata jazici imale labiovelari, nekoi otkako gr~kiot gi otfrlil, no zapadnosemitskiot se u{te gi zadrùval, a nekoi otkako iz~eznale i od dvata jazika. Zatoa, postuliraj}i zna~itelen kontakt pome|u zapadnosemitskata i gr~kata kultura pred otfrlaweto na labiovelarite- odnosno, pred sredinata od vtoriot milenium pred Hristos- nie moème da razre{ime brojni neobjasnivi problemi vo gr~kata etimologija, koi ne moàt da bidat objasneti na drug na~in. Toa go otslikuva i faktot deka Revidiraniot anti~ki model moè da ostvari mo{ne dobri rezultati
so pomo{ na upotrebuvaweto na izobilniot gr~ki materijal, zaradi potpomagawe na rekonstruiraweto na ranite oblici vo egipetskiot i vo semitskiot.
Vo ova rezimirawe, jas moàm da navedam samo dva vakvi primeri. Prviot se ednesuva na pro~ueniot fenikijski grad poznat kako Gublu(m) na eblatski i na akadski jazik,
Gebal na hebrejski, i Jebeil (Xebejl) na arapski jazik. So ogled na mojata uverenost vo zapadnosemitskoto zadrùvawe na labiovelarite, mislam deka e verodostojno da postuliram
eden ran izgovor *Gweb(a)l, koj bi moèl da gi objasni ovie varijanti. Sprotivno na ova, gr~koto ime za toj grad e Biblos. Ovaa zagatka moè da bide re{ena so postulirawe deka imeto bilo poznato vo Egejot pred sredinata od vtoriot milenium pr.n.e. Bidej}i e poznato deka vo najgolemiot del od dijalektite gr~koto gwi stanalo bi posle otfrlaweto na labiovelarite, izgleda deka e verodostojno da sugerirame deka imeto *Gweb(a)l bilo vo upotreba vo
gr~kiot jazik kako *Gwibl dodeka jazikot se u{te poseduval labiovelari, a potoa, sledej}i
gi normalnite promeni vo zvu~nosta, stanal Biblos.115
Vtoriot primer e zagado~noto ime Demetra. Od etiopski i zapadnosemitski dokazi
e vozmo`no da gi rekonstruirame ranite oblici *gwe i *gw ay so zna~ewe zemja ili {i114
115
Se gleda semitskata vrska so crna Afrika.Zatoa semitskiot (crne~kiot) jazik se {irel na Sever...
Jas razbiram rasa=narod, Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti).A koine bil po smrtta na Aleksandar.
50
roka dolina. Dokolku ovoj zbor bil voveden vo gr~kiot jazik pred otfrluvaweto na labiovelarite i ako pominal niz normalnite promeni vo zvu~eweto, *gwe bi stanal *de. Ova bi
moèlo da objasni zo{to gr~kata boìca na majkata zemja bila nare~ena Dmtr, a ne *Gmtr, pra{awe koe gi izma~uva{e u~nite lu|e vo tekot na dva miolniumi. Postojat problemi so vokaliziraweto, kako i poradi faktot deka imeto ne se pojavuva vo Linearnoto B;
sepak, vo otsustvo na bilo kakva alternativa, toa ostanuva verodostojno objasnuvawe, kako i
objasnuvawe koe e u{te pove}e potkrepeno so postoeweto na retkiot zbor gys (merka za
zemja). Izgleda deka Gys e pozajmuvawe od hanaanskiot vo gr~kiot, otkako labiovelarite
bile otstraneti vo gr~kiot, no pred odbivaweto na promenite vo hanaanskiot. Kone~no, otkako labiovelarite iz~eznale od dvata jazika, gr~koto gaia i g (zemja), koi nemaat objasnuvawe vo indoevropskiot jazik, izgleda bilo pozajmeno od hanaanskiot, gayea, koj vo sintetiziran ili modifikuvan oblik se izgovara kako ge.116
Desettoto i edinaesettoto poglavje razgleduvaat lingvisti~ki pozajmuvawa od zapadnosemitskiot i od egipetskiot, a ovde }e diskutiram za dvete poglavja zaedno. I vo dvete,
napraveni se nekoi osvrti kon sintaksata ili redosledot na zborovite, kako vo primerot so
sli~nite upotrebi na opredeleniot ~len vo docniot hanaanski- fenikijski i hebrejski- od
edna strana, i gr~kiot jazik od druga strana.117 Na drugi mesta e zemeno predvid morfologijata ili modifikuvaweto na zborovite; no najgolemiot del od poglavjeto e posveten na prou~uvaweto na leksi~ki pozajmuvawa ili pozajmuvani zborovi.
Ovde zapo~nuvame so morfologijata, ili modifikacijata na zborovite spored brojot, rodot, padeòt, vremeto itn. So isklu~ok na hetitskiot jazik, gr~kiot e najraniot osvedo~en indoevropski jazik, poradi {to stepenot na negovoto morfolo{ko raspa|awe e mo{ne vpe~atliv. Iako se ~ini deka originalniot indoevropski glagolski sistem e mo{ne dobro za~uvan vo gr~kiot jazik, imenkite vo gr~kiot jazik imaat samo pet padeì, dodeka latinskiot, prvat evidentiran nad 1000 godini podocna, imal {est;118 a litvanskiot, zapi{an
duri vo moderni vremiwa, gi zadràl site osum padeì postulirani za proto-indoevropski.
Morfo{kata zaguba iskusena vo gr~kiot jazik naveduva na misla deka postoel inteziven kontakt so drugi jazici; ova se poklopuva so leksi~kite dokazi i go zaslabnuva Modelot za avtohtono poteklo. Sepak, toa moè da bide objasneto kako so Anti~kiot, taka i so Arijskiot
model koi, za razlika od Modelot za avtohtono poteklo, moàt da go objasnat tokmu takviot
kontakt.
Me|utoa, glavniot interes na ovie dve poglavja se glagolski pozajmuvawa. Kako {to
spomenav, indoevropskata komponenta od gr~kata leksika e relativna mala. Na primer, jazici kako stariot crkovnoslovenski jazik i litvanskiot, koi prvat bile svedo~eni 2000 godini podocna od gr~kiot, poseduvaat zna~itelno pogolema proporcija na koreni so srodnici vo drugi indoevropski jazici. Ponatamu, semanti~kiot obem vo koj indoevropskite koreni se pojavuvaat vo gr~kiot e pomalku ili pove}e kako obemot na anglosaksonskite koreni vo angliskiot. Ovie koreni se izvor za najgolemiot del od zamenkite i predlozite; najgolemiot del od osnovnite imenki i glagoli od semejniot- no ne od politi~kiot- ìvot; i od
zemjodelstvoto koe sluì za opstanok, no ne i od komercijalnoto zemjodelstvo. Sprotivno
na ova, vokabularot na urabaniot ìvot, rasko{ot, religijata, administracijata i apstrakcijata e ne-indoevropski. (Koine 3 vek p.n.e., a stroslovenski 9 vek n.e., R.I.)
Takov obrazec voobi~aeno odrazuva edna dolgoro~na situacija, vo koja govoritelite
na jazikot ili jazicite koi se izvor na zborovite od povisoka kultura gi kontroliraat upotrebuva~ite na bazi~nata leksika- kako vo odnosot pome|u anglosaksonskiot i francuskiot
vo angliskiot jazik; bantu i arapskiot vo sozdavaweto na svahili jazikot; ili vietnamskiot
i kineskiot vo formiraweto na sovremeniot vietnamski jazik. Pomalku voobi~aen obrazec
e prisuten vo turskiot i vo ungarskiot, vo koi osvojuva~ite go prezele sofisticiraniot
116
Samo rasa=narod. Sledi Gea=èa, Gena=èna, koja ra|a, tera, poteruva: Tera=Terra. Samo zatoa gea e
samo gea=èa=zea=zema=zemja,koja zema i dava zem=zm=zmej,lamja=lanja,land;Demeter=de meter=mater
117
Avtorot govori za gr~ki jazik. Ama toj ne kaùva, na koj jazik toj misli, zatoa{to imalo ~etiri tn.
gr~ki jazici: tn.Homerov koj bil pelazgiski=varvarski, makedonski koine, katarevusa i dimotiki.
Ako so niv me|usebno razgovaraat ~etiri tn.Grci, tie nema da se razberat: dvata posledni se koinski.
118
Koine bil Makedonski,Ptolemejov,Aleksandriski jazik.Latinski bil kopija na koine 240 g.p.n.e.
51
vokabular na domorodnoto naselenie. Sepak, vo ovie slu~ai, Turcite i Ungarcite gi zadràle svoite mongolski zborovi za voena tehnologija ili organizacija. Vo gr~kiot jazik, me|utoa, zborovite za borbena kola, me~, lak, mar{, oklop, bitki itn., se ne-indoevropski. Pa
zatoa gr~kiot jazik, kako {to e prikaàn spored Arijskiot model, ne nalikuva na jazici od
turskiot tip. Zna~i, za prifa}awe na Arijskiot model e neophodno da go postulirame gr~kiot kako jazik koj poseduva tipolo{ka unikatnost. Anti~kiot model bi go postavil gr~kiot, zaedno so angliskiot i so vietnamskiot, vo najop{tata kategorija na takvi me{ani jazici. 119
Da se osvrneme na sekoe od dvete poglavja. Desettoto poglavje frli pogled kon gr~kite pozajmuvawa od zapadnosemitskiot. Vo ovaa oblast, jas moàm da ja sledam ne samo nau~nata misla prisutna pred triumfot na Arijskiot model, tuku i nau~nicite od poslednite
dve decenii, koi pretpazlivo i na zdravi osnovi povtorno gi vra}aa porane{nite etimologii i duri dodavaa nekoi od svoite. Sepak, i pokraj ovoj napredok, nie sme se u{te daleku od
situacijata prisutna pred ra|aweto na Ekstremniot arijski model. Na primer, kako {to
spomenav pogore, vo embargoto za pozajmuvawata od Semitite nikoga{ ne bile vklu~eni za~ini i orientalni rasko{nosti. No, predlozite od semitistite za podednakvo verodostojni
etimologii vo po~ustvitelni semanti~ki oblasti, kako {to e bmos od bmh- i dvete zna~at visoko mesto ili oltar- se u{te, vo osnova, se otfrlani od klasicite.120
Vo drugi primeri za zapadnosemitskite etimologii za religiozni izrazi, naglaseni
vo ova poglavje, e vklu~en gr~kiot haima, zbor {to kaj Homer121 ima dopolnitelni zna~ewa
za duh i hrabrost, kako i svoeto standarno zna~ewe krv. Prvite dve zna~ewa nao|aat svoj
odraz vo gr~kata nauka, kade haima bil gledan kako ekvivalent na vozduh, a nekako {to
moème da o~ekuvame- voda. Postoi tvrdewe deka haima e izveden od hannanskiot havim
(ìvot); vo hanaanskata religija, krvta bila smetana za rezervoar na ìvotot. Kako vtor
primer, postoi mo{ne dobro poznatiot semitski koren gds (svetost); semanti~ki, ova mo{ne dobro se vklopuva so gr~kata grupa zborovi okolu kudos, {to ozna~uva boèstvena
slava. Interesno, isto taka, qds vo smisol na ovoen, ne~ist, se ~ini deka e odrazen vo gr~koto kudos (podlost, gadnost, odvratnost) i vo kudaz (pcuewe).122 U{te edna grupa zborovi so religiozno zna~ewe, grupata okolu nai (prestopjuvawe) i naos (prestojuvali{te, hram ili svetili{te), izgleda deka pristignale od semitskiot koren nwh, koj ima nekoi op{ti i specifi~ni konotacii. Izveduvaweto na nektar od semitskoto *niqtar (kadeno ili parfirano vino, it.) bilo {iroko prifateno pred po~etokot na Ekstremniot arijski model, a
neodamna be{e povtorno aktuelizirano od profesorot Sol Levin.123
Dokolku go pogledneme ne samo na{iot kosm, od koja go izveduvame ne samo na{iot
kosmos, tuku i na{ata kozmetika. Negovoto osnovno zna~ewe e rasporedenost ili sredenost. Semitskiot koren qsm go pokriva semanti~kiot obem podeli, sredi, odlu~i. Ponatamu, hanaanskoto sma (znak, beleg, simbol), a podocna- verojatno od oblikot m- kako
schma (forma, oblik, slika, konfiguracija). Vo politikata, isto taka, postojat takvi grupi od zborovi kako gr~koto deil- (bednik) i doul- (klient) ili (rob), koi moèbi proizlegle od hanaanskoto dl ili dal (zavisen, namalen) ili (siroma{en); dodeka gr~koto xsenos (tu|inec, stranec) izgleda deka bilo izvedeno od zapadnosemitskoto n (omraza, neprijatel.124
Vo voenata sfera, nie nao|ame takvi etimologii kako phasgan- (me~) ili (se~ivo,
ostrica) od semitskiot koren psg (rascepuvawe), i harma (borna kola) ili (soboruvawe na
119
Pa koine i angliskiot bile pove}e rasni jazici. Turcite i Ungarcite bile Belci so turski jazici.
Na strana 44 avtorot veli: etimologijata na gr~kiot topomimski element sam- kako Samos,
Samotraki, Samikon- {to sekoga{ se odnesuva na visoki mesta, od semitskiot koren smm (vosoko).
A ovde stoi: bmos od bmh- i dvete zna~at visoko mesto ili oltar- se u{te, vo osnova, se otfrlani od klasicite. Bidej}i visok si e v=v i=i s=s o=o k=k, a kaj nego toa ne e istoglasno, toa otpa}a.
121
Avtorot ne go koristel tn.Homer, vo original, tuku Ilijadata vo 3 vek p.n.e. na koine prevedena.
122
Avtorot ne znael makedonski, istoglasno: kudos=kudis=kudi{, qds=gds=gadis=gadi{: gudos=kudaco.
123
Sumerite bile Belci, a Akadcite Crnci.Sledi aramejskiot da bide dvorasen, na Pelazgi i Semiti.
124
Avtorot ne kaùva, dali vo negovite semitski jazici zborovite bile na Belci ili Crnci (Semiti).
120
52
zemja), od semitskiot koren hrm (mreà, fa}awe so mreà). Kone~no, postojat nekoi bazi~ni gr~ki zborovi koi izgleda imaat semitski etimologii; na primer, mechri(s) (do, dodeka) se ~ini proizlegle od semitskiot koren mhr (da se bide napred, izleguvawe na sredba). Vistinata e deka nitu edna od ovie derivacii ne e sigurna; no tie, pove}e ili pomalku,
se verodostojni. Pri otsustvo na konkurentski indoevropski etimologii, kako i vo svetlinata na site drugi dokazi vo polza na semitskoto vlijanie vrz Grcija od vtoriot i prviot
milenium pr.n.e., nim treba da im se posveti mo{ne seriozno vnimanie.125
Istoto vaì i za egipetskite etimologii predloèni vo edinaesettoto poglavje. Za
razlika od prou~uvaweto na semitskite etimologii, istraùvaweto na egipetskite zborovi
pozajmeni vo gr~kiot jazik nikoga{ ne be{e seriozno razvieno. Ednostavnata pri~ina e deka hieroglifite bile de{ifrirani duri koga doa|al krajot na Anti~kiot model. Do 1860tite, koga prvpat bile objaveni re~enici za drevniot egipetski jazik, Ariskiot model bil
tolku cvrsto vostanoven, taka {to vo akademskite krugovi bila nevozmo`na sporedbata pome|u dvata vokabulari. Edinstveniot isklu~ok bile hrabrite i plodnosni obidi izvedeni
od Ab Bartelemi vo 18 vek, koj sporeduval gr~ki zborovi so koptski. Denes, osven trite anomalii za baris (vid mal brod), xiphos (me~) i makar- (blagosloven), na nitu eden gr~ki zbor
so bila kakva va`nost ne mu e dozvolena egipetska etimologija, dodeka poslednite dva navedeni zborovi bea podloèni na golemo somnevawe. Dva kusi napisi od 1969 godina sobraa i
ratifikuvaa izvesen broj od o~igledni egzoti~ni zborovi so verodostojni egipetski potekla; no, isto kako i so zapadnosemitskiot, ovie zborovi lesno moèle da bidat preneseni
preku trgovija ili neformalni kontakti, pa zatoa bea prifateni za Arijskiot model. Vo
1971 godina se pojavi eden u{te pove}e negativen napis, koj poreknuva{e nekoi i frla{e
somne` vrz drugite od nekolkute vostanoveni etimologii.126
Jas ja naglasiv va`nosta na voeniot vokabular, pa zatoa e mo{ne bitno izveduvaweto
na xiphos od egipetskoto sft (no`, me~). Toa zna~i deka postoi edna semitska i edna egipetska etimologija za dva gr~ki zborovi za me~, pri {to i za dvete postoi potvrda deka se neindoevropski- me~ot bil novoto ~udesno oru`je od herojskata Docna epoha. Vo drugi primeri vredni za spomenuvawe e vklu~eno makar-, koe proizleguva od egipetskoto m3 hrw
(veren glas), titulata davana na blagoslovenite po~inati koi go pominale ispitot na presudata. Se ~ini deka i drugi gr~ki izrazi imaat podednakvo verodostojni egipetski etimologii, iako ve}e go spomenavme izveduvaweto na martyr od mtrw (svedok). Osnovata tima-
(~est), kako vo vojuvaweto, taka i vo pravoto, verojatno doa|a od egipetskoto *du m3, potvrdeno vo demotskoto kako tym3, so zna~ewe (iznesuvawe vistina, opravduvawe).127
Vo politikata, dodeka vo isto vreme postoi {iroka rasprostranetost i fundametalen indoevropski koren reg so zna~ewe vlast ili kral, prisuten vo indiskoto rajah, galskoto rix, latinskoto rex, i irskoto ri, anti~kite gr~ki zborovi za kral nemaat nikakva
vrska so ovoj koren i glasele (w)anax i basileus. Prviot zbor, za kogo diskutirame vo prvoto poglavje od ovoj tom, izgleda deka proizlegol od egipetskata formula <nh dt (neka ìvee
zasekoga{ !), upotrebuvan posle imiwata na ìvite faraoni. Vo egipetskiot p3 sr (oficijalnoto lice) stanalo standarna titula za vezir. Toa e pronajdeno kako transkribirano
vo akadski jazik kako pa-i-i-a(ra). Bidej}i vo docniot egipetski jazik nemalo pravewe razlika pome|u p i b, no i poradi faktot deka egipetskoto r bilo redovno prestavuvano kako l vo gr~kiot jazik, ne postoi fonetska pote{kotija koja bi go popre~ila sovr{enoto semanti~ko vklopuvawe.128
Egipetskoto poteklo na gr~koto sophia (mudrost) e opi{ano vo prvoto poglavje od
ovoj tom. Site ovie etimologii vo oblastite koi se odnesuvaat na mo}ta, apstrakcijata i sofistikacijata, se uskladuvaat so obrazecot, predloèni od Anti~kiot model, za egipetskite vladeteli koi rakovodele so pomalku razvieni domorodni naselenija. Sepak, isto
125
Bidej}i koine bil po smrtta na Aleksandar Makedonski pred toa ni{to crne~ko (semitsko). Me|utoa, toj ponatamu ne kaùva za ~ie semitsko misli na Belcite ili Crncite. Ama i toa ne e istoglasno.
126
Samo istoglasno: baris=bars=barsko. Baris od bara, koja e plitka. Zatoa sledi vid mal brod, barka.
127
Bidej}i rasa=narod i samo istoglasno,toa ne se prifa}a: makar=makar, makara=makara, Makarska...
128
Rasa=narod i istoglasno: reg=re`. Toj {to reì..., rì, vladee, oti drugiot se pla{i. I p=b, r=l...
53
kako i so semitskiot, drugi pozajmeni zborovi sugeriraat na edno u{te podlaboko prodirawe vo gr~kiot ìvot. Ne postoi pri~ina da se somnevame deka gr~koto chra (vdovica) pristignalo od egipetskoto h3rt (vdovica), ili deka partikulata gar e izvedeno od egipetskoto grt, koe ja poseduva istata funkcija i sintaksi~ka pozicija. Kako {to spomenav, zavr{etocite ts bile otfrleni, kako vo docniot egipetski, taka i vo gr~kiot jazik.129
Zaklu~okot na Grcija: Evropska i Levantska ?, e slednovo: iako dokumentaristi~kite i arheolo{kite dokazi poseduvaat tendencija da mu davaat predimstvo na Anti~kiot model vo odnos na Arijskiot, toj model ne e kone~en i ubedliv. Sprotivno na ova, dokazite od
najraznovidni jazici i imiwa cvrsto go podrùvaat su{tinski verodostojniot slu~aj za drevnata tradocija, bidej}i obemot i sredi{nosta na leksi~kite i pozajmuvawata na imenkite
bi sugerirale na masovno i istrajno egipetsko kulturno vlijanie vrz Grcija. Iako slu~ajot
so Japonija ni pokaùva deka pozajmuvawata od tolku golem obem ne moraat da bidat rezultat od osvojuvawe, osvojuvaweto i koloniziraweto se voobi~aeniot pottik za nivnoto pojavuvawe. Zna~i, lingvisti~kite dokazi cvrsto go podrùvaat Anti~kiot model.130
Dokolku gi spoime zaedno site zborovi od dokazi, ne postoi na~in spored koj Arijskiot model ima superiorna heuristi~ka vrednost. So ogled na slu~ajot- prestaven vo prviot tom od Crna Atina- deka predimstvoto na Arijskiot model vrz Anti~kiot model moè da
bide objasneto spored toga{niot Weltanschauung od raniot 19 vek, toga{ ne postoi potreba
za negovoto odrùvawe. Nakuso, kako {to kaàv i na drugi mesta vo ovaa kniga, prviot tom
}e pokaè deka Arijskiot model bil za~nat vo grev. Vtoriot tom }e pokaè deka toj e bankrotiran.
Re{enie na zagatkata na sfingata i drugi prou~uvawa na egipetsko-gr~kata mitologija
Tretiot tom od Crna Atena e obid za polzuvawe na Revidiraniot anti~ki model, so
cel da bide frlena svetlina vrz prethodno neobjasnivi aspekti od gr~kata religija i mitologija, a osobeno vrz imiwata na herojski ili boèstveni su{testva. Poglavjata se podredeni spored ona {to izgleda kako hronolo{ki redosled na razni kultovi koi pristignale vo
Grcija; sepak, kako i se drugo vo ovaa oblast, nizata od pristignuvawata e mo{ne neizvesna.
Prvoto poglavje mu posvetuva vnimanie na najranoto zabele`livo religiozno vlijanie- vlijanieto od kralskiot kult od 11-tata dinastija, kultot kon bogot sokol/bik Mntw
ili Mont od 21 vek pr.n.e- vrz vospostavuvaweto na kritskiot kult kon bikot, vo istoto
vreme so osnovaweto na palatata na Krit vo istiot vek. Jas tvrdam deka nedostatokot od dokazi od kultot kon bikot na Krit vo Raniot minojski period, vo tretiot mienium pr.n.e., e
prili~no za mo{ne golema nevrojatnost deka postoel bilo kakov kontinuitet od kultot kon
bikot pronajden vo Anadolija od sedmiot milenium pr.n.e. Osven toa, planinskiot Krit na
nikakov na~in ne moè da bide smetan za zemja koja nudi prirodni uslovi za odgleduvawe
goveda.131 Osven nagloto pojavuvawe na kultot kon bikot na Krit, vremenskata koincidencija, poznatata ekspanzija na egipetskoto vlijanie vo tekot na vladeeweto na raznite faraoni
nare~eni Menthotpe od 11-tata dinastija, kako i arheolo{kite dokazi za kontakti pome|u
Egipet i Egejot vo ova vreme, postoi i legendaren dokaz koj naveduva na misla za egipetskoto vlijanie vrz Krit vo toj moment. Jas veruvam deka imiwata i na bogot Mntw, i na faraonot Menthotpe, se odrazeni vo imiwata koi vo gr~kite legendi mu se dadeni na eden dreven
sudija, zakonodavec i pot~initel na gr~kite ostrovi, Radamantis, ~ie ime verodostojno moè da bide derivirano od egipetskoto *Rdi M(a)ntw, odnosno Mntw dava. Radamantis bil i
voistveniot o~uv na Herakle, koj go u~el herojot da strela;Mntw bil bogot na strela{tvoto.
Mntw bil povrzan so boìcata R<t,, ~ie ime, od mesopotamskite izvori, znaeme deka bile vo129
Rasa=narod i istoglasno, a Egiptjanite bile Belci: sofia=s ofia=opia, a mudrosta opijanuva.

Dvorasniot staroegipetski jazik so Ptolomejoviot koine dospeal i vo Isto~noto Rimsko Carstvo.
131
Belcite vo ledenoto doba bile povle~eni ju`no od 35-ta paralela, ju`no od Krit, kade se odgleduvale doma{ni ìvotni i se razvilo zemjodelstvoto. Govedoto i sviwata bile nositeli na krvnata
grupa A, koja postanala vegeterijanska. Bidej}i govedoto bilo sveto ìvotno, ne se jadelo govedskoto
mleko i meso, tuku samo kozjo mleko. Toa, spored Adamo-Vitni, e posoodvetno od govedskoto. Sledi, simbol da bide pr~ot za Brigija, a ovenot za Egipet. Egipetskoto i brigiskoto govedo bilo levantskoto.
Zatoa pr~ bil vo Herakle Linkestis Bitola, pr~ vo Biblijata bil Aleksandar, Pir i Georg Kastriot.
130
54
kalizirano Ria. Zna~i, izgleda deka ova bi bilo mo{ne verodostojno potekloto na boìcata Rhea, koja igrala centralna uloga vo kritskata religija.
Kultot na Mntw ne bil edinstveniot egipetski kult kon bikot koj dosegnal do Egejot. Mislam deka e verodostojno da ja povrzeme legendarnata li~nost na Minos, prviot kral
i zakonodavec na Krit, so Menes- ili Min, kako {to go narekuva Herodot- prviot zakonodavec i faraon na Egipet, koj treba da bide vremenski lociran vo pribli`no 3250 godini pr.
n.e. Vo Antikata, na Min mu se pripi{uvala zaslugata za osnovaweto na kultot na bikot
Apis vo Memfis. U{te eden egipetski kult kon bikot- od Rimjanite nare~en Mnevis- be{e
verodostojno izveden od eden egipetski oblik Mneve. Ovoj kult bil povrzan so krivulesti
yidovi u{te od vremeto na Staroto kralstvo, stotici godini pred konstruiraweto na prvite kritski palati. Zna~i, nie imame trojna koincidencija: vo Egipet postoele dva kulta
kon bikovi povrzani so imiwata Min i Mneve; prvoto bilo imeto na osnova~ot na kralstvoto, a vtoroto bilo povrzano so krivulesti yid; na Krit postoel kult kon bikot povrzan so
osnova~ot, kralot Minos, i lavirint ! Gr~kata tradicija bila jasna: lavirintot bil kopiran za kralot Minos, spored eden egipetski original, od golemiot zanaet~ija i arhitekt
Dedal (Dajdalos). Obidite za izveduvawe na imeto lavirint od eden navoden lidiski zbor
labris, so zna~ewe sekira, se ~inat pomalku verodostojni odo{to etomologijata predloèna od egiptolozi vo 1860-tite- i porekuvana od onie od 20-tiot vek- od rekunstriran egipetski topnim *R-pr-rhnt, za lokacijata na veli~estveniot egipetski lavirint opi{an od Herodot i od drugi drevni pisateli.132
Kultovite kon bikot izvedeni ne samo od kultot na Mntw, tuku i od onie na Min,
Mnevis i Apis se pojavile {irum Grcija, no bile frleni vo senka poradi kultovi kon jarci
i ovni. Na po~etokot, ili pribli`no na po~etokot na 12-tata dinastija, egipetskiot kralski kult se promenil od kultot kon sokol/bikot Mntw kon kultot na ovenot Amon. Kako {to
spomenav, faroanite od 12-tata dinastija imenuvani >Imn-m-h3t i S-n Wsrt, koi verodostojno
moème da gi poistovetime so mo}nite osvojuva~i Memnon i Sesotris od gr~kata tradicija,
spored dokazite od zapisi sproveduvale ekspedicii od {irok obem vo Isto~niot Mediteran. Zatoa, jas vo vtoroto poglavje tvrdam deka {iroko rasprostranetite kultovi kon ovenot/
jarecot vo proro~i{ta pronajdeni {irum egejskiot bazen, zapo~nale da bidat voveduvani
nabrgu otkako se zdobile so istaknato mesto vo samiot Egipet vo 20-tiot vek pred Hristos.
Vo Egipet, kultovite bile povrzani kako so Amon, taka i so Oziris, a vo Egejot so Zevs i
Dionis, koi bile gledani kako nivni gr~ki ekvivalenti.
Prirodnata konfuzija pome|u ovnite i jarcite izgleda deka bila uslo`neta od faktot deka proro~kiot kult vo eden grad od Deltata- koj na Grcite im bil poznat kako Mandesbil povrzan so mo{ne nadareni vidovi ovni koi- prili~no sramno za eden simbol na plodnosta- izumrele. Vo podocne`nite vekovi ova bilo prikaàno na na~in koj go navel barem
Herodot da gi prikaùva naizmeni~no kako jarec i oven. Dodona, na severozapadna Grcija,
bila op{to priznavana kako najdrevnoto proro~i{te od ovoj tip; spored Herodot i drugi
gr~ki pisateli, taa bila vostanovena od proro~i{tata vo Siva, edna oaza vo Libiskata pustiwa, i od Teba, so svojot proro~ki kult kon Amon. Arheologijata dava potvrda za vpe~atlivi paraleli pome|u Dodona i Siva. Osven toa, kultot na Amon vo Siva bil povrzan so
boèstvoto Ddwn, koe se ~ini deka bi bilo potekloto na imeto Dodona, ime koe ne moè da
bide objasneto so bilo kakva poinakvi sredstva.133
Konfuzijata pome|u Zevs i Dionis bila osobeno golema na Krit- kade se pretpostavuvalo deka Zevs umrel- i na severnite rabovi od Grcija, od Dodona na zapad, pa se do
Trakija i Frigija daleku na istok. Ovie regioni, koi spored drugi dokazi bile osobeno konzervativni, izgleda deka so~uvale nekakov nediferenciran kult koj bil nasleden od pospecifi~ni kultovi koi bile vovedeni ili se razvivale podocna. Osven toa, mnogu sredi{ta na
kultovi- kako rezultat na Zevs vo Olimpija- so~uvale element od porane{no nivo. Na kraj132
Dedal=de dal; Dajdalos=daj dal os; Lavirint=la virint, bez n virit. Na Krit se govorel tn.Homerov jazik, kako {to spored Tsioulkas (1907), vo Lerin, Slavomakedoncite govorele ran Homerov jazik.
Sledi Kritjanite, vo 1913 godina, ne sakale da se priklu~at kon Grcija, ~ij jazik ne go razbirale, tuku
kon Bugarija. Tokmu zatoa Bugarija so Bukre{tanskiot dogovor, samo so prinuda, se otkaàla od nego.
133
Pr~ot Pir bil od Epir=e Pir, samo od vremeto na Neron, so svojata Dodona=do Don-a.A Siva=siva.
55
ot od delot posveten na kultovite kon ovenot/jarecot, jas im obrnuvam vnimanie na paralelite pome|u glumeweto na stradaweto ili dramara na Oziris vo egipetskata religija i
potekloto na gr~kiot teatar. Vpe~atlivo e da zabeleìme deka vo Grcija, tragedijata, koja
vo su{tina bila religiozna, bila povrzana i so Dinois, i so jarecot, tragos.134
Tretoto poglavje od Re{avaweto na zagatkata na Sfingata e nare~ena Ubavica i go
vperuva svoeto vnimanie kon boìcata Afrodita. Nejznoto ime tradicionalno bilo derivirano od zborot aphros (pena); nikakvo objasnuvawe ne e ponudeno za nepoznatiot sufiks dit. Klasi~nata slika na boìcata koja se izdiga od penata pokaùva deka tradicijata e drevna. Sepak, mene mi se ~ini deka imeto e igra so zborovi ili narodna etimologija, no vistinskoto zna~ewe re~isi so sigurnost doa|a od egipetskoto Pr W3dyt (Ku}a na W3dyt). Ova
ime, dadeno na dva grada- eden vo deltata na Nil, podocna kaj Grcite poznat kako Bout/os, a
drugiot vo Goren Egipet, nare~en Afroditopolis- go pokaùva poistovetuvaweto na W3dyt
so Afrodita. Ve}e go sponenav egipetskoto pravewe vrska pome|u boèstva i nivnite mesta
za ìveewe, koga govorev za Atena; me|utoa, vo ovoj slu~aj, be{e pokaàno upotrebata na Pr
W3dyt kako oblik za obra}awe. Foneti~ki, postojat nekoi problemi, bidej}i ne postojat drugi slu~ai kade bilo zadràno r vo pr; iako dokolku bilo zadràno, avtomatski bi se odvivalo prefiksiraweto na proteti~ko a/i. Vo sekoj slu~aj, od fonetski aspekt, izveduvaweto od *aPr W3dyt e o~igledno podobro odo{to od aphros.135
Semanti~ki, slu~ajot za izveduvaweto na imeto Afrodita od Pr W3dyt e navistina
mo{ne cvrst. W3dyt bila boìca na plodnosta i bila povrzana so noviot rast po polavite,
isto kako {to Afrodite bila proletna i mlade{ka qubov.136 W3dyt bila povrzana i so zmiite koi se pojavuvaat vo proletta.137 Postoi i faktot deka edno od najbeleìtite egipetski
otkritija od srednominojskiot Krit e osnovata od edna statua na sve{tenik na W3dyt. Ponatamu, hieroglifite se tolku mnogu nepravilni, taka {to naveduvaat na misla deka bila gravirana na lokalen na~in. Vo sekoj slu~aj, otkritieto sugerira deka kultot postoel na ostrovot vo toa vreme. Zatoa, vpe~atlivo e soznanieto za nekolku figuri od ovoj period na prekrasna i primamliva boìca koja drì dve zmii- figuri koi brojni u~eni lu|e privremeno
gi doveduva vo vrska so Afrodita. Izgleda deka kultot cutel kon krajot na Srednominojskiot period,pa zatoa bi bilo verodostojno da vostanovime probno vremensko locirawe; odnosno, boìcata bila vovedena vo naplivot od egipetsko-levantsko-minojsko vlijanie vremenski locirano okolu invazijata na Hiksite, na krajot od 18 vek i po~etokot na 17 vek pred na{ata era.138
Po Ubavica sledi ~etvrtoto poglavje: i Yverot. Negovata tema e Set ili Sutek.
Spored pretpostavkite, toa bil bogot na kogo mu bilo posveteni Hiksite. Vo egipetskata
teologija, Set bil boèstvoto na nadvore{nosta, na pustiwite i na nivnite divi i nepredvidlivi ìteli; a, spored Plutarh, toj bil bogot na moreto. Izgleda deka postojat sosema opravdani pri~ini da go pretpostavime slednovo: isto kako {to osvojuvaweto na Hiksite moè da bide poistoveteno so bibliskiot prestoj vo Egipet, Set na Hiksite bil izraelski Jahve, bogot na divinata, na vulkanite i na burnite moriwa.139 Vo eden ugaritski mit,
neprijatelot na bogot na plodnosta, Baal, bil Jam, More, za kogo potoa }e se ispostavi deka e u{te edno semitsko, soodvetstveno boèstvo. Vo helenskite vremiwa, Set bil prestavuvan kako Tajfun no, za razlika od site drugi egipetski bogovi, nemu mu nedostigalo gr~ko
boèstvo koe bi mu soodvestuvalo. Se ~ini deka pri~inata za ova e o~igledna: do toa vreme,
Set kako ovoplotuvawe na zloto ne moèl da bide poistoveten so nekoe po~ituvano boèstvo.
Od druga strana, edinstveniot vaèn gr~ki bog na kogo mu nedostasuva egipetski dvojnik, bil Posejdon. Smetam deka dvata labavi kraevi treba da bida vrzani zaedno. I dvete
134
Patodavatel=Posejdon=posej (j=i) don; Dodon=do Don; Dionis=Pionis=Pianis=Piani{; Bikot,

Zevs=Yevs=Yves=yvesda=yvezda; Jarec=Jares=j Ares; tragos, od traga, a tragedijata ostava traga: Belci.
135
Egiptjanite bile Belci,a koptskiot jazik bil pelazgiski=tn.slovenski:Afrodita=a p rodit a, p=v.
136
Zna~i, Pr=pr (por), W= (o), 3dyt=dit.Sledi: por + o + dit = porodit.Na prolet s se poroduva,raste.
137
Vidliva e povrzanosta na zmijata, koja bila proletta,za plodnosta.A taa bila egipetska i brigiska.
138
Vo egipetsko-levantsko-minojsko podra~je opstojuvale Belcite,koi bile eden narod so eden jazik.
139
Jahve bez h jave.Toj se javuval na jave.Pak, Izrail=izroil, a=o, se izroil od Egipet: samo egipetsko.
56
boèstva bile poistovetuvani so moreto, zemjotresi, lovewe, borbeni koli i kowi, i vo osnova bile kavkaxii. Isto kako {to Hiksite mu bile posveteni na Set, Posejdon bil bogot
koj naj~esto se spomenuval vo Linearnite B tabli~ki od mikenskiot Grit i Grcija. Alternativni formi so t, kako na primer Poteidn, gi naveduvaa prou~uva~ite na indoevropjanite
da go poistovetat imeto so korenot pot- mo}. Sepak, te{ko e da se vospostavi vrska pome|u
sufiksot -d(e)n i dios (boèstvo). Za nekoj {to raboti vo ramkite na Anti~kiot model,
alternacijata s/t sugerira na semitskata bukva sade, koja izgleda bila oblik od ts.140
Etimologijata koja ja predlagam za Posejdon e p3(w) ili Pr Sidon, Toj od ili Ku}a
na Sidon. Imeto Sid, bogot za{titnik na Sidon, e izveden od korenot swd- lovewe. Toj
bil boèstvo na lovot, ribarstvoto, borbenite koli i moreto; zna~i, semanti~koto uskladuvawe e sovr{eno. Me|utoa, pote{kotijata pri deriviraweto se dolì na potrebata od nekakov egipetsko-semitski oblik koj dodeka ne e potvrden; zatoa, jas moàm samo privremeno
da ja predloàm ovaa etimologija. No, bez razlika dali taa }e bide prifatena ili ne, jas veruvam deka moàm da pokaàm vpe~atlivi paraleli pome|u Set i Posejdon, a ovie paraleli
se osobeni interesni bidej}i ne bile identifikuvani vo klasi~nite vremiwa. Poradi toa,
sli~nostite pome|u dvata boga i nivnite kultovi ne moàt da mu bidat pripi{ani na podocne`no egip}anizirawe. (Poteidn=poteidon=pateidon=pateit on: pat-e it=od-on..., R.I.)
Pettoto poglavje, Uàsnite bliznaci, se odnesuva na bliznacite Apolon i Artemida. Vo Egipet, sonceto bilo oboàvano na mnogu razli~ni na~ini- kako Ra, kako solarniot disk Atin, i kako Hprr i Tm, mladoto sonce nautro, odnosno staroto sonce nave~er. Foneti~ki, edinstveniot problem so izveduvaweto na imeto Apolon od Hprr se dolì na faktot
deka h mo{ne retko e transkribirano kako o. Od druga strana, takvo pozajmuvawe bi bilo
vozmo`no dokolku voveduvaweto se slu~ilo docna i pristignalo preku fenikijskiot jazik,
vo koj h se spoilo so pomekoto h, prili~no ~esto prestavuvano kako o vo gr~kiot jazik.
Kako {to se slu~uva, postojat dve indikacii deka vsu{nost se slu~ilo tokmu ova. Podocne`nosta e sugerirana so faktot deka imeto Apolon ne bilo prisutno vo Linearnoto B; a fenikiskoto prenesuvawe so vokalizacijata CaCoC, naveduva na misla deka imeto pominalo
niz hanaanskata promena >.141
Semanti~ki, izveduvaweto na Apolon od Hprr bi izgledalo mo{ne dobro. Hprr bil
poistovetuvan so Hr m 3ht, gr~kiot Harmahis, Horus od izgrejsonceto. Horus bil poistovetuvan so Apolon barem od vremeto na poetot Pindar vo pettiot vek pr.n.e., no vakviot razdeluva~ki aspekt izgleda bi bil najsoodveten za Apolon, koj sekoga{ bil gledan kako mlad.
Sredi{niot mit koj se odnesuval na Horus bil negovata borba i pobedata vrz Set, prikaàn kako ~udovi{te od vodata. Vo Grcija, glavniot mit za Apolon se odnesuval na Delfi,
kade mladiot bog, pridruùvan od svojata sestra Artemida, go pogubil Pitonot. Jas tvrdam
deka Delfi, kako adelphos (brat), proizleguva od semitsko zbor za par ili bliznak. Zna~i,
titulata na Apolon, Delfinios,e dublet na edna druga titula,Didimos,so zna~ewe bliznak,
a blizna{tvoto na Apolon izgleda deka e su{tinsko za negoviot karakter.142
Sovremenite istori~ari na gr~kata religija se otkonuvaat nastrana od idejata deka
sestrata-blizna~ka na Apolon, Artemida, bila isklu~ivo boìca na mese~inata. Sega se
smeta deka taa bila devstvena, love~ka boìca na ve~erta i no}ta. Vo Helenisti~kite vremiwa, Artemida bila gledana kako dvojnik na egipetskata boìca-ma~ka, B3stt, koja bila poistovetena so mese~inata. Me|utoa, B3tt imala i straoten aspekt, pa kako takva trebala da
pomaga vo uni{tuvaweto na neprijatelite na Horus. Vo ova svojstvo, taa bila gledana kako
lavica i identifikuvana kako boìca koja soodvetstvuvala na Ra i Tm, bogot na ve~ernoto
sonce. Hprr i Tm zedno gi formirale blizna~kite aspekti na Hr 3htwy- Horus od (dva) horizonti, koj bil ekvivalent na Ra. Sodrìnata na Tm, Tmt/B3stt, se ~ini deka poseduvala izvesna nezavisnost, a od sredinata na tretiot milenium taa bila povrzana so lavovskite bo140
Bidej}i Sredozemno More ne postoelo, nemalo bog na moreto, Posejdon,koj bil prestaven kako kow.
A i kowot vo Egipet bil vnesen vo najnovo vreme. Pa sledi Egiptjanite i Brigite imale bik/oven/pr~,
duri zmija. Kowot bil samo brigiski, koj po 4.000 g.p.n.e. stanal i mongolski, a so Hiksite i egipetski.
141
Rasa=narod i samo istoglasno, bez proizvolnosti. Pa avtorot ne kaùva, na koj gr~ki jazik misli.
142
Delta=del ta, koja deli; Sledi, Delfi=del fi=pi; Adelfos=a del fos=pos=posle: prviot e postar
57
ìci dovedeni vo vrska so Horus od (dva) horizonti. Najveli~estveniot spomenik na Horus

vo Egipet bila Sfingata vo Giza. Iako spomenikot se sostoi od samo eden edinstven lav,
posvetata vmetnata vo nejzina blizina vo docniot 15 vek pr.n.e., preku 1000 godini posle nejzinoto konstruirawe, se odnesuva na Hr 3htwy i na Hr(i) Tm, {to re~isi so sigurnost se odnesuva na samiot Tm. Vrz osnova na fonetskite dokazi, ènski oblik *Hrt Tmt bi ponudil
dobra etimologija za Artemida. Voobi~aen e soodnosot pome|u egipetskoto zavr{eto~no -t
i gr~koto zavr{eto~no -is; medijalnoto t bi bilo otfrleno so normalniot razvoj na egipetskiot jazik; a vokalizacijata na Hr kako (H)ar e obilno potvrdeno, kako vo slu~ajot so modifikuvaweto na egipetskoto h vo o. Zatoa, blizna{tvoto na Apolon i Artemida moè
da bide sogledano kako blizna{tvo pome|u Hprr i Tm, odnosno pome|u utrinskoto i ve~ernoto sonce.143
Pettoto poglavje gi istraùva pri~inite za promenata na polot, kako i paraleli
pome|u Apolon i Artemida, i Kadmos i Evropa, ~ii imiwa doa|aat od semitskoto qdm
(istok) i rb (zapad) i (ve~er). Vo ovoj kontekst, osobeno se bitni kultovite i mitovite od
gr~kata Teba, bidej}i i tie se povrzani so Sfingata, dodavaj}i dopolnitelna teìna na sloènata mreà koja gi doveduva vo vrska so egipetskata solarna religija. Jas tvrdam deka tebanstkata sfinga moè da bide identifikuvana kako divata i lavovskata priroda na Artemida, no u{te pocvrsta vrska pome|u dvete sfingi e ponudena od zagatkata postavena od
gr~kata sfinga: Koe su{testvo ima samo eden glas, ponekoga{ ima dve noze, ponekoga{ tri,
a ponekoga{ ~etiri, i e najslabo koga ima najmnogu noze ? Odgovorot na Edip se odnesuval
na ìvotot na ~ovekot, no zagatkata i pripa|ala na edna grupacija- pronajdena nasekade niz
svetot- od koi mnogu se odnesuvaat na slabosta na sonceto nautro i nave~er, kako i na negovata sila vo sredinata na denot. Jas mislam deka vo kontekstot na posvtenosta na egipetskata sfinga kon sonceto nautro i nave~er, paralelata e prili~no izvonredna.144
I pokraj podocne`nosta na imeto Apolon, me|usebnoto dejstvo na egipetski i semitski vlijanija me naveduva kon uveruvaweto deka ovoj ciklus na solarni mitovi bil voveden
vo tekot na periodot na Hiksite. Elevsinskite misterii, od druga strana, koi se tema na
{estoto poglavje, izgleda deka pristignale prili~no podocna. Kaj drevnite letopisci, od
nivna strana, postoela op{ta sogolasnost deka kultovite kon Demetra i Dionis pristignale od Atika vo vtorata polovina na 15 vek pr.n.e. Sevkupno, sevo ova bi bilo verodostojno, i
pokraj potekloto na imeto Demetra od raniot vtor milenium pred Hristos (poglednete pogore). Docniot 15 vek bil period vo koj golema egipetska mo}, posle osvojuvawata na Tutmosis III, no i period vo koj misteriskite kultovi na Isis (Izida) i Oziris izgleda deka
bile dobro vostanoveni vo Egipet i vo Levantot.Bidej}i egipetskite plaketi od fajans, od
tipot postaven pod aglite na hramovi, se pronajdeni vo Mikena i datirani od vremeto na
vladeeweto na Amenofis III (1405-1367), mene ne mi e te{ko da ja prifatam mo`nosta deka
Elevsinskiot kult od Arhajska Grcija (Elada, R.I.) bil naslednikot na nekakva egipetska
podloga postavena 700 godini prethodno. Bidej}i eden od mnogute na~ini spored koi ovoj kult bil unikaten vo Grcija e faktot deka- isto kako i vo egipetskite hramovi- imal vostanoveno sve{tenstvo, vo ovoj slu~aj sostaveno od dva klanovi ~ii pripadnici vo Helenisti~ki vremiwa so sigurnost veruvale deka poseduvale povrzanosti so Egipet.
Egipetskite oziriski misterii ja prikaùvale Izida vo potraga po nejziniot ubien
soprug/brat, nejzinoto povtorno sostavuvawe na negovoto telo, kako i triumfot na nivniot
sin Horus vrz ubiecot na negiviot tatko, Set. Na prv pogled, elevsinskata prikazna izgleda
mo{ne razli~no. Vo nea, Demetra ja bara svojata }erka Persofona, ukradena od Had, bogot
na podzemniot svet. Taa ja nao|a Persefona no, ne uspevaj}i da ja oslobodi, preo|a vo napad,
spre~uvaj}i bilo kakov priroden sezonski rast. Kone~no, dogovorot e postignat: Persofona treba da pominuva polovina od godinata so Had, a polovina so svojata majka. Ovie razliki ne se dovolni za soboruvawe na drevnoto svedo{tvo deka gr~kite misterii pristignale
od Egipet. (Had=Gad: v=h=g=k, R.I.)
143
Rasa=narod i istoglasno: Tm=tm=tama, temnina; Apolon=a polon: polov-polon-polot, polovina.

Pelestite bile samo belesti(beli),Semitite crni(Crnci): Istok Azija=Asia=a sia=sja=sjae. Koga
soncete gree, e toplo. A gree od ju`niot Balkan vo ju`na Italija. Sledi Grei=Greiki, od grei{, poradi {to vo ju`na Italija se pojavile dojdenci: Greiki=Graiki=Dojdenci.A koga ne gree, Negre=Crnec.
144
58
Vo Egipet, iako Oziris bil fokusot na kultot, negoviot glaven protogonist bila
Izida; vo Grcija, postoi malku somne` deka pozadi Demetra se nao|a Dionis. Osven toa, vo
egipetskite misterii ne postoela edna, tuku vsu{nost dve èni. Izida imala postojan pridru`nik vo likot na svojata sestra/dvojnik Neftis, koja ne samo {to go barala Oziris i àlela za nego, tuku bila i ven~ana za negoviot ubiec, Set. Na ovoj na~in, taa e precizna paralela za dvozna~nosta na Prsefona, so nejzinata qubeznost i pekolni aspekti. Sepak, zgora na se, golemite varijacii koi gi nao|ame vo ramkite na ovie egipetski i gr~ki mitolo{ki ciklusi, pokaùvaat deka od nicnite razliki ne treba da izveduvame premnogu zaklu~oci, so ogled na golemiot broj detalni paraleli pome|u dvata misteriski kultovi.
Postojat i istraùvawa za ovaa tema izvedena vo 20-tiot vek, zapo~nuvaj}i so delata
na Pol Fukar, ~ie detalno prou~uvawe na Elevisis i zna~itelnoto poznavawe na etipologijata go uverila deka drevnata tradicija za egipetskoto poteklo bila nepobitna. Vo sekoj
slu~aj, ne postoi somne` deka sredi{teto na Elevsinskite misterii bila potragata po besmrtnost, kako i paradoksalnoto veruvawe deka ova bi moèlo da bide ostvareno samo preku
umirawe. Postoelo veruvawe deka preku iniciraweto vo misteriite lu|eto moèle da pominat niz simboli~ka smrt i da bidat povtorno rodeni kako besmrtni; ovaa koncepcija bila aktuelna {irum drevniot Bliski istok, no najmo}na bila vo Egipet. Zatoa, kaj drevni
pisateli postoel konsenzus deka Pitagora, Orfej, Sokrat, Platon i drugi zaintersirani za
besmrtnosta na du{ata, se zdobile so takvo znaewe od Egipet.
Posvetuvaweto vnimanie na li~nata besmrtnost imala sredi{to mesto vo orfizmot, eden aspekt od gr~kata religija koj izgleda bil voveden vo Arhajskot period, stotina godini po zavr{uvaweto na Bronzenata epoha, za koja Crna Atena se interesira najmnogu. Sepak, veruvam deka negovata bliskost so Dioniskite i Elevsinskite kultovi go opravduva negovoto prisustvo vo tretiot tom. Se ~ini deka imeto Orfej doa|a od egipetskiot oblik
(>I)rp<t (Nasleden vladetel), koj vo gr~kiot jazik bil transkribiran kako Orpais.145 (>I)rp
bila titulata koja mu bila davana na egipetskiot bog voobi~aeno poznat kako Geb: Geb bilo
boèstvo na dobrata zemja- kako i na florata i faunata koja ja prekrivaat taa zemja- i na
Podzemniot svet. Ova se vklopuva i so ulogata na Orfej kako harmonizator na prirodata,
no i so neovata grià za vnatre{nosta na zemjata. Geb imal blizok odnos so Oziris, za kogo
ponekoga{ se pretpostavuvalo deka e negov sin, i koj vo golema mera go zamenil Geb kako
gospodar na Podzemniot svet. Izgleda deka Orfej i Dionis na mnogu na~ini se kopirale
eden so drug,146 so so izvesno neprijatelstvo. Se ~ini deka egipetskoto op{testvo bilo prili~no netrpelivo kon homoseksualnosta, i te{ko e da pronajdeme bilo kakva neposredna
paralela za ovoj aspekt od karakterot na Orfej. Kako i da e, interesno e da zabeleìme deka, iako (>I)> ne e ènski oblik, toa bilo pi{uvano so pomo{ na jajce kako determinativ,
{to izgleda bilo povrzano so kosmogenskoto jajce poloèno od Geb vo negovata forma kako
guska, ~esto bez ènska intervencija. I tuka postoi vpe~atliva paralela so Grcija, bidej}i
primalnoto jajce go prestavuvalo i po~etokot na orfi~kata kosmegonija.
I pokraj ogromnata drevnost na Geb, verojatno e deka orfi~kiot kult vo Grcija bil
docna pojava. Na primer, ne postoi spomenuvawe za Orfej ili za negovata kosmogonija vo
Teogonija na Hesiod, a vokalizacijata na (<I)rp< kako Orpais/Orfeus se ~ini deka e podocne`na. Zatoa, izgleda deka e verojatno- kako {to pretpostavuvale mnogu drevni i sovremeni
lu|e- deka iako Orfej moèbi e mo{ne dreven, orfizmot bil vostanoven vo 6-tiot vek, vo
bliska povrzanost so pitagorejstvoto; i deka doveduvaweto vo vrska so (>I)rp<t bilo na noviot kult da mu se dari oreol na drevnosta. Me|utoa, nevozmo`no e da se donesuva odluka dali
reformata zapo~nala vo Grcija ili vo Egejot. Orfi~kiot i pitagorejskiot naglasok vrz metempsihoza- preselbata na du{a- i vegerijanstvoto koe bilo prosledeno so nea, bile aktuelni i pome|u egipetskite sve{tenici vo helenisti~ki i rimski vremiwa. Nevozmo`no e da
kaème kolku drevni bile vakvite apstinencii, no so ogled na op{tiot konzervativizam na
egipetskata religija, postoi golema {ansa deka bi moèle da datiraat u{te od Staroto kralstvo. Od druga strana, tie moèle da bidat promovirani od podocne`nite reformi.147
145
Na avtorot e 100% bez osnova, oti Orfej=or fej=pej: Orpais=or pais=pai{=pei{, da se ori i pee.
Koga nekoj e pian (Dionis=Piani{), toj e vistinski Orfej,oti toj samo se ori i pej: oro vodi i pee.
147
Avtorite gi odbegnuvaat tn.slovenski jazici. Bidej}i tn.Sloveni se najbrojni, vidliv e zagovorot.
146
59
Postojat povrzanosti i pome|u Orfej i Knigata na mrtvite. Vo novoto kralstvo i

vo podocne`niot Egipet, taa sluèla kako vodi~ za du{ata niz opasnostite od Podzemniot
svet i ponatamu kon besmrtnosta, i mo{ne ~esto bila pogrebuvana so mumificiranite tela.
Vo Grcija i vo Italija, magiski formuli i himni, zapi{ani na zlaten list, bile postavuvani pokraj telata na posvetenicite na Orfej. Zna~i, vo ovaa povrzanost e intreresno da zabeleìme deka edna verzija od Knigata na mrtvite navistina se odnesuva na knigite na Geb
i Oziris.
Vo klasi~nata epoha, postoelo op{to veruvawe deka Orfej na izvesen na~in bil Trakiec, no deka svoite misterii gi nau~il vo Egipet. Bliskite vrski pome|u Pitagora i Egipet bile prifateni od site vo Antikata. Zatoa, beleìtite etimolo{ki i kultski sli~nosti pome|u egipetskite formi, od edna strana, i orfi~ki i pitagorejski formi od druga
strana, mo{ne lesno moème da gi objasnime spored Anti~kiot model. Sepak, jas }e dodadam
deka bi bilo mo`no poklonicite na Arijskiot model da go priznaat egipetskoto poteklo na
takvi docni osobini, bez da mu na{tetat na svojot model vo celina. Vo sekoj slu~aj, veruvam deka toa e bitno, bidej}i mo{ne malkumina go pravat toa.
Zaklu~okot od Re{avawe na zagatkata na Sfingata go povtoruva moeto op{to gledi{te deka etimologiite i paralelite pome|u kultovite, koi go so~inuvaat ovoj tom, treba
da bidat gledani vo kontekst. Napravenite sporedbi ne se pome|u gr~kata i, da kaème, algonkinskata ili tasmaniskata religija, razdvoeni so golemi prostranstva od prostor i vreme. Sporedbite se pome|u dva sistemi locirani na istiot kraj od Sredozemjeto vo tekot na
istiot milenium. Osven toa, samite Grci od klasi~nata i od helenisti~kata epoha smetale
deka nivnata religija pristignala od Egipet, a Heredot duri i specifi~no kaàl deka imiwata na site bogovi bile- so eden ili dva isklu~oci- egipetski.148 Vo otsustvo na bilo kakvi
verodostojni etimologii ili paraleli so kultovi od indoevropskata kultura, bi bilo razumno da pobarame egipetski etimologii ili paraleli. Materijalot vo tretiot tom, zaedno so
delovite za Atena i Hermes od vtoriot tom, pokaùvaat deka postavuvaweto na gr~kata religija na ista linija so egipetskata i hanaanskata, sozdava golemi razbirlivi predeli vo
toa {to prethodno be{e celosna misterija. Sepak, u{te pova`no, toa pottiknuva mnogu
interesni novi pra{awa i sozdava stotici hipotezi koi moàt da bidat podloèni na test.
Kako {to kaàv na po~etokot od vkupniot voved vo ova delo, tokmu toa ja odvojuva plodnata
radikalna inovacija od sterilniot amaterizam. Nau~nata cel na Re{avawe na zagatkata na
Sfingata e ista kako i vo drugite dva toma: da im otvori novi oblasti za istraùvawe na
èni i maì so daleku podobri kvalifikacii od moite. Politi~kata cel na Crna Atena, se
razbira, e da ja namali evropskata kulturna arogancija.
POGLAVJE 1:
ANTI^KIOT MODEL VO ANTIKATA
Kako se slu~ilo Egip}ani da pristignat na Peloponez, i {to storile za da se napravat sebesi kralevi vo toj del od Grcija,149 be{e zabeleàno od drugi pisateli, jas nema da
dodadam ni{to, tuku }e prodolàm da spomemenuvam drugi mitovi koi nikoj dosega ne gi doprel. (Herodot, Istorii, VI, 55)
Pogolemiot del od nas bil podu~uvan da go smeta Herodot za tatkoto na istorijata,
no duri i onie koi se sledbenici na Plutarh i go oslovuvaat kako tatkoto za lagite, te{ko
moè da dokaàt deka Herodot laèl za postoeweto na takvite hroniki. Negovata hronika
ne bila nekakva nedoka`liva izjava za nekoi dale~ni lu|e, tuku hronika koja ~itatelite moèle lesno da ja proverat, dokolku ve}e ne znaele za nea. Izvesno vreme ostavaj}i go nastrana problemot okolu toa {to navistina se slu~ilo nad eden milenium pred Herodot da gi napi{e svoite Istorii, negoviot iskaz cvrsto sugerira deka vo pettiot vek pred novata era
postoelo op{to uveruvawe deka Grcija bila kolonizirana od Egipet na po~etokot od Heroj148
Bidej}i avtorite so tn.neslovenski jazici istoglasno ne moàt da gi objasnat navedenite imiwa, a

toa go pravam istoglasno, {to vaì i za drugi tn.slovenski avtori,e egipetski=koptski=tn.slovenski.
149
Herodot=h erodot=e rodot, e=i, Irodot, nikoga{ nekoristel poim Grci, tuku Elada.A ovoj bil nov.
60
skata epoha. Vo ova poglavje, jas se nadevam deka }e pokaàm oti udostojuvawe i prezir od
najgolemiot del od sovremenite klasicisti i istori~ari na drevnosta, bile konvencionalni ne samo vo negovoto vreme, tuku i vo tekot na Arhajskata, Klasi~nata i podocne`nata
Antika.150
Pelazgi
Pred da zapo~neme da gi istraùvame gledi{tata na Grcite od Klasi~niot period
za ovie i za drugi hipoteti~ni invazii, bi bilo polezno da gi zememe predvid nivnite idei
za najrano naselenie vo Grcija. Pri~iniata za ova e faktot deka toa e osnovata vrz koja tie
go gledale dejstvuvaweto na bliskoisto~nite vlijanija. Tuka naiduvame na trnliviot problem so najpro~uenoto domorodno naselenie, Pelazgoite ili Pelazgite, ime upotrebuvano
razli~no od razli~nite gr~ki avtori. Spored Homer, postoele Pelazgi na dvete strani vo
Trojanskata vojna. Nekoi od silte na Ahil, Heleni i Ahajci,151 navodno go imale naseleno
Pelazgiskiot Argos, koj o~igledno se najduval vo Tesalija. Borej}i se na strana na Troja,
od druga strana, bile voinite na Hipotos Pelazgot, koj pristignal od Larisa. Mo`noto derivirawe na toponimot Laris(s)a proizleguva od egipetskiot toponim R-3ht, Vlez vo plodnata zemja, koj verojatno bil upotrebuvan za prestolninata na Hiksite, Avaris, vo bogatite
po~vi na isto~nata delta od rekata Nil. Semanti~koto uskladuvawe pome|u Laris(s)a i R3ht e izvonredno. Ponatamu, Homeroviot epitet za dva razli~ni Larisi bil eriblax (so dlaboka po~va). Kako {to ukaàl Strabon geografot od prviot vek pr.n.e. i od prviot vek od
novata era, site gr~ki Larisi bile na aluvijalni (nanosni) po~vi.
Dokolu kako rabotna hipoteza go zemete koloniziraweto na Hiksite, vpe~atlivo e
da zabeleìme deka akropolot vo peloponeskiot Argos, gradot za koj se pretpostavuva deka
bil osnovan od Danaos i so koj imal mnogu kultski povrzanosti, bil nare~en Larisa. Osven
toa, Strabon smetal, vo drug del na svojata Geografija, deka argos na gr~ki zna~el ramna zemja. Ova fino bi se vklopuvalo so etimologijata na Larisa od Vlez vo plodna zemja, kako
150
Bidej}i, spored Herodot, vo Elada se naselile Egiptjani, a i za avtorot gr~koto (eladskoto) bilo
egipetsko, vo Elada moralo da se govori egipetski jazik. Me|utoa, vo Elada nikoga{ ne se govorel drug jazik osven pelazgiski, koj bil varvarski, a Makedoncite bile Pelazgi so varvarski jazik, koj bil i
ostanal samo tn.slovenski jazik. Se istakna, od staroegipetskiot proizlegol koptskiot jazik, koj go
razbirale avtorite so tn.slovenski jazici. Kon ova da se nadopolni, i {to Herodot pi{el, deka od persiskite prostori, Mala Azija i Balkanot severno od Dunav so Crno More bile naseluvani ìteli, a
vakvi bile i Trakite, {to prodolìlo i po 6 vek n.e. Bidej}i vo Rusija, denes Ukraina i Rusija, se govori samo pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik, Belcite govorele samo pelazgiski=tn.slovenski.
Vakov bil sanskritski jazik na Vedite. Za niv pi{el i indiskiot avtor Bal Gangadhar Tilak (18561920), Arti~kata pradomovina na Vedite. Tilak posle sestranite izu~uvawe na vedskite tekstovi i
prvite arheolo{ki rezultati objavil senzacionalna teorija za arti~kata prapostojbina na arievskata civilizacija, spored koja postanokot na arievskata, vedska tradicija i kultura i prapostojbina na
Indoevropjanite se najduva vo najsevernite (hiperborealni), arti~ki oblasti na Evroazija. Ova govori, od prostorite na ìvotnite na Belcite so gusti vlakna. Bidej}i na indiskite prostori nemalo
uslovi za zemjodelski kulturi na Belci, Vedite poteknale od zapad, od kade bile zemjodelskite kulturi, od isto~noto Sredozemje. Isto taka, vo dene{na Rusija, severno od Dunav so Crno More, Balkanot...i na Kamenot na Rozeta vo Egipet bile pronajdeni znaci so isto zna~ewe. Bidej}i na navedenite
prostori tie znaci istoglasno se odgonetnuvaat so makedonski jazik, Belcite govorele tn.slovenski j.
151
Bidej}i ne e istoglasno, e proizvolno. Da ne se izumi deka Halkidi~kiot Poluostrov bil najbiten
vo starata era mnogu pred Filip Makedonski, {to prodolìlo i vo novata era kako nasledstvo od starata era na Aleksandar Makedonski so makedonskoto hristijanstvo i negovata Sveta Gora. Samo da se
potsetime deka Frankite Peloponez go narekle Morea na nivniot tn.slovenski jazik, a koj vsu{nost
bil vo more. Se naveduva i vrskata na Halkidiki so drugite pomorski prostori, {to vaì za Euboja=
Evboja (Evbeja), (=e u=v boj), od kade se trgnalo za vo boj protiv Pizistratova Troja. Homer pod Agamemnonovoto vodstvo pi{i Ahajci. Za poimov stoi: Akhaiwashi=Akhaivoi=a k (kako=ko) hai=haj ili
samo aj (ajde) voi (voj)=ko ajde (vo) voj (boj), {to bilo samo zanimawe vojnik, Agamemnovi vojnici. Ova
moè da se potvrdi so poimot hajduk=haiduk=hai duk=dik, na brzja~ki ajduk=aj duk: duk (Dukas) i dik
(Dikas). Isto taka, Hajroneja=haj rone: so bitkata se rone, itn. Za dokaz: hajvar=ajvar=aj var=vari. So
Halkidiki bila vrskata so poimot Grei (=Greika=grei ka, grei=grej=dojdi). Za Italija bil poblizok
Greika vo Epir, a ne tn.stara Grcija. Se veli Pirjahme, osnova Pir, Pelagonija, a do denes e vo upotreba pir=pirej. Djurant veli, Andrijan dobil nadimok Grekul. Ova objasnuva, mitologijata bile
doterana za tn.stara Grcija. Nejzini pomorski prostori stanale makedonskite. Zna~i, ni{to eladsko.
61
ime za prestolninata na Hiksite. Me|utoa, argos ozna~uval i brzina i ku~e ili volk, pri
{to i obete na{le svoj odraz vo mitologijata i ikonogradijata na peloponeskiot grad. Jadrenoto zna~ewena zborot bilo brilijant ili srebro. Ova dobro se usoglasuva so >Inb hd,
Srebren yid, naj~esto upotrebuvano ime za Memfis, prestolninata na Dolen Egipet. Ovie
trojni povrzanosti pome|u Pelazgi, Larisa i Argos, se zasileni so postoeweto na pelazgiski Argos vo regionot Larisa evidentirana vo Tesalija.152
Homer go narekuval veli~estvenoto i drevno proro~i{te na Zevs vo Dodona kako
pelazgisko, epitet koj go upotrebuvale i podocne`nite pisateli. Pelazgi se pojavuvaat i
na drugi mesta vo negovoto nabrojuvawe na lu|e od Krit, vo koi bile vklu~eni i Ahajci,
Eteokritjani, Kidonijci i Dorci. Hesiod- ili eventualno Kekrops od Milet- izjavil deka
tri helenski plemiwa se naselile na Krit, Pelazgoj, Ahajci i Dorci. Mnogu podocna, Diodor Sikelinski tvrdel deka Pelazgi se naselile na Krit po Eteokritjanite, no pred Dorcite. (Eteokritjani=ete o Krit..., i=e, krit=krito=skrito od morskite povr{ini, R.I.)
Duri i dokolku prethodniot citat ne datira od vremeto na Hesiod koj, spored Anti~kiot model, ìveel vo 10 vek pr.n.e., toj dobro se poklopuva so nabrojuvaweto na Homer.
Kaj Homer, Pelazgite se odvoeni od Eteo ili vistinskire Kritjani, za koi se pretpostavuva deka bile ne-heleni, moèbi anadolski narod, no daleku poverojatno e deka bile lu|e
koi govorele na semitski jazik.153 Osven toa, Homer ne spomenal Danajci ili Argivjani na
Krit. Ovie fakti, zaedno so op{tata konotacija domorodni povrzana so imeto, se pri~ina
za verodostojniot predolg deka Pelazgite bile najranite ìteli na ostrovot koi govorele
na hlenski ili gr~ki.154 Zna~i, se ~ini deka redosledot na Hesiod e hronolo{ki: Pelazgite
pristignale na ostrovot pred ahajskata invazija vo 14 vek pr.n.e. i pred invazijata na Dorcite od 12 vek pr.n.e. Poradi toa, tie i vo dvete nabrojuvawa izgleda deka se ekvivalent na
Danajcite.155
Ponatamo{na indikacija deka kritskite Pelazgi bile Heleni doa|a od vrskata, predloèna od nekolku nau~nici, pome|u Pelazgite i Filistejcite koi se naselile vo Palestina vo 12 vek pred novata era. Spored edna prilo~no golema bibliska tradicija, se pretpostavuvalo deka Filistejcite pristignale na Krit. Ravenkata pome|u *Pelazg i *Pelest
voobi~aeno be{e objasnuvano so postulirawe na edna originalna prehelenska eksplozivna
soglaska, koja bila slu{ana kako g od Grcite, i kako t kaj lu|eto koi govorele na egipetski i semitski jazici. Osven moite somneì za postoewe na Predhelenite, mo{ne te{ko e
da se konstruira soglaska nekade pome|u g i t.156
Me|utoa, postoi drug na~in spored koj moème da gi povrzeme dvete. Vo 1951 godina,
@an Berar gi zasili povrzanostite so privlekuvawe vnimanie kon varijantata Pelazgokon/
Pelastikon, pronajdeni vo golemiot re~nik na Hesikij od pettiot vek od novata era i vo
sholiumot ili komentarite na Ilijadata, kniga XVI, stih 233. Dokolku, kako {to smetam na
drugi mesta, gr~kiot alfabet bil vo upotreba od 15 vek pr.n.e., takva gre{ka moè da gi objasni ne samo ovie tekstualni varijanti, tuku i samoto ime Pelazgoj.157 Ova bi moèlo da bi152
Samo istoglano objasnuvawe, nikako so mno{tva ozna~uvawa. Tokmu zatoa Larisa=l arisa=a risa.
Heleni proizleguvalo od Helios. Toj bil nov poim. Isto taka, toj ozna~uval i pove}ebo`ci. Koine
stanal helenski jazik.Koga Evreite vo Aleksandrija go prezele koine,stanale Heleni: Crnci=Semiti
154
Avtorot ne naveduva deka Platon govorel samo pelazgiski, koj bil varvarski. Zna~i, bez helenski.
155
Avtorot kaà vremeto na Hesiod koj, spored Anti~kiot model, ìveel vo 10 vek pr.n.e.. Spored
drugi, Hesiod, na krajot na 8 do po~etokot na 7 vek p.n., pi{el za bogovite. Bidej}i se govori za
Heleni, Ahajci..., toga{ Hesiod bil od vremeto na Pizistrat, kako {to bilo so slepiot tn.Homer.
156
Pelest=Belest; Pelast=Belast; bez t Pelas=Belas; Belask=Belazk=Belazg, v=h=g=k, samo govori.
157
S bilo samo od 6 vek p.n.e., so i po Peistratos, tn.Pizistrat. Za Blajken i drugi, kolku {to e poznato (Balkancite, R.I.) go prevzele alfabetot od Fenikijcite okolu na po~etokot na 9 vek p.n.e. Od
ovoj praalfabet postanale razli~ni alfabeti, koi moàt da se podelat vo ~etiri glavni grupi nare~eni spored boite (zeleni, temno-sini, svetlo-sini i crveni). Na krajot vo 5 vek p.n.e. od tn. temnosini alfabet, na koj se pi{elo vo Milet (jonski alfabet), se istisnale drugite i toj postanal zaedni~ko pismo. So toa ne doprinelo samo stopanstvoto, tuku vo prv red vo arhai~no vreme neosporno
kulturnata prednost na Milet kako sredi{en grad na maloazijskite Jonci (vo Atina, vo koja dotoga{
se pi{elo svetlo-sino, go prevzele temno-sinoto 403.g.p.n.e.). Dene{niot latinski alfabet se razvil
od crveniot upotrebuvan na Halkidiki na ostrovot Evbeja i od tamu kolonistite go prenele vo Kume,
153
62
de proizlezeno od *Pelast, vokalizacijata rekonstruirana za hanaanskata forma. (Razvojot

na imeto Hebridi, od pogre{noto ~itawe na originalnoto Hebjudi, ni nudi edna pogodna
analogija). Iako prirodata na filistejskiot jazik ili jazici e se u{te mo{ne neizvesna,
najverojatnite kandidati se zapadno-anadolskite jazici kako lidijskiot ili gr~kiot. Spored mene, daleku poverojatno e deka stanuva zbor za gr~kiot jazik. Zna~i, dokolku tuka postoi nekavo ravenstvo pome|u Pelazgi i Filistejci, {to e vozmo`no, i dokolku Filistejcite govorele na gr~ki jazik, {to e verojatno, toa u{te pove}e bi ja zgolemilao verojatnosta deka kritskite Pelazgi govorele na helenski jazik.158
Kako i Homer, izgleda deka i Hesiod gi gledal Pelazgite vo Ftija vo Tesalija. Toj
gi gledal i vo Arkadija, kade eponimot Pelazgos bil opi{uvan kako avtohton. Akusilaj,vo
{estiot ili pettiot vek pr.n.e., cela Grcija ju`no od Tesalija ja narekuval Pelazgija.
Eshil vo pettiot vek pr.n.e. go pro{iril poimot i vo nego ja vklu~il i severna Grcija. Herodot, vo me|uvreme, napi{al nekolku interesni, no mo{ne konfuzni pasusi za Pelazgite.
Spored nego, iako ìveele {irum Grcija, tie bile predci samo na Joncite, no ne i na Dorcite, koi bile Heleni.159 Toj smetal deka jazikot na Pelazgite ne bil gr~ki, zasnovaj}igo
svojot argument na nabquduvaweto deka vo dva grada vo Helespont, za koi postoela pretpostavka deka im pripa|ala na Pelazgi, jazikot bil tu|inski. Zatoa, lu|eto kako Atincite, za
koi se pretpstavuvalo deka bile Pelazgi pred da stanat Heleni, trebalo da go promenat svojot jazik.160
Osven Atina, mestata koi Herodot gi povrzuval so Pelazgite bileDodona, bregot na
Peloponez i Lemnos, Samotraki i severoisto~niot Egej kako celina.Argumentot na Herodot izgleda deka e podràn od sovremenoto otkritie na edna stela na Lemnos, na jazik koj nalikuval na etrurskiot, a postojat sekakvi pri~ini za da pretpostavime deka i gradovite koi
Herodot gi lociral na Helespontot govorele anadolski jazici.
Vo osnova, prikaùvaweto na Pelazgite od strana na Herodot nalikuva na prikazot
ponuden na Tukidid edna generacija podocna. Spored dvajcata, Pelazgite go formirale glavniot del, no ne i celinata, na ranoto naselenie vo Grcija i na Egejot, a najgolemiot del od
niv bile postepeno asimilirani od Helenite.161 Herodot velel deka ovaa transformacija se
slu~ila posle invazijata na Danaos, koja ja lociral vo sredinata od vtoriot milenium pr.n.
e., i opi{al kako egipetskite Danaidi gi u~ele Pelazgite- ne Helenite- da gi po~ituvaat
bogovite. Diodor velel deka Kadmos gi u~el Pelazgite da gi upotrebuvaat fenikijskite bukvi. Osven toa, tradicijata spored koja Kekrops, osnova~ot na Atina, bil Egip}anin, verojatno bila aktuelna i vo denovite na Herodot. Zna~i, i pokraj tvrdewata na Herodot deka
Atincite- za razlika od Argijanite i Tebancite- bile avtohtoni- odnosno, domorodni- nie
naiduvame na eden interesen pasus:
Koga ova {to sega se narekuva Grcija (Helas) bilo okupirano od Pelazgite, Atincite, pelazgiski narod, bile narekuvani Kranaoj.Vo vladeeweto na Kekrops tie se steknale so
imeto Kekropidaj.Pri naseluvaweto na Erehetej tie go izmenile svoeto ime vo Atinci.162
najseverna kolonija vo Italija. Od tamu najverojatno preku Etrurcite stignalo do Rim. Od druga
strana, na istok se razvilo preodno vizantisko pismo. Kirilskoto pismo nastanalo na krajot od 9 vek.
Taka, Plinij govori za pasivnata soglasnost na lu|eto bila prvata pri~ina za upotreba na jonskata
pismenost. Od dvata navedeni primeri se potvrduva, Halkidiki bil àri{te na ìvot. A ova na Pizistrat i negoviot redakciski odbor ne im pre~elo bitnite makedonski prostori da gi pomestat na jugot. Ova se potvrduva so toa {to Atina nikoga{ nemala va`nost, taa bila osnovana vo 8 vek p.n.e. Kako {to taa vo starata era ne bila va`na, taa za vreme na Isto~noto Romejsko Carstvo bila vtororazreden grad. Do 1767 godina bila pod varo{ Ohrid, a vo 1836 godina pod Bitola. Samo selo, bez crkva...
158
Na Balkanot i Mala Azija se govorel pelazgiski jazik, na kogo govorel Platon, {to go naveduva i
Herodot. Sledi, nikoga{ nemalo helenski jazik. Helenski pove}eboèn i evrejski jazik stanal koine.
Bidej}i Palestina bila zemja na Palesti=Pelesti,Pelazgi,ednobo`cite=Evreite bile samo Pelazgi.
159
Se potvrduva, poimot Heleni bil vnesen za vreme Pizistrat, i toj ne bil masovno ra{iren. Sledi,
toj poim da se upotrebuval i za jazik, vsu{nost, maj~in jazik, za govor, koj bil upotreban kaj tn.Heleni.
160
Navedenoto e bez osnova, toga{ nemalo narodi, nikako Heleni, potvrdeno so od Pelazgi vo Heleni.
Ova se potvrduva i so navodot,tie ne go promenale svojot jazik, nitu govorot, s bilo jazik na Belcite.
161
Vidliva igra e so poimot Heleni. Za Panhelenizmot se borele Makedoncite, a i tie bile Pelazgi.
162
Nikade ne stoi, do{ol nov narod, koj se vikal Heleni, i toj kako pomo}en=pobroen, s asimiliral...
63
Idejata deka Pelazgite bile domorodnoto naselenie, koi osvojuva~kite Egip}ani go

pretvorile vo ne{to pove}e nalik na Grci, se pojavuva pojasno vo dramata na Eshil i na Evripid,napi{ana pribli`no vo vremeto na Istorijata od Herodot.Spored niv,Pelazgite bile domorodci,koi se sretnale i na nekakov na~in bile sovladani od Danaos vo Argolida:163
Danaos, tatko na pedeset }erki, pri doa|aweto vo Argos go postavil svoeto prestojuvali{e vo gradot Inahtos, i {irum Grcija (Helas) go nametna zakonot deka site lu|e dosega
narekuvani Pelazgi treba da bidat imenuvani Danajci.164
Spored Eshil, Pelazgite bile jasno poistoveteni so podocne`nite Heleni, i toj
anahrono gi opi{uva obi~aite na Pelazgite kako helenski.165
Strabon, vo prviot vek pr.n.e, i vo prviot vek od novata era, kompiliral mnogu od
izvorite za Pelazgite, dodavaj}i detalna prikazna za migiraweto na Pelazgite od Bojotija
kon Atika. Pavsanija, vo 2 vek od novata era, zboruva za Pelazgi vo Atina, Korint, Argos,
Lakonija i Mesenija,iako za onie od Mesenija pretpostavuval deka pristignale od Tesalija.
Me|utoa, toj ja naglasil povrzanosta pome|u niv i Arkadijcite. Se smetalo deka Pelazgos
bil predok na Arkadcite, a Pavsanij go citiral poetot Asij od Samos od 6 vek pred novata
era: A crna zemja go sozdade Pelagos, ramen na bogovite.166
Dali nekakov smisol moè da bide izveden od ovie raznovidni referenci ? Nivnoto
me|usebno pomiruvawe ne prestavuvalo nevolja samo za drevni pisateli kako Herodot i
Strabon. Istata pote{kotija gi ma~ela i nekoi sovremeni nau~nici. Nivnoto ime verojatno bilo nacionalno: vo najmala mera, gr~kite objasnuvawa za nego se apsurd, sro~il u~eniot ~ovek Nijbur vo 19 vek, osnova~ot na sovremenata istorija na drevnite vremiwa. Eden
vek podocna, Eduard Mejer, koj dominiral so anti~kata istoriografija pri preminuvaweto
od 19 vek, bil podednakvoo~aen. Drugi istori~ari od 20 vek bile nakloneti da go zanemaruvaat pra{aweto i da odat ponatamu od kaùvaweto deka Pelazgite bile zna~aen element vo ranoto naselenie vo Grcija.
Sekako deka e te{ko da se vklopime vo Arijskiot model za helenskoto osvojuvawe od
severot. Nekoi pisateli, kako pionirot na Arijskiot model od 19 vek, Ernst Kurtius, gi
gledale kako poluarijski lu|e pot~ineti od edno malcinstvo superiorni arijski Heleni.167
Ova prili~no dobro se vklopuva so izve{taite na Herodot za Pelazgi vo severoisto~niot
Egej, kade se govorelo na anadolski jazici.168 Me|utoa, takva hipoteza go ote`nuva objasnuvaweto zo{to, dokolku se}avaweto za Pelazgite bilo tolku dobro, ne postoel spomen za nivnoto osvojuvawe od strana na Helenite. Duri i Tukidid smetal deka Pelazgite i drugi bile helenizirani po pat na me|usebni vrski so sinovite na Helen, koi poteknuvale od
Ftiotis vo blizina na Tesalija.169
Eden od na~inite za zaobikoluvawe na ovoj problem e taktikata sprovedena od Vilijam Rixvej- koj dominiral so klasi~nata arheologija pri preminot vo 20 vek- i od nau~nicite od 20 vek, Ernst Grumah i Sinkler Hud. Tie tvrdele deka helenskoto osvojuvawe bilo
zabeleàno vo tradicijata kako Vra}awe na Herakilidite i Dorska invazija, koi navistina bile plemenski dvièwa od sever kon jug vo 12 vek pred novata era. Takvata {ema dobro se usoglasuva so Heredot i negovoto povrzuvawe na Dorcite so Helenite i na Joncite so
Pelazgite.170 Postoi male~ok problem vo pomiruvaweto pome|u raskaùvaweto helenizirawe na pelazgiskite Atinci i silnata tradicija deka Atina nikoga{ ne bila osvoena od
Dorcite. No, ovaa pote{kotija blednee i stanuva nebitna vo sporedba so faktot, prifaten
od najgolemiot del od istori~arite pd 19 vek i od re~isi site nivni kolegi od 20 vek, deka
163
Se potvrduva, s {to bilo pi{ano za Helenite, bilo samo od vremeto na Pizistrat,samo 6 vek p.n.e.
Sledi Makedoncite da se borat za Panhelenskata ideja, a da gi proteraat Persijcite so svojata vera...
164
A i ponatamu gi nema Helenite. Takvi nikoga{ ne postoele. Ne Grcija, tuku Elada, latinski Helas.
165
I S E JASNO, OD PIZISTRATOVCITE PELAZGITE BILE PREIMENUVANI HELENI.
166
VO ELADA SEKOGA[ I DO SO 19 VEK NOVATA ERA SE GOVOREL PELAZGISKI JAZIK.
167
Pelazgite vo 6 vek p.n.e. bile preimenuvani vo Heleni,a Evropjanite gi proglasile poluarijski...
168
Spored Herodot,Brigite od Evropa gi sozdale Anadolija i Ermenija. Pa Anadolcite bile Pelazgi.
169
Zna~i, bila vnesena mitologija i so mitolo{ko semejstvo se sozdavaat Heleni, ~ij jazik ponatamu
ostanal istiot, vo slu~ajov ist pelazgiski=varvarski,na kogo govorel Platon i Aristotel so Filip...
170
Pa bidej}i za avtorite Dorcite bile od pelazgiska Tesalija, a Joncite Pelazgi, site bile Pelazgi.
64
pred-dorskite sozdava~i na mikenskata civlizacija govorele gr~ki jazik.171 Zna~i, edinstveniot na~in spored koj Dorskata invazija moè da bide pricvrstena kon Arijskoto osvojuvawe, e da kaème deka taa bila posledniot od nizata branovi na migracii. Sepak, ova ne
nudi novi soznanija vo sogleduvaweto na prvoto pristignuvawe vo Grcija na lu|eto koi govorele ili na protogr~ki jazik.
Kako {to moè da bide videno od gorenavedenite referati od gr~ki avtori, i Anti~kiot model se soo~uva so pote{kotii pri pra{aweto za Pelazgite. Za nekoj sovremen pobornik na Revidiraniot anti~ki model, najdobroto re{enie e da se sledi glavnata struja vo
istoriografijata od 19 vek- nau~nicite kako Grout i Vilamovic-Melendorf- i da kaème
deka Pelazgi bilo op{to ime dadeno na domorodni ìteli. Sepak, jas bi tvrdel deka toa e
imeto upotrebuvano za domorodnite lu|e koi govorele na indoevropski jazik, kolonizirani
i do izvesen obem kulturno asimlirani od egipetsko-fenikijskite invazii. Ova dobro bi se
usoglasilo so gorenavedenite opisi ponudeni od Eshil i od Evripid. Zna~i, naredbata na
Danaos, odnosno naredbata Pelazgite da stanat Danajci, bi prestavuvalo nivno usvojuvawe
na bliskoisto~nata civilizacija. Idejata za asimilacija bi se vklopila i so procesot vo
koj Atincite, verojatno so posredstvo na Kerkops i Erehtej, se pretvorile od Pelazgi vo
Jonci.172
Zatoa, pri raboteweto vo ramkite na Anti~kiot model, nie ne naiduvame na problemot so koj se soo~uvaat sledbenicite na Arijskiot model, vo momentite koga osoznavame deka pisatelite od Klasi~nata epoha istovremeno gi gledaa Pelazgite kako originalnite varvarski ìteli na Grcija i na izvesen na~in kako Heleni. Isto taka e vpe~atlivo deka vo
podocne`nite vremiwa postoela tendencija Pelazgite da bidat povrzuvani so dale~ni mesta kako Arkadija, Epir i rabot na Tesalija. Vo ovoj slu~aj, niv bi moèle da gi gledame kako delumno neasimilirani Protogrci. (Edna analogija za ova bi bila nejasna razlika pome|u Vietnamcite od deltata na Crvenata Reka, i pripadnicite na grupata Muong od planinite na jugot, ~ij jazik i kultura se kako jazikot i kulturata na Vietnamcite, no so daleku
pomalku kulturno pozajmuvawe od Kina prisutno kaj Vietnamcite. Sepak, ne postojat dokazi za podrùvawe na vakvoto razmisluvawe). Nie znaeme i deka Arkadcite, barem do krajot
na mikenskata epoha, govorele na gr~ki jazik. Zgora na toa, se ~ini deka Arkadija bila osobeno polna so egipetsko i semitsko vlijanie. Ova bi moèlo da bide objasneto so postulirawe na edno bavno, no celosno asimilirawe vo Arkadija.173 Zna~i, isto kako {to vel{kiot
jazik, koj i se protivel na rimskata vlast, za~uval mnogu zborovi pozajmeni od latinskiot
jazik i rimsko hristijanstvo. Arkadijcite so~uvale tradicii od povisoka kultura na koja
prethodno i se sprotistavuvale. Me|utoa,protiv ova tvrdewe, nie bi moèle da ukaùvame i
deka tie bile narekuvani Pelazgi ednostaven poradi svojot podocneèn tradicinalizam.174
Arkadijcite ne bile edinstveni Grci koi za~uvale elementi od mikenskata kultura
vo @eleznata epoha. Istoto moè da bide kaàno za Joncite i za Eolcite. Golemiot isklu~ok bile Dorcite; ova go sozdava problemot za prirodata na dorskata kultura ili za kulturata od severna i severnozapadna Grcija, regioni od koi, spored verodostojni pretpostavki,
pristignale Dorcite. Postoi malo somnevawe za prisustvoto na egipetski i semitski religiozni vlijanija {irum severna Grcija i Trakija. Postojat i specifi~ni vrski pome|u
najva`niot i verojatno najstariot proro~ki centar vo regionot, pelazgiskata Dodona, egipetsko-libiskoto proro~i{te na Amon vo oazata Siva i golemoto proro~i{te na Amon vo
Teba, {to }e bide predmet na diskusija vo tretiot tom.
Osven toa, predvodnicite na Dorcite tvrdele deka se Heraklidi, odnosno naslednici na danajsko-egipetskite kolonizatori, zamenuvaj}i gi podocne`nite tantalski ili pelopidski dinastii koi izgleda pristignale od Anadolija vo 14 vek pred novata era. O~igledno e deka dorski kralevi prodolìle da bidat gordi na svoite egipetsko-hiksovski predci
dlaboko vo Helenisti~kite vremiwa. Sepak, vo severozapadna Grcija ne se pronajdeni mikenski palati, i bi bilo verodostojno da pretpostavime deka regionot, vo osnova, bil daleku
171
Belcite (Pelazgite) govorele samo jazik na Belci,tn.slovenski,a koine (tn.gr~ki) bil Ptolomejov.
PELAZGITE SE PRETVORILE VO JONCI I PELAZGITE SE PREIMENUVANI HELENI.
173
Arkadcite bile Belci, {to opstoilo i denes: ni{to semitsko=crne~ko. Koine bil Aleksandriski.
174
Evropjanite do 15 vek bile divjaci...Tokmu zatoa tie vo 19 i 20 vek sozdale zlostorni~ka istorija...
172
65
pomalku podloèn na bliskoisto~ni vlijanija otkolku ostatokot od Grcija. Kako dopolnuvawe, dorskoto Vra}awe na Heraklidite, iako vo isto vreme poseduvalo pretenzii za danajska legitmnost, moèbi imalo i revolucinerni op{testveni i nacionalni aspekti. Nekolku arheolozi ukaàle na prerodbata na pred-mikenskata, srednoheladska kultura posle
uni{tuvaweto na mikenskite palati. Zatoa, postoi verojatnosta deka Mikenskata epoha zavr{ila so invazii od neasimilirani Dorci kombinirani- barem vo nekoi regioni- so podr{ka od samo delumno asimilirani selani koi ìveele vo ramkite na stopanstvata od palatite.
Se na se, referencite za Pelazgite vo kontinentalniot del od Grcija prili~no dobro se uskladuvaat vo Anti~kiot model. Spored modelot, Pelazgi ednostavno bilo ime dadeno na neasimilirani domorodci Grci. Takva ramka ne e nekompatibilna so ranite, no helenski Pelazgi na Krit. Od druga strana, golemata te{kotija za Revidiraniot anti~ki model doa|a od eksplicitniot iskaz na Herodot deka Pelazgite ne govorele gr~ki jazik. Izgleda deka Herodot celosno go vtemelil ova tvrdewe vrz dokazi os severnoisto~niot Egej, i
se ~ini deka bi bilo verodostojno da predloìme deka vo ovoj slu~aj zborot Pelazgi bil
upotrebuvan vo svojot po{irok smisol kako domorodci. Izgleda deka toa bil obid za obedinuvawe na ovie sosema razli~ni lu|e, koi predizvikale tolku golema konfuzija kaj anti~ki i sovremeni pisateli.175
Jonci
Joncite bile edno od dvete golemi plemiwa vo Grcija, a drugo pleme bile Dorcite.
Vo Klasi~nata epoha, Joncite ìveele vo eden pojas na centralniot Egej, od Atika do Jonija na anadolskiot breg. Tie imale silni tradicii- tradicija deka go kolonizirale istokot
po pristignuvaweto na Dorcite, kako i deka pred invaziite ìveele na po{irok prostor vo
Grcija. Herodot, re~isi sigirno sledej}i edna postara tradicija, gi povrzal Pelazgite so
Joncite:
Joncite...spored tvrdeweto na Grcite, se dodeka ìveele vo toa {to sega e poznata
kako Ahaja176 vo Peloponez, pred pristignuvaweto na Danaos i Ksoutos, bile narekuvani
Pelazgi na bregot...I Ostrovjanite...se Pelazgi: tie podocna bile poznati kako Jonci, poradi istata pri~ina kako i onie koi gi naselile dvanaesette gradovi osnovani od Atina.
Joncite od Atika i od Jonija na anadolskiot breg, stavale golem naglasok vrz svoeto
drevno domorodno poteklo. Nikoj ne porekuva deka I(a)n, pronajdeno vo Linearnoto B kako
ia-wo-ne,e isto kako zapadnosemitskoto Ywn,asirskoto Yawani ili Yamani,persiskoto Yauna
i egipetskoto domotsko Wynn.177 Site tie zna~at Grk. Me|utoa, site avtoriteti pretpostavuvaat deka imeto Jon e gr~ko, i pokraj faktot deka mu nedostasuva indoevropska etimologija. Najverodostojnoto poteklo za ovaa grupa zborovi i za imiwata na domorodnite Aoni i
Hijanti, na koi nai{le legendarnite egipetski-fenikijski osvojuva~i na Bojotija, izgleda
deka bilo egipetskoto >Iwn(ty(w)) (strelci, varvari). Ovoj zbor ne samo {to e dobro osvedo~en nad iljada godini pred drugitem tuku poseduva i edna o~igledna etimologija od iwnt
(lak) i od iwn (stolb ili steblo od drvo).
Faktot deka vo nekoi egipetski tekstovi postoi tendencija imeto da bide primeneto na drugi afrikanski narodi i da ne bide koristeno za Grcite, za koi imale drugi imiwa, ne e pri~ina za seriozno naru{uvawe na derivacijata. Nepravilnata upotreba na angliskoto ime Indijanec, koristen za celosno razli~ni narodi, pokaùva kolku lesno moè da
se pomestuvaat zna~ewata na izrazite za domorodci ili varvari.Vo ovoj slu~aj, nie znaeme deka lu|eto koi govorele na zapadnosemitski jazik upotrebuvale voo~liv sli~en, specifi~en izraz za Grcite, barem pri preminot vo prviot milenium pr.n.e.178 Kako {to spomenav vo vovedot, egipetskoto boèstvo na pustiwata i na seta divina nadvor od dolinata na
175
Rasa=narod. Herodot govori za jazici=govori. Vo Elada koine ne bil razbirliv s do so vo 19 vek.

AHAJA SO SVOITE AHAJCI BILE SOSEMA NOVO, SAMO OD PIZISTRAT, od 6 vek p.n.e.
177
Zna~i,navedenoto od avtorot go potvrduva najbitnoto,jazikot bil na Belci, tn.slovenski, kade imiwata se pravele so v-n-t, na po~etok,na sredina i krajot: va sila(Vasile),sila va(Silva),~ovek (~oek)...
178
Anti~kata istorija poznavala varvari i ov~ari, sto~arstvoto sto~ari i ov~ari. Kako sto~ari (govedari i sviwari) bile Makedoncite, a vakov be{e Filip Makedonski...Helenite vo Jonija bila Varvari.Pelazgiskiot jazik na Platon bil varvarski.A vakov govorele Peloponezcite i vo 18,19 i 20 vek.
176
66
Nil bil St, transkribiran na gr~ki jazik kako Set i kako Sutek na akadski jazik. Vo tretiot tom }e dokaùvam deka Set bil ekvivalent na Posejdon, pa zatoa e vpe~atlivo da zabeleìme deka spored {iroko rasprostranetoto mislewe vo Grcija od pettiot vek, tatkoto na
Jon- legendarniot eponim spored koj bile imenuvani lu|eto- bil eden predizvikuva~ na neredi nare~en Ksoutos, ime koe uspe{no bi moèlo da go derivira od St. Semanti~kata
povrzanost pome|u dvete imiwa e zasilen so faktot deka Posejdon bil bogot-za{titnik na
Joncite.179
Na ovoj na~in, Revidiraniot anti~ki model moè da ponudi verodostojni etimologii za imiwata Ksoutos i Jon, kako i objasnuvawa za bliskite povrzanosti pome|u Pelazgite i Joncite, voo~eni od drevnite pisateli. Na osnova, toa moè da zapo~ne da sozdava nekakov smisol od podatocite koi prodolìle da prestavuvaat beznade`na zbrka za mnogute
briljantni u~eni lu|e, koi se obiduvale da gi sfatat vo ramite na Ariskiot model.180
Kolonizacija
Koga gi razgleduvame gr~kite tradicii za kolonizacijata, mislam deka e polezno da
gi stavime vo tri kategorii. Prvo, tuka se neodredenite i bledite, da ne kaème nekoherentni, tradicii koi se odnesuvaat na takvi legendarni likovi kako kralot Inahos vo Argos, i
Amfion i Zetos vo Teba. Vtoro, postojat tradicii za Kekrops vo Atika ili za Radanantis
na Krit i vo Jonija, koi bile predmet na debata vo Antikata. Treto, postoele prikaznite za
Kadmos, Danaos i Pelops, koi bile op{to prifateni. Kako {to spomenav pogore, jas veruvam deka poradi kulturnata gordost, Grcite bile nakloneti da go potcenuvaat obemot na
bliskoisto~noto vlijanie i kolonizacijata. Osven toa, jas sum siguren deka site legendi
sodràt interesni jadra od istoriska vistina, kako i deka hierarhijata na nejasnotijata moè da bide objasneta spored odminuvaweto na godinite: kolku poneodamne{na e kolonizaci179
Pak, Posejdon bil samo pelazgiski bog, a Pelazgite govorele pelazgiski=varvarski=tn.slovenski.

Belcite bile samo eden narod, so eden jazik, a so mno{tva govori. Pa vakvi bile i avtorovite Grci.
Ovde bi trebalo da se navedi za posmatrawata na Strabo. Tie vo negovata geografija bile napi{ani
na jazikot koine. 1) Moeto soop{tuvawe zavr{uva na zapad i na sever, so plemiwata od Epir i od Ilirija i na istokot so onie na Makedonija do Vizant. Po Epircite i Ilirite, potoa, doa|aat slednite
pripadnicite na Elinite: Akarnanite, Eotolcite i Ozolianite Lokrani; sledele Fokianite i Boeotijcite; nasproti niv na rakavot na moreto, e Peloponez. 2) Vo Elada imalo pove}e plemiwa so elinski govori. Moè da se kaè deka jonskiot e istiot kako stariot ati~ki, za ati~kite pripadnici od
staro vreme bil nare~en jonski, i od niv poteknale onie Jonci, koi ja kolonizirale Azija i go koristea {to sega se narekuva jonsko govor; moè da se kaè deka dorskiot govor e istiot kako na Aeolcite, za site Eleni nadvor od Istmus, osem Atiwanite i Megarianite i Doranite koi ìveele okolu
Parnas, se do ovoj den u{te nare~en aeolinski. Za Djakov i Kovalev, Dorcite i Eolcite se probile na
jug. Dorcite okolu 1.100 g.p.n.e. prodrele od Epir preku Beotija i Korintskata prevlaka do Argolida
i Lakonija. Spored drugi avtori, Dorite bile od Dolna Makedonija. Ovde e najbitno {to Dorcite i
Eolcite, zna~i dorskiot i eolskiot govor bil od sever. Ova govori, tie bile isti so onie vo Dolna
Makedonija. Sledi Dolna Makedonija da go nema dativot, {to vaì i za Elada. Dativot bil brigiski.
Djurant pi{i: To~no e deka gr~kiot jazik bil razgranet vo dijalekti- eolski, dorski, jonski,
ati~ki, ama ovie bile me|usebno razbirlivi. Spored Pa{ke, toa bile: eolskiot (isto~na Tesalija,
Lezbos, severnozapadna Mala Azija do Smirna), jonskiot (Atika, Euboja, Sporadi, Kikladi, Samos,
Hios, sredniot del na maloaziskoto zapadno krajbre`je), dorskiot sroden so severnozapadniot (Pelopones, Krit, Melos, Tera, ju`na Mala Azija) itn.
Zamarovski veli, deka vo Homerovite pesmi Trojancite i Grcite razgovarale neposredno bez
preveduva~...Koga se raboti za Trojancite, bez najmalo dvoumewe se pretpostavuva deka zboruvaat so
ist jazik kako i Ahejcite- t.e. gr~ki...Vergilie odi ponatamu i kaùva (vo drugata kniga Eneida) deka jazikot na Ahejcite od Trojancite se razlikuval samo po naglasokot. Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. Od mnogute tainstveni obredi, {to zavladeale
vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne tra~ko).
Od navodot na Pa{ke proizleguva deka se govorelo na dorski govor i na Pelopones vo Stara
Grcija, a Dorite bile preseleni od sever- Makedonija. Tokmu zatoa nemalo Stari Grci so poseben
jazik, razli~en od na Makedoncite. Zatoa tie me|u sebe otsekoga{ se razbirale. Kako {to bilo vo starate era, toa ostanalo vo novata era, do denes kaj tn.Sloveni. Se veli, vo starata era tn.stara Grcija
bila Pelazgija, vo novata era Sklavina i Anti. Sledi tie bile trojni tn.Sloveni. So toa {to govorot
na Peloponez bil kako {to bil vo Libek, {to Maks Fasmer citira tn.vizanriski avtor,a Makedonija
opstoila bliska na Peloponez, bez osnova so govori za drug jazik. Zna~i, ìveele Belci so eden jazik.
180
67
jata, tolkun pojasna e slikata za nea. Ovoj tom glavno im posvetuva vnimanie na tradiciite
za Danaos i Kadmos,bidej}i toa bile poneodamne{nite kolonizacii koi go prestavuvale bojnoto pole vi tekot na padot na Anti~kiot model i triumfot na Arijskiot model.
Najprvo, nie treba da se osvrneme na Kadmos i negovata kolonizirawe na Teba. Ova
bilo upori{teto na Anti~kiot model, bidej}i bilo tolku energi~no i {iroko dokaùvano,
kako i zatoa {to po~itta kon semitskite Fenikijci181 traelo nekolku decenii pove}e otkolku po~itts za afrikanskite Egip}ani. Angliskite klasi~ni studii za Kadmos bile pod dominacija od eden napis objaven od 1913 od A. V. Gom. Ovoj avtor tvrdel deka Kadmejskata i,
po implikacija, drugite kolonizacii bile izmisleni od racionalisti~ki istori~ari vo
raniot 5 vek pr.n.e., neposredno pred Herodot. Sepak, sekoga{ bilo te{ko da se brani edna
takva ekstremna pozicija, a denes taa e neodr`liva. Najprvo od se, postoi su{tinskata neverojatmnost za takvi detalni, raznovidni i nepatriotski legendi koi tolku naglo i {iroko
se pojavuvaat vo intezivno nacionalisti~kiot petti vek. Vtoro, postoi i slikovite dokaz:
fragment od edna reljevna vazna182 od sedmiot vek ja prikaùva Evropa vo orientalna obleka, a postojat sli~ni rani prikazi na Evropa i na Danaidite.
Me|utoa, sredi{niot argument doa|a od literaturata. Iako Homer gi nema spomenato kolonizaciite, ne postoi pri~ina zo{to trebalo da go stori toa. Iako negovite epovi so
sigurnost sodrèle prethodni materijali, tie se interesirale za krajot na Mikenskata epoha, a za nejzinite po~etoci nekolku stotini godini prethodno. Ilijadata e polna so spomenuvawa za Danajci i Kadmejci, ~ii eponimi-Danaos i Kadmos- podocne`nite Grci vedna{ bi
gi prepoznale kako imiwa koi pristignale od Egipet ili Fenikija.183 Homer i Hesiod ja narekuvale Evropa, koja sekoga{ bila smetana za sestra ili nekakva bliska rodnina na Kadmos,184 kako }erkata na Foiniks. Nevolen da priznae deka ova bi moèlo da ima bilo kakva
vrska so Fenikija, Karl Otfrid Miler i drugi kriti~ari ukaàle, pravilno, deka phoinix
ima mnogu drugi zna~ewa i ne treba da bide direktno povrzan so Levantot.185
Me|utoa, so ogled deka Homer mo{ne ~esto go upotrebuval zborot Foiniks vo smisol na Fenikiec, kako i poradi podocne`noto seop{to poistovetuvawe na Evropa i Kadmos so Fenikija, ova tvrdewe vo golema mera deluva kako naporno sozdadena izmislica,186
osobeno koga znaeme deka Hesiod go opi{uva Foiniks kako tatko na Adonis, ~ie fenikisko
poteklo e nedvosmisleno isto kako i potekloto na negovoto ime od hanaanskoto >don (gospodar). Vsu{nost, otkako Gom go napi{al svojot napis, bil objaven eden fragmentod Katalog na èni od Hesiod, vo koj Evropa e opi{ana kako solenata voda. Ova ni potvrduva deka
prikaznata za Evropa, koja komentatorot na Ilijada XII, 292 mu ja pripi{al kako na Hesiod,
taka i na poetot Bakhulid od 5 vek, postoela vo vremeto na Hesiod.187
[to se odnesuva do Danaos, postoi svedo{tvo od Hesiod za Danaos i za negovata }erka koi kopaat bunari za gradot Argos, kako i za cvrstata implikacija na negoviot odnos so
Egiptos. Postoi i fragment od eden izguben ep, Danaj, koj gi opi{uva }erkite na Danaos koi
se vooruùvaat sebesi pokraj bregovite na Nil.188Zna~i, duri i ako sakame da se somnevame
181
Fenikijcite nemale zakoseno o~i kako ìtelite na peso~inite,nikako Crnci(Semiti) so eden bog.
Na vaznite e prikaàn nerez, postaven na vrvot na brodot. Toj bil simbol na moreplovstvoto, a pewata na sviwata od ustata ja prestavuva pewata na morskata voda. Sledi pena do penati=fenati, Feneti=Veneti, a Veneti bile Vikizite, koi bile Varegi. Eden ist narod so Rusite, a Rusija bila Venetia. Spored Djuran, priprostoto prase bilo nekoga{ Totem na preistoriskite Evrei. Samiot navod od
avtorot za oboàvaweto na sviwata od Evreite e potvrda deka tie imaat balkansko poteklo. Ovaa Evreite ne ja oboàvaat.Ili poto~no,Evreite bile so poteklo Belci, istovetni so Brigite, koi opstojuvale vo Levant.Ova se potvrduva so toa {to sviwata na tie prostori ne bila so retki vlakna od indisko- kineskite prostori, tuku samo od brigiskite=brzja~kite kade imalo najpovolni uslovi za sviwa.
Taa bila vo Isto~niot Sredozemen Bazen, koja bila nositel za krvna grupa A na Belci, vegeterijanci.
183
Bidej}i ne bilo taka, Ilijada bilo delo od 6 vek p.n.e., a Makedoncite gi upotrebuvale Danajcite.
184
U{te eden dokaz, deka s bilo vneseno od Redakciskiot odbor na Pizistrat,{to go znael i Herodot.
185
I u{te eden dokaz, deka ni{to ne bilo od Levantot, tuku Foiniks=voiniks=vojnik-s, od 6 vek p.n.e.
186
Se potvrduva, Ilijada bila naporno sozdadena izmislica na Redakciskiot odbor na Pizistrat.
187
Ova ukaùva na najglavnoto, deka Hesiod i Homer bile od vremeto na Pizistrat, Redakciski odbor.
188
Redakciskiot odbor na Pizistrat imal mno{tvo dela. Tokmu zatoa po 6 vek p.n.e. sledat Eshil, Evripid i Herodot, a nilskoto magare vo site dela, a i Atlantida,go nema vo Mala Azija s do 480 g.p.n.e.
182
68
vo devnosta na izvorite od Eshil, Evripid i Herodot, drugi dokazi se pri~ina za ogromnata

verojatnost deka tradiciite za Danaos i za Kadmos odat nazad se do epskite vremiwa.
So cel da znaeme za {to zboruvame, vo ovoj moment se ~ini deka e polezno da gi zememe predvid razli~nite procenki okolu datumite za najgolemiot epski pisatel, Homer, i za
negoviot priblièn sovremenik, Hesiod. Poklonicite na Anti~kiot model bile nakloneti
da go stavaat Hesiod pred Homer, kako i da gi lociraat i dvajcata pome|u 1100 i 850 godina
pred novata era, vo sekoj slu~aj nedvosmisleno pred prvite Olimpiski igri vo 776 godina
pr.n.e. Denes, u~enite lu|e se nakloneti na sprotiven redosled. Tie go postavuvaat Homer
pome|u 800 i 700 godina pred novata era, a Hesiod vo pribli`no istiot period. Temelnata
pri~ina za odreduvaweto na poskore{niot datum e slednava: po~nuvaj}i od 1930-tite, stana
op{topriofateno deka alfabetot bil voveden duri vo 8 vek pr.n.e.. Kako {to napi{a eden
od sovremenite nau~nici, Xorx Forest:
Hesiod, isto kako i Homer,ìveel vo periodi na tranzicija pome|u usmeno i pi{ano
sro~uvawe. Vsu{nost, postoi verojatnost deka sekoj od niv bil prviot, ili pome|u prvite,
koi ja zapi{ale svojata verzija na edna dolga usmena tradicija.189
Sepak, sega duri i klasicistite se skloni da go datiraat vevoeduvaweto na fenikiskiot alfabet vo Grcija vo devettiot vek ili vo docniot destti vek pred novata era. Nekoi
semitiski go lociraat voveduvaweto na hanaanskiot alfabet vo 11 vek pr.n.e., dodeka jas
tvrdam deka prenesuvaweto sigurno se slu~ilo pred 1400 godina pred novata era. Zatoa upatuvaweto predizvik kon drevnata hronologija so pomo{ na alfabetot bi izgledalo pogre{no. Ponatamo{ni pri~ini za odreduvawe datum poblisku vo minatoto e faktot deka najprefinetite bogovi vo Ilijada pristignale od Fenikija,190 kako i deka Odiseja govori i za
Fenikijcite vo Egejot.191Spored toa,bidej}i se pretpostavuva deka Fenikijcite pristignale
najrano vo 9 vek pr.n.e.,Homer- dokolku postoel takov ~ovek- ne bi moèl da ìvee pred niv.
Me|utoa, ovoj argument be{e razvivan pred neofamne{ni arheolo{ki otkritija, koi ukaùvaat deka Fenikijci bile prisutno vo Egejot od 10 vek, ako ne i docniot 11 vek pr.n.e.
Ovoj nov dokaz dobro se usoglasuva so mo}noto istorisko svedo{tvo deka kulminacijata na
fenikiskata ekspanzija se slu~ila pome|u 1000 i 850 godini pred novata era.
U{te edna ponudena pri~ina za vremenskoto locirawe na Homer vo docniot 8 vek
ili vo 7 vek pr.n.e., e deka scenata na koja se odviva Odiseja e postavena na zapad od Grcija,
pri {to se tvrdi deka Grcite ne moèle da imaat poznavawe za centralniot Mediteran pred nivnata kolonizacija na Sicilija i ju`na Italija na krajot na 8 vek pred novata era. Na
mnogu na~ini, mislam deka e polezno da go gledame ovoj ep kako gr~ka verzija na egipetskata
Kniga na mrtvite, pri {to i vo obete kosmologii- egipetskata i gr~kata- zapadnite ostrovi
na zajdisonce bile povrzani so hipoteza, o~igledno e deka postoela zna~itelna mikenska
trgovija kon zapadot vo Bronzenata epoha i deka, duri dokolku Grcite ne bile direktno
vklu~eni, tie vo sigurnost bile svesni za fenikiskite zdelki so zapadniot Mediteran vo
11, 10 i 9 vek pred novata era.
Najprvo, pri~inite ponudeni za vremenskoto locirawe na Hesiod posle Homer se
pretpostavkite deka Hesiod
ne im pripa|a na herojskite poeti...toj e sekoga{ li~en i sovremen vo svoeto gledi{te...Hesiod celosno e del na @eleznata epoha na sega{nosta, poodredeno na Arhajskiot gr~ki svet od 8 i raniot 7 vek pred novata era.
Se tvrdi i slednovo: isto kako {to Teogonija na Hesiod bila o~igledno vtemelena
vrz bliskoisto~ni modeli, od tipot koj bil sozdaden duri posle 1100 godina pr.n.e., ovie
modeli moèle da bidat vovedeni vo Grcija samo posle 800 godina pr.n.e., koga e posvedo~eno
189
Vo site moi svoi knigi pi{am samo tn.Homer, oti takov nikoga{ i ne postoel. Duri toj bil slep, a
kaj tn.slovenski narodi slepcite pejat. Sledi, Homer bil narodno tvore{tvo, za{to velam, od tri rakopisi: so magare od Egipet so do Mesopotamija, govedo i kow od Pelazgonija i Pelister, a i ostrovi
na Jadranskoto More, koi po~nale da se naseluvaat od 6 vek p.n.e. A i Odisej talkal niz Jadransko More, potvrdeno za negovite ostrova. Istaknav citati, {to bilo so pismata, a i ovde se govori za alfabet. Vo prilog e navodot na avtorot Xorx Forest,a i drugi.Zatoa i Hesiod bil za Pizistratovo vreme.
190
So navodot se potvrduva,Fenikijcite imale pelazgiski bogovi, a i delata bile samo prilagodeni za
potrebite na Atina.Da ne se izumi vakvi dela imale Vedite,Egipjanite,Mesopotamcite,Fenikijcite...
191
Fenikijcite vladeele niz Egejot, Jadranot, Sredozemno More i Evropa. Tie bile prvite naselnici.
69
deka bilo osnovana gr~ka kolonija vo Al Mina, na bregot od Sirija.Teogonija na Hesiod mu

pripa|a na eden op{t tip, ~ii tragi moème da gi sledime nasekade niz Bliskiot istok od
tretiot milenium pr.n.e., i postojat malku pri~ini za somnevawe deka nekoja forma ili formi od tipot postoele vo mikenska Grcija. Pokraj toa, se ~ini deka verzijata na Hesiod navistina gi sodrì osobenostite koi najdobro moème da gi objasnime spored tradiciite od
vremeto pri preminuvaweto vo prviot milenium pr.n.e. Od druga strana, postooeweto na gr~kata kolonija vo Al Mina e seriozno dovedeno vo pra{awe, i se ~ini deka bi bilo verodostojno da re~eme deka Hesiod i negovite sovremenici bile vo kontakt so ovie podocne`ni
teogonii preku Fenikija od kade, na krajot na krai{tata, Hesiod izgleda go dobival svoeto
omileno vino.
Se na se, izgleda deka se mo{ne slabi temelite za upatuvaweto predizvik kon drevnite tradicii za vremenskoto locirawe na Homer i Hesiod. Se ~ini deka bi bilo razumno
kako rabotna hipoteza da go prifatime klasi~niot i helenisti~kiot konzensus deka Hesiot
mu prethodel na Homer, deka Hesiod tvorel vo 10 vek, a Homer pribli`no kon preminot od 9
vek pred novata era. Sepak, bez razlika kakvi datumi }e im dodelime, izgleda deka ne postoi pri~ina za somnevawe oti tragi od legendite za kolonizacija od Egipet i od Fenikija
se pojavuvaat vo najstarite preìveani gr~ki tradicii.
Kolonizaciite vo gr~ki tragedii
Iako postojat spomenuvawa za egipetski i fenikijski doselenici vo drugi drami od
period, jas tuka }e se fokusiram na dramata vo koja naseluvaweto na kontinentalniot del
od Grcija e sredi{na tema: Molitelite od Eshil. Postoi op{ta ocenka deka Molitelite e
prva i edinsvenata opstanata drama od edna triologija ili tetralogija. Se veruva deka naslovite delovi bile Egip}anite, Danaidite i satiri~nite prestavi Amimona; a od Molitelite i od podocne`ni pi{uvawa za mit i legendni, jasno e sevkupnata tema na dramite.
Io, }erkata na kralot Inahos od Argos, bila sakana od Zevs. Hera, vo eden od svoite
brojni izblici na qubomora, ja pretvorila Io vo krava i ja izma~uvala so {trkeli. Io begala na mnogu mesta i kone~no se naselila vo Egipet, kade rodila dete od Zevs, Epafos. Vo
naslednicite na Epafos i nivnite bra~ni partneri bile vklu~eni i Libija, Posejdon, Belos, kralot Agentor od Tir- tatkoto na Kadmos i Evropa- i bra}ata bliznaci, Danaos i Egiptos. Danaos imal pedeset }erki, a Egiptos pedeset sinovii. Bra}ata se skarale, no podocna
do{lo do masovna ven~avka vo no}ta vo koja, so eden isklu~ok, }erkite na Danaos gi ubile
sinovite na Egiptos. Na nekoj na~in, Danaos potoa se steknal so prestolot na Argos. Raznite verzii na prikaznata mo{ne se razlikuvaat, osobeno okolu toa koi od ovie dejstvija se
slu~ile vo Egipet, a koi vo Argos.
Molitelite opi{uva edna epizoda od ovaa prikazna, pristignuvaweto na Argos na
}erkite na Danaos, kako moliteli izbegani od Egipet i od zlite nameri na sinovite na Egiptos. Tamu im e dadeno zasolni{teto na Zevs Hikesij Molitelot od strana na domorodniot
kral, Pelazg. Glasnik pristignuva od Egiptos i od negovite sinovi i arogantno zapoveduva
}erkite na Danaos da bidat vrateni nazad. Pelazg, so bestra{en helenski patriotizam, odbiva i dramata zavr{uva so planovi na naseluvawe na Danaos i na negovite }erki so Pelazg
i negovite lu|e od Argos.
Vo osnova ne e sogledan obemot vo koj sovremenoto prou~uvawe na ovaa drama i trilogijata bilo obleani so politika. Germanski romanti~ari-pozitivisti i podocne`ni u~eni lu|e insistirale deka ova e najranata postoe~ka drama od Eshil- ili, koga sme ve}e kaj
toa, od bilo kogo. Ova vremensko locirawe vsu{nost be{e vospostaveno kako kriterium na
sovremenite klasi~ni studii:
U~eni lu|e dosega gi smetaa Molitelite kako najranata postoe~ka drama od Eshil;
dokolku sega se soglasime da ja locirame docna, toa go pravi zaludni site obidi za prou~uvaweto literatura.
Sepak, eden papirus publikuvan vo 1952 godina, sega silno poso~uva deka trilogijata
osvoila nagrada vo 464- 3 godina pr.n.e., pa zatoa e proizvod od zrelata vozrast na tragi~arot. Ova dobro se usoglasuva so visokata po~it koja na dramata i se ukaùvala vo Atina vo 5
i 4 vek pr.n.e. Eden sovremen klasi~ar, Dr. Alan Garvi, mo}no ja razbi plitkosta na tvrdewata za nejziniot ran datum vrz osnova na metrikata, vokabularot i dramskata struktura.
[to toga{ e pri~inata za postojanoto omalovaùvawe na negovata nezrelost ? Najverodo-
70
stojnata pri~ina e: bilo smetano deka e nedostojno najgolemiot gr~ki tragi~ar vo svoite najplodni godini da obrabotuva tema koja naveduvala na misla deka Egip}anite se naselile vo
Peloponez.192
Postoele podednakvi uporni obidi za omalovaùvawe na egipetskite espekti od
dramata, koi vo podocne`nite vremiwa stanale toku mnogu bitni vo odnos na Anti~kiot
model. Na primer, iako se smetalo deka Io pristignala od Argos, najgolemiot del od izvorite se soglasuvaat deka taa bila samo dale~en predok na Egiptos i Danaos. Zna~i, bra}ata
i nivnite deca bile egip}anizirani, moèbi i celosni Egip}ani, a Danaidite se eksplicitno opi{ani kako crni. Glavnata struja od germanskata u~enost, me|utoa, go prepo~itala
misleweto na edinstveniot zabeleùva~ na komentari koj dubiozno moèl da protolkuva i
da kaè deka bliznacite bile deca na Io. Istiot sholiast smeta i deka celoto dejstvo na
trilogijata se odviva vo Argos. Ovaa verzija bila prepo~itana pred site drugi izvori, od
koi nekoi cenele deka site slu~uvawa bile locirani vo Egipet, i od koi site- vklu~uvaj}i
gi i gorenavedenite redovi od Danaj- smetale deka Danaidite pristignale od Egipet.
I pokraj ovoj kriticizam od pobornicite na Arijskiot model, ne postoi somnevawe
deka Eshil bil poln so ona {to moème da go nare~eme helenski nacionalizam i deka sakal
da go amortizira vlijanieto od bila kakva invazija. Toj ìveel vo tekot na kulminacijata
na Persiskite vojni. Kako atinski aristokrat, toj u~estvuval vo kriti~nata Bitka kaj Maraton vo 492 godina pred novata era, koja spre~ila golema persiska invazija. Negovata drama Persijcite direktno gi izrazuvala ksenofobi~nite ~ustva na negovata generacija. Vo
Molitelite, takvite ~ustva se samo nezna~itelno maskirani:
Gospodine ! [to pravite vie ? Kakov vid arogancija ne pottiknala na obes~estvuvaweto na ova kralstvo na Pelazgite ? Mislam deka e sigurno, toa e kralstvo na èni od koe
ste pristignale ? Za eden varvarin {to ima vrska so Heleni, vie ste preterano vozgordean.
Vo takva zagreana {ovinisti~ka atmosfera, bi bilo daleku poverodostojno da pretpostavime deka Eshil posakuval da gi omalovaì, namesto da gi prezgolemi egipetskite sostojki vo mitskiot ciklus. Od tekstot postojat bitni dokazi koi go podrùvaat vakviot argument, no za da go prikaàm toa, jas }e napravam ~ekor napred od mojot argument i }e upotrebam pristapi vo osnova rezervirani za vtoriot i za tretiot tom vo ova delo.
Elementite od bilo koja legenda moàt da bidat grubo stepenuvani spored svojata
istoriska vrednost. Najmalku polezni se motivite nasekade voobi~aeni za narodni prikazni, vo ovoj slu~aj elementite kako prikaznata za pedesette }erki koi se ven~avaat i gi ubivaat pedesette sinovi. Drugi folklorni temi se pojavuvaat na drugi, no zna~ajni mesta. Lu|eto od Egipet koi mu dostavuvale informacii na Diodor Sikeliot, mu kaàle deka Grcite
ja premestile lokacijata od kade poteknuvala Io- od Egipet vo Argos. Majkl Astur pokaà
kako prikaznata za Io, Zevs i Hera nalikuva na semitskata prikazna za Agara vo Biblijata.
Agara, ~ie ime izgleda e izvedeno od semitskoto hgr (talkawe), bila sakana i zabremeneta
od Avraam, a isterana od negovata qubomorna sopruga Sara vo pustiwata.Taa re~isi umrela,
no Bog i daril potkrepa vo edna oaza kade go rodila Ismail, koj bil polovina ma`, a polovina yver.193Astur citira i eden vpe~atliv pasus od prorokot Eremija,Prekrasnata junica e
Egipet, no eden {trkel od severot i se nafrli, za da sugerira deka izraelskata publika na
prorodokot ja poznavala legendata.Astur gi upotrebuva i dvata ovie primeri za da tvrdi deka semitsko vlijanie e prisutno vo legendite koi go okruùvaat naseluvaweto na Danaos.194
Sepak, izgleda deka postojat u{te pove}e pokazateli za prisustvoto na egipetskata
mitologija. Na primer, vo Molitelot (212 red), Danaos ja povikuva pticata na Zevs i horot
odgovara so povikuvawe na spasonosni zraci na sonceto. Komentatorite bile obvrzani da
ja sogledaat za{emetuva~kata paralela so solarniot sokol na egipetskiot ekvivalent na
Zevs, Amon-Ra, no tie se obidele da ja namalat nejzinata va`nost narekuvaj}i ja egip}anizirawe, {to i dava aroma na ne{to docno i povr{no. Na drugi mesta, postojat spomenuvawa
192
Bea istaknati navodi na avtori, deka vo Elada se naselile i Dorite, Brigite, Frigite, Trakite...
A so niv bila povrzana Ilijada. Psametih (7 vek) rekol, Frigite bile postari od Egiptjanite: f=b.
193
Rasa=narod i samo istoglasno. Evreite kako ednobo`ci bile Belci so crne~ki=semitski eden bog.
Pa Agara=a gara, Abraham=Abrakam=a brakam=brakom so Sara=sara, Ismail=ismail=ismeil/ismeal.
194
Crncite (Semitite) nemale doma{ni ìvotni: govedo, sviwa, ovca, koza,kow...Tie bile samo lovci.
71
na dolen ili podzemen Zevs koj go pre~ekuva mrtviot, kako i na drug Zevs, koj donesuva
presuda vo Podzemniot svet vrz osnova na zlostorstvata na lu|eto. Ovie spomenuvawa izgledaat zabele`livo sli~no kako egipetsko sudewe na mrtvite od strana na Oziris, i ne e
iznenaduva~ki deka Oziris bil sporeduvan so pasusot od Odiseja, za koi postoi op{to mislewe deka se orfi~ki i vo krajna mera egipetski.
Ovie spomenuvawa se sugestivni. Sepak, najcvrstiot dokaz vo legendite doa|a od
li~nite imiwa, a tuka e neophodno da gi polzuvame neodamne{nite dela od klasicistot i
literaturniot kriti~ar Frederik Al. Al ja pokaà veli~estvenata sofisticiranost na
klasi~nite pisateli i potrebata na nivnite tekstovi da im pristapime kako, da kaème, na
Fineganovoto bdeewe. Negovoto gledi{te e deka treba da odbgenuvame da im nametnuvamekako {to pravea mnogumina klasicisti- monisti~ko ili edno edinstveno grubo zna~ewe.
Vo praktikata, tvrdi toj, treba da ja barame gustata mreà od igri so zborovi, anagrami i
strukturalni paraleli koi vo tekstot mu davaat pove}e i ~esto kontradiktorni zna~ewa
ili ~itawa. Isven toa, kon igrite so zborovi ne treba da se odnesuvame lekomisleno, tuku
treba da gi zemame vo predvid kako obelodenuvawe dlaboki, moèbi i sveti, povrzanosti i
vistini.
Ne postoi somnevawe deka na Molitelite treba da mu posvetime takvo vnimanie. Garvi se osvrnuva na upotrebuvaweto zborovi ~ij zvuk ili oblik sugerira na eden od motivite,
iako negovoto zna~ewe moè da bide prili~no razli~no. Vo Molitelite, ozna~uva
ridesta zemja, no sugerira na zemja na kravata,(osnova bou- so ozna~uvawe govedo) dodeka
e potsetuvawe na Apis, egipetski ekvivalent na Epafus. Ova e daleku pove}e odo{to
igra na zborovi. Toa izvira od idejata deka nekoe ime ne e samo pra{awe na konvencija, tuku
intimno mu pripa|a na ne{toto koe go prestavuva.
Garvi potoa poso~uva specifi~na paralela pome|u imeto na Epafos i osnovata ephap-, koja mo{ne ~esto se pojavuva vo dramata i koja ima dve zna~ewa, zgrap~uvawe i miluvawe. Postoi i epipnoia, {to istovremeno ja ozna~uva ne`nata zadi{anost na Zevs koj ja zabremenuva Io i podocne`nata bura koja im se zakanuva na Danaidite. Duri i ako gi ostavime
nastrana ovie primeri i Apia(n), druga povrzanost so imeto Epafos be{e predloèna od
@an Berar: imeto >Ip.py bilo imeto na dva ili tri faraoni od Hiksite, a na gr~ki jazik bilo konvencionalno prikaùvano kako Ap(h)phis. Kako {to poso~uva Astur, razlikata vo
volkalicazijata moè da bide objasneto so faktot deka docniot egipetski jazik minal niz
menuvawe na samoglaski, a>o, kon krajot na vtoriot milenium pre.n.e.195 Ova bi sugeriralo
deka imeto Epafos bilo vovedeno pred toa vreme i go potkopuva argumentot za docno egip}anizirawe.
Toponimot Apia, koj retko se upotrebuva nadvor od ovaa drama, vo osnova ozna~uva
Argos, no i drugi mesta se koristi za celiot Peloponez. Toj verodostojno be{e povrzan so
apios (dale~en) ili so api gai (dale~na zemja) kaj Homer. Sepak, ova verojatno ne e negovoto poteklo, a Apia pobuduva i mnogu drugi asocijacii. Na drevnite lu|e im bilo o~iglednoa zapo~nuvaj}i od 1911 godina duri i sovremenata u~enost priznava- deka imeto potsetuva na
bikot Apis od Egipet, pa zatoa e povrzano so kravata Io i nejziniot egipetski sin Epafos.
Kultot kon bikot Apis vo Memfis datiral u{te od vremeto na prvata dinastija, no vrvot
na negovoto vlijanie se slu~il posle 18-tata dinastija, a originalniot egipetski oblik na
imeto e Hpw. Hp ili Hpy bilo imeto na eden od sinovite na Horus, so istaknato mesti vo
Knigata na mrtvite, ~ija posebna odgovornost bilo braneweto na severot. Zatoa, toj bi moèl, vo o~ite na Egip}anite, da bide povrzano so Grcija. Na prv pogled, moèbi e premnogu
pretenciozno da go povrzeme so Apia vo Grcija; me|utoa, vo Molitelite postoi pasusot:196
Tloto na koe stoime e samata Apiska zemja, i u{te od stari vremiwa go nosi toa ime
vo ~est na pijavica (lekar). Bidej}i Apis, jasnovidec i pijavica, sinot na Apolon, pristigna od Neupaktos od podale~niot breg i dobro ja pro~isti ovaa zemja od ~udivi{ta smrtonosni za ~ovekot, koi Zemjata, oskvernavena od uàsnite dela od minatoto, gi sozdade- ~umi
195
Rasa=narod i toa samo istoglasno, nikako inaku. [to se odnesuva za a=o, toa se govorni, kako denes.
Apia=a pia; Apis ne govedo, ni bik=Zevs, ni kow=Posejdon, oti za govedo e Bou, Bukoleon (buka-lo
lav),Bous kai leon(govedo lav);Bous koine i Bos latinski:Filip=fil lip,filo=pilo=pi-lo,lip=lip-a.
196
72
polni so jarost, {tetni mesta so vrvulici od zmii. Za ovie nevolji, Apis sozdade spas so
lekarstva i so vol{ebstva, na zadovolstvo na zemjata Argievska...197
Treba da bide poso~eno deka, vo egipetskiot panteon, Hpy bil straàrot }up koj gi
sodrèl tenkoto crevo, a vo Knigata na mrtvite edna od glavnite fukcii pri za{tituvaweto na mrtvite bilo ubivaweto demoni vo oblik na zmii. Vo osnova Apolon bil poistovetuvan so tatkoto na Hpy, Horus. Poradi sloènosta na ovaa paralela postojat ogromni {ansi
za nejzinata verodostojnost. Sepak, za razlika od o~iglednoto drevno poteklo na imeto Epafos, imeto Apis- barem vo ovoj kontekst- se ~ini deka mu pripa|a na poskrore{ni vremiwa.
Imeto Apia ne se pojavuva kaj Homer, a prikaznata za negoviot eponmim se pojavuva samo vo
ovoj pasus i izgleda ne i pripa|alo na poop{ta tradicija.
Epafos i Apia ne se sami. Najgolemiot del od imiwata vo Molitelite imaat silni
egipetski konotacii, od koi }e ponudam samo nekolku primeri. Inahos (Inah), za kogo sega
postoi op{to mislewe deka e najargievsko ime vo dramata, e viden kako kral na Argos i tatko na Io. Toj podocna stanal glavnata reka vo Argos, i kako takov ~esto bil sporeduvan so
egipetskiot Nil. Me|utoa, vo 18-tiot vek, stavot bil mo{ne razli~en. Na primer, hrabriot
i brilijanten nau~nik Nikolas Frer smetal- prili~no dubiozno- vrz osnova na eden od hristijanskite crkovni otci, Evzebij, deka Inahos bil kolonizator od Egipet. Frer tvrdel deka imeto bilo voobi~aeno na Bliskiot istok, ozna~uvaj}i lu|e pro~ueni poradi nivnata sila i hrabrost, pri {to go citiral bibliskiot izraz >nq, trakskribirano na gr~ki jazik
kako Enak ili Enah vo Septuagintata i gr~koto anax, anaktos (kral). (Zna~i, k=h, R.I.)
Imeto >nq e dvosmisleno, dvonazna~no. Toa bilo koristeno za vladetelite na Kirjat Arba, koi izgleda bile Hetiti, no vo osnova se odnesuva na visokite i mo}ni Filistejci, za koi postoi op{t stav deka pristignale od Egejot. Bidej}i zborot (w)anakt- se pojavuva
vo frigiskiot jazik isto kako i vo gr~kiot jazik, nq moèbi bil izveden od nego. Osven
dubioznosta na ovaa etimologija, prisuten e problemot za jasnoto indicirawe deka Kirjat
Arba bila osnovana vo 17 ili 18 vek pred novata era. Me|utoa, kako {to veruvam, dokolku
Filistejcite bile lu|e koi govorele glavno na gr~ki jazik, (w)anakt- moèbi e izveden od
nq.198 (Vanakt=v anakt, v=va, do denes makedonski: va-na-ta, R.I.)
Vo sekoj slu~aj, Frer ne bil svesen za eipetskiot koren >nh, {to mo{ne mnogu ja zasiluva negovata op{ta poenta. Negovoto osnovno zna~ewe bilo ìvot, kako vo pro~ueniot
simbol na ankh, no poseduval i golem raspon od drugi zna~ewa. Formulata >nh dt (neka ìvee
zasekoga{) bila standardnata formula upotrebuvana posle imiwata na ìvite faraoni, a
poradi ova se javuva verodostojna etimologija za gr~kiot zbor (w)anax, (w) anaktos (kral), koj
nema poznato poteklo vo indoevropskiot.199 Druga upotreba na zborot >nh ima zna~ewe mrtove~ki sanduk, {to izgleda bi bila etimologijata za gr~koto Anaktoron, svetiot relikvijar vo sredi{teto na Elevsinskite misterii.
Pobitno za na{iot sega{en interes e upotrebata na >nh vo frazata mw>nh zaradi
opi{uvawe ìva voda.Anaktos e upotrebuvan na istiot na~in i specifi~no vo redot od izgubeniot ep Danais, od kralskata/ìva reka Nil. Rekata Nil bila po~ituvana poradi svojata plodnost i ìvotodavnite mo}i. Osven toa, spored mitografot Apolodor, koj verojatno ìveel vo prviot vek od novata era, majkata na Egiptos i Danaos, koja bila }erka na Nil, bila narekuvana Anchino. Verojatnosta deka imeto e izvedeno od
egipetskiot oblik *>nh nwy (ìvi vodi ili ìvot na voda) e zasilena poradi varijantata na
nejzinoto ime kako Anchirrho ili Anchirho: rho na gr~ki jazik ozna~uva struja ili te~enie.
197
Samo istoglasno: Apis=a pis=pi{, pi=pie=pievica=pijavica; Naupaktos=na v paktos, bez t pakos.

Avtorot negovorej}i za koj tn.gr~ki jazik misli, toj sozdava zbrki. Za nego pelazgiski=varvarski=
tn.Homerov=tn.Platonov=tn.slovenski bil gr~ki, {to vaèlo i za Ptolomjoviot Aleksandriski koine, slu`ben s do so 1868 godina. Pa sledi katarevusa i dimotiki duri vo 20 vek. Toj govori za frigiski, a Frigite bile Brigi od Evropa.Pokraj niv bile Pontcite, najbelite i najubavite od bela rasa.
199
Inoevropjani denes ima. Tie se me{anci me|u Evropjani (Belci) i Indijci (Temni, vakvi bile i
crni). Me|utoa, istoriski nikoga{ nemalo Indoevropjani. Belcite se selele kon Istok vo Indija..., a
Indijcite i Mongolite kon Zapad voZapadna Azija i Evropa,duri Afrika.Vent govori,Franc Bop, orientologot vo Berlin, koj od 1830 do 1866 godina ja osnoval komparativnata filologija, go sozdal poimot indogermanska (indoevropska) jazi~na zaednica. Vidliv e falsifikatot: bop=bop e tn.slovenski.
198
73
Postoeweto na takvi osobeni semanti~ki grupi- i vo egipetskiot, i vo gr~kiot jazik- vo odnos na kralskoto semejstvo, mrtve~kite sandaci i voda vo te~enie, izgleda deka gi
namalilo re~isi na nula {ansite za slu~ajna koincidencija. Isto taka, trojnata upotreba
na Inahos kako kral, predok i reka, kako i mo{ne ~estite kontrasti pome|u nego i rekata
Nil, bi sugeriralo na sloèna paranomasija, ili igra so zborovi, vo egipetskiot i gr~kiot
jazik, od tipot na gorenavedeniot primer so Hpw/y-Apis/Apia. I tuka, bez ogled na upotrebata na vo epot, faktot deka nitu Homer, nitu Hesiod ne go koristele imeto Inahos i deka Hesiod upotrebuva drugo ime za tatkoto na Io, naveduva na misla deka ovoj egipetsko-gr~ki soodnos e navistina podocne`no obrazloùvawe.200
Imeto na }erkata na Inahos, Io, bilo izvedeno od glasot ienai (talkawe), {to fino
bi korespondiralo na etimologijata na Agara od hgr (talkawe). Sepak, postojat podednakvo
o~igledno egipetski i semitski etimologii. Sovremeni komentatori ja priznavaat o~iglednata igra na zborovi koja e prisutna vo dramata pome|u , Io, , Jonski i , violetova boja. Gore be{e sugerirano egipetsko poteklo na imeto Jonec. Dvojnata etimologija na
Io se ~ini deka najprvo proizleguva od egipetskoto i<h (mese~ina), koe vo bahairskiot dijalekt na koptski jazik e prisutno kako ih. Osven toa, postoela tradicija deka i bil dijalekten zbor za mese~ina vo Argos. Povrzani so ova- kako {to ukaùva Al- se asocijaciite pome|u Io i Izis (Izida) koja, vo mo{ne docnata egipetska religija, bila povrzana so mese~inata. Ponatamu, Al ukaùva na lunarnite povrzanosti, so rogovite i ènstvenosta soedineti i srasnati vo kravata. Tokmu tuka gi pronao|ame vtorite i, veruvam, osnovnite egipetski etimologii za Io: etimologii od iht (krava)- mnoìna ihw-i iw3201 (pripitomeno govedo
so dolgi rogovi).202
Pome|u imiwata na naslednicite na Io nie go analizirame i imeto na Epafos. Libija- od docno egipetsko Rb- e, veruvam, edna forma od Atena. Mnogu u~eni lu|e go derivirale imeto na nivniot sin Belos od semitskiot b<l, dali vo op{tiot smisol kako gospodar
ili specifi~no kako bogot so toa ime. Imeto Foinikis e o~igledno povrzano so Fenikija.
Paradoksalno, kralot na Tir, Agenor, e edinstveniot ~len od semejstvoto koj ima gr~ko ime
so zna~ewe maèstven ili hrabar. Etimologijata na imeto Egiptos (Ajgiptos) e o~igledna. Prvi~no, H(t)-K3-Pth, Hram na duhot na Ptah, bilo imeto na Memfis, prestolninata na
Dolen Egipet. Me|utoa, do vremeto na Docnata bronzena epoha, se ~ini deka nasekade niz
Isto~niot Mediteran bilo vo op{ta upotreba za Egiptjanin, a li~noto ime Ai-ku-pi-ti-jo e
spomenato vo mikenska Grcija.
Imeto na bliznakot i rivalot na Egiptos, Danaos, se pojavuva kako Da-na-jo vo Linearnoto B, no ova prestavuva daleku posloèn i pofascinanten problem. Ova ime ne go poseduva nitu eden poznat lik vo egipetskata istorija ili mitologija. Me|utoa, imeto ima dolga povrzanost so Egejot, verojatno protegaj}i se nazad do tretiot milenium pr.n.e. Da-na-ne
200
Egiptjanite i Brigite imale isto poteklo od Levantot, so nivnoto zaedni~ko levantsko govedo.
Nivniot jazik bil jazik na Belci, tn.slovenski, na kogo tvorele Hesiod i Homer. So navodot na avtorot se potvrduva,za Ptolomejova doba od staroegipetski nastanal koine,koi bile dvorasni.Pri toa pri
prevodot na delata na tn.Hesiod i tn.Homer imalo doteruvawa za navedenite imiwa,ama imalo i drugi.
201
Aramejski i staroegipetski bile istovetni dvorasni jazici na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti).
Pa so reforma na staroegipetski proizlegol koptski,a {to se slu~ilo so koine na tn.staroslovenski.
202
Sto~arite velat, deka na kratkorogovoto (brahicerot) rodona~alnik mu bil izumrel vo praistoriska doba. Negovi koskeni ostatoci bile najdeni vo diluviumot. Zaradi blagata klima na jugot vo odnos
na severot, bilo sozdadeno ova sitno i malo govedo so ne`ni i ubavi formi, ednobojno, so kusi rogovi,
od koe poteknuvaat sitnite rasi na goveda. Zna~i, vo diluviumot (pleistocen), so traewe miloin godini, ledenoto doba, a ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit, divoto dolgorogovo govedo bilo
odoma{eno i bilo sozdadeno levantskoto govedo, od kogo poteknale egipetskoto i brigiskoto govedo.
Vtorovo imalo ponatamo{en razvitok i se dobilo sitno kratko rogovo govedo, bu{a. Naprotiv, egipetskoto opstoilo na mnogu ponizok stepen na razvitok. Razlikata me|u egipetskoto i zebu bila vo taa,
{to indiskoto zebu ima mnogu razviena grba za skladirawe mast, koja ima dvojno pove}e energija i od
1 km mast se dobiva okolu 1040 g voda, najneophodno za opstanokot, kade nema hrana i voda. Ist slu~aj e
kaj kamilata, no ne kaj bivolot. Bidej}i zebu dospeal do Mesopotamija, a se odgleduva i vo crna Afrika, {to vaì za bivolot, se potvrduva, Crncite (Semitite) vo Severna Afrika, Arapskiot Poluostrov so Mesopotamija stignale ju`no od Sahara, a Indija so ju`na Afrika bile spoeni: Crnci od jugot.
74
e prisutno vo Linearnoto A; T>in3y ili ta-na-ju se pojavuva kako egipetsko ime za Grcija od
15-tiot vek pred novata era, a D3-in bilo vo upotreba od 13-tiot vek. Astur ja povrzal osnovata so semitskiot koren dn(n) (sudija), prisuten vo takvi imiwa kako Dan>el ili Daniel; pritoa, Astur smeta deka Danajcite, ~ij eponim bil Danaos, bilo pleme koe govorelo na semitski jazik203 i koe pristignalo vo Grcija vo Docna bronzena epoha, verojatno od Kilikija vo
jugoisto~na Anadolija. Iako prifa}am deka verojatno postojat povrzanosti pome|u raznite
narodi nare~eni Dani/a ili Tani/a vo isto~niot Mediteran, i veruvam deka Kilikija i ju`niot Egej bile pod ogromno semitsko vlijanie vo tekot na najgolemiot del na Bronzenata
epoha, jas pretpo~itam da gi sledam onie nau~nici koi smetaat deka Dnnym, podocna pronajdeno vo Kilikija, i bibliskoto pleme Dan pristignalo od Egejot, a ne od sprotivniot pravec. Me|utoam kolonizaciite za koi se interesiravme se slu~ile zna~itelno porano, a site
legendi za ovie kolonizacii insistiraat deka Danaos bil dojdenec vo Grcija.
Imeto Dan- so sigurnost e okruèno so gusta i stara igra na zborovi vo egipetskiot,
zapadnosemitskiot i vo gr~kiot jazik.204 Gardiner poso~uva deka do 11 vek pred novata era,
toponimot D3-in ili Dene bil pi{uvano so determinativot ili piktogramot na navedeniot
star ~ovek. Spored Gardiner, ova e povrzano so egipetskoto mi, podocna pi{uvano mi- do
doa|aweto na ovoj period, d, t i t bile izgovoruvani na istiot na~in- so zna~ewe star i
umoren. Zatoa, Gardiner go upotrebuva izrazot umorna zemja. Poradi toa, intersno e da zabeleìme deka dlabokata starost i zamorot se najvpe~atlivi osobini na Danaos vo Molitvite i na drugi mesta. Toj bil poznat i kako mudar sudija i zakonodavec koj ja naselil Argolida, a toj i negovite }erki bile osobeno pro~ueni poradi nivnata vklu~enost vo navodnuvaweto. Zatoa, negovot ime bi moèlo da proizleguva od egipetskiot oblik *dniw (dodeluva~ ili navodnuva~), od dni (dodeluva, navodnuva), {to o~igledno e povrzano so semitskoto dn(n) (sudija). Mi se ~ini deka mreàta od igrata so zborovi e premnogu gusta za da odredime koja forma se pojavila najprvo. Danajskiot narod vo Egejot ili Danaos, egipetskosemitskiot kolonijalen dodeluva~ na zemja, zakonodavec i navodnuva~.
Dokolku zaklu~ocite koi moème da gi izvedeme od imeto na Danaos se neizbe`no
dvosmisleni i dvozna~ni, legendite za negovata borba protiv Egiptos bea sogleduvani, barem vo tretiot vek pred novata era, kako nedvosmisleno poso~uvawe na negovata uloga na
glavator na Hiksi, progonet od egipetskata nacionalna prerodba vo 18-tata dinastija. Vo
ovaa povrzanost, nie treba da se svrtime kon gr~koto ime na dramata Molitelite-Hikedides. Ova e jasno povrzano so Hikesios (Molitelot), sredi{niot prekar na Zevs, bogot koj dominira so dramata od po~etok do kraj. Prili~no ~udniot prekar ili epikleza Hikesios bil
povremeno upotrebuvan na drugi mesta, osobeno vo ju`na Grcija, i mu pripa|a na op{tiot
aspekt na bogot so ~ija pomo{ za{tituva tu|inci. Interesno e da ukaème i deka dve drami
nare~eni Hiketidi se odnesuvaat na Argos, gradot podocna osobeno doveduvan vo vrska so
kolonizacijata na Hiksite. Hikesios vpe~atlivo nalikuva na egipetskoto Hk3 h3st, koe vo
gr~kiot jazik vo tretiot vek pred novata era bilo prestavuvano kako Hiksi.205
So ogled na op{tata i protkajuva~ka paranomasija ili igra so zborovi vo gorenavedenata drama, navistina se ~ini deka e mo{ne verojatno oti Eshil i negovite izvori bile
svesni za dvosmislenosta vo dramata locirana vo edna trilogija za borbata pome|u Egiptos
i Danaos, a osobeno za pristignuvaweto na Danaos od Egipet vo Argos. Izgleda deka e razumno da pretpostavime deka Hiksi bilo primarnoto zna~ewe i deka idejata za molitel
bila izvedena od toj zbor. Me|utoa, {iroko rasprostranetoto svedo{tvo za Zevs Hikesios
203
Za avtorot semitski jazici se poklopuvaat so prostorite, kade bile naseluvani Crnci, s do so Mesopotamija. Me|utoa, tie bile malku brojni i bez zna~ajni. Kako me{avina na mnozinstvoto Belci i
Crnci (Semite) bile sozdadeni aramejski i staroegipetski jazik. A kako {to Crncite bile malcinstvo, vo dvorasnite jazici crne~kite (semitskite) zborovi bile malcinski. So toa {to aramejski i staroegipetski so nivnite naslednici bile proglaseni za semitski jazici, a ne mnozinskopelazgiski i
malcinskosemitski jazici, se pravat zbrki. Duri avtorov verojatno }e bide proglasen nivni neprijatel. Za mene e vaì samo rasa=jazik i samo istoglasno: p=p, e=e, l=l, a=a, z=z, g=g/s=s, e=e, m=m, i=i t=t.
204
Se govori za dvorasni jazici, na Belci i Crnci (Semiti), na koi bile prevedeni pelazgiskite dela.
205
AVTOROT POTVRDI, DELATA NA KOINE BILE PREVEDUVANI VO 3 VEK PR.N.E. Zna~i,
toj dokaà, KOINE BIL SAMO PO SMRTTA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI,Aleksandriski.
Tokmu od navedenoto proizleguva, avtorot zaludno govori za gr~ki (koine) pred 3 vek pred novata era.
75
naveduva na misla deka igrata so zborovi bila stara, pri {to postoi mo{ne mala verojatnost deka poteknuva od Ehsil.
Postoi malo somnevawe i deka prikaùvaweto na nivnoto pristignuvawe kako begalci koi bile gostoqubivi pre~ekani od domorodnite ìteli- pri {to istite begalci podocna na tainstven na~in stanale vladeteli- nudelo daleku pogolemo zadovoluvawe na helenskiot nacionalizam namesto nivnoto prikaùvawe kako osvojuva~i. Toa so sigurnost pomagnalo vo olesnuvaweto na napnatosta pome|u drevnata tradicija i nacionalnata gordost.
Pra{aweto dali navistina stanuva zbor za kolonizacija na Hiksi vo Argos vo vtoriot milenium pred novata era, }e bide razgleduvano vo vtoriot tom. Tuka, se {to tvrdam e deka temata vo Molitelite, kako i ogromnata koli~ina na egipetski materijal vo dramata, pokaùva deka Eshil i negovite izvori, koi datiraat barem do pi{uvaweto na Danais vo sedmiot vek pr.n.e. ili porano, veruvam deka ova bilo fakti~kata sostojba.
Na kraj jas treba da dodadam deka Molitelite ne e edinstvenata tragedija koja se odnesuva na kolonizacijata: mnogu od tragediite koi se osvrnuvaat na Teba go spomenuvaat fenikiskoto poteklo na Kadmos. Na primer, vo dramata Fenikiskite èni od Evripid, grupa
fenikijski èni doa|a- tokmu zatoa {to Kadmos pristignal od Tir- da go gleda slomot na
negovata dinastija. I tuka, dokazite mu odat vo polza na op{toto uveruvawe od legendite od
pettiot vek pred novata era.
Herodot
Najvoo~livoto projavuvawe na ova uveruvawe ni doa|a od Herodot, koj svoite veli~estveni Istorii gi napi{al vo pribli`no 450 godina pr.n.e. Negovata glavna tema bil odnosot pome|u Evropa,pod izrazot Evropa toj glavno misli na Grcija-i Azija i Afrika. Spored Herodot, ovoj odnos bil poln so sli~nosti i so razliki, kontakti i konflikti. Toj postavuval mnogu pra{awa za ovie temi vo tekot na negovite obemni patuvawa vo Persiskoto
carstvo, od Vavilonija do Egipet, kako i na negovite severni i zapadni rabovi, od Epir i
Grcija do Crno More.
Citatot na po~etokot od ova poglavje pokaùva deka Herodot ne napi{al bilo kakvi opisi za kolonizacijata, bidej}i veruval deka ova se slu~ilo na drugi mesta. Me|utoa,
vo podednakva mera, pasusot jasno stava do znaewe deka Herodot bil cvrsto uveren oti kolonizaciite navistina se slu~ile. Istoriite se polni so referenci koi upatuvaat na niv:
Hramot na Atena (vo Lindos na Rodos) bil osnovan od }erkite na Danaos, koi za~ekorile na ostrovot pri nivnoto begstvo od sinovite na Egiptos.
Kadmos, sinot na Agenor, za~ekoril na nea (Tera) vo tekot na svojata potraga po Evropa i...tamu ostavil mno{tvo Fenikijci.
Herodot ne bil tolku mnogu zaintersiran za samite naselbi, tuku za na~inot na Grcite koj tie naselbi stanale alatki pri voveduvaweto egipetska i fenikijska civilizacija
vo Grcija:
Predlagam da go zauzdam mojot jazik za misterioznite obredi na Demetra, koi Grcite gi narekuvale Tesmoforija, sepak...moàm da kaàm, na primer, deka tokmu }erkite na
Danaos ja donele ovaa ceremonija od Egipet i gi podu~ile pelazgiskite èni...
Fenikijcite koi pristignale so Kadmos...vostanovile vo Grcija, posle nivnoto naseluvawe vo taa zemja, mno{tvo dostignuvawa, od koi najva`noto bilo pi{uvaweto, umetnosta
koja dotoga{, mislam, ne im bila poznata na Grcite.
Na drugo mesto, Herodot go povrzal voveduvaweto na bliskoisto~nata civilizacija
so likovi od kulturata, koi bile zavisni od politi~ki i voeni likovi. Me|utoa, ovon proces prodolìl posle prvi~nata kolonizacija:
Sega sogleduvam edna ideja deka Melampus...go vovel imeto Dionis vo Grcija, zaedno
so `rtvuvaweto vo negova ~est i fakti~kata povorka. Me|utoa, toj celosno ne ja osoznal doktrinata, nitu ja soop{til vo nejzinata celosnost; nejziniot posovr{en razvoj bil delo na
podocne`ni u~iteli. Sepak, tokmu Melampus ja vostanovil fali~kata povorka, a od Melampus Grcite gi nau~ile obredite koi sega gi izveduvaat. Melampus, spored moeto gledi{te,
bil sposoben ~ovek koj se zdobil so umetnost na prorokuvaweto i donel vo Grcija, so mali
izmeni, brojni raboti {to gi nau~il vo Egipet, a pome|u niv i ~estvuvaweto na Dionis...
Melampus verojatno go steknal svoeto znaewe za Dionis so pomo{ na Kadmos od Tir i od lu|eto koi pristignale so nego od Fenikija vo zemjata sega nare~ena Bojotija. Imiwata na re-
76
~isi site bogovi vo Grcija pristignale od Egipet(moe naglasuvawe). Od istraùvawata koi

gi izvedov znam deka tie do{le od tu|ina, i se ~ini deka e najverojatno oti toa bil Egipet,
bidej}i imiwata na site bogovi bile poznati vo Egipet od po~etokot na vremeto...Zna~i,
ovie praktiki i drugi za koi }e govoram podocna, Grcite gi pozajmile od Egipet...Vo drevnite vremiwa, kako {to znam od ona {to mi be{e kaàno vo Dodona, Pelazgite nudele `rtvi od sekakvi vidovi i im se molele na bogovite, no bez bilo kakvo pravewe razlika pome|u imiwa ili tituli- bidej}i se u{te nemalo slu{nato za takvi raboti. Tie gi narekuvale
spored gr~kiot zbor theoi- dodeluva~i...Dolgo posle toa, imiwata na bogovite bile doneseni od Egipet vo Grcija, i Pelazgite gi nau~ile...potoa, kako {to vremeto odminuvalo, tie
po{le vo proro~i{teto vo Dodona (najdrevnoto i, vo toj period, edinstvenoto proro~i{te
vo Grcija) za da pobarat sovet dali e prikladno da usvojat imiwa koi vo zemjata pristignale
od tu|ina. Proro~i{teto odgovorilo deka }e postapat pravilni dokolku gi upotrebuvaat.
Ottoga{ natamu, zatoa, Pelazgite gi koristele imiwata na bogovite pri nivnite prinesuvawa `rtvi, a od Pelazgite imiwata preminale kaj Grcite.206
Zgora na toa, Herodot smetal deka voveduvaweto bliskoisto~ni idei ne bilo ograni~eno samo na kolonisti. Negoviot opis na egipetskoto i libiskoto poteklo na proro~i{teto vo Dodona vo Epir, vrz osnova na iskazi od svedo{teni~ki vo Dodona i od sve{tenici vo egipetskiot grad Teba, se odnesuval na mitovi koi voop{to ne se povrzani so Dionis i
so Kadmos.
Kako {to spomenav, Plutarh go obvinil Herodot, vo vtoriot vek od novata era, deka
e tatko na lagite. Pritoa, nau~nicite koi denes rabotat vo ramkite na Arijskiot model se
nakloneti da se odnesuvaat kon Herodot so labavo udostojuvawe i osobeno ja preziraat negovata lekovernost. Me|utoa, toj ne se potpiral celosno na legendi koga smetal deka gr~ki
obi~ai bile izvedeni vo osnova od Istok i osobeno od Egipet:
Nikoga{ nema da priznam deka sli~nite ceremonii izveduvani vo Grcija i vo Egipet se rezultat od ~ista koincidencija- dokolku be{e taka, na{ite obredi }e bea pove}e gr~ki spored karakter i pomalku skore{ni spored poteklo. Nitu, pak, }e dozvolam tvrdewe deka Egip}anite bilo kogo go prezele od Grcija ili vakviot obi~aj, ili bilo koj drug.
Zatoa, se ~ini deka Herodot upotrebuval razum namesto slepa vera vo tradicijata,
kako i metodot na konkurentskata verodostojnost koj bi izgledal kako celosno soodveten za
takva tema. Sepak, nie ne se interesirame za ispravnosta ili neispravnosta na negovite zaklu~oci, tuku samo za faktot deka toj veruval vo niv i deka pritoa se odnesuval relativno
konvencionalno. Negovite iskazi izgleda se potvrdeni od najranite spomenuvawa na kolonizacijata, kako i od prifa}aweto na negovite idei od dominannoto mnozinstvo od podocne`nite gr~ki pisateli. Takvoto prifa}awe e osobeno impresifno vo kontekstot na strasniot gr~ki {ofinizam od tie vremiwa, kako i poradi gr~kata zagriènost ili odbojnost
kon tradicii koi gi pravele kulturno inferiorno vo odnos na Egip}anite i Fenikijcite,
koi se u{te bile mo{ne prisutni. Izgleda deka moèbi tokmu poradi vakvata pri~ina Herodot zazemal odbranbeni pozicii, no ne vo odnos na postoeweto na kolonizaciite, tuku
koi obemot na gr~kite kulturni pozajmuvawa od Egipet i od Fenikija. Tokmu ovaa nelagodnost ne vodi do vtoriot izvonreden gr~ki istori~ar, Tukidid, koj ìveel od 460-400 godina
pred novata era.
Tukidid
Kriti~arite od po~etokot na 19 vek sozdale golemi igri na ti{ina okolu nekoi
avtoriteti za kolonizaciite, a istori~arot koj o~igledno go imale na um bil Tukidid. Tukidid, vo vovedot od svojata istorija, ne gi spomenuva Kadmos ili Danaos, iako spomenuva
pelopidska invazija vrz Grcija od Anadolija. Tukidid velel deka, vo eden moment, Karijci
i Fenikijci go naseluvale najgolemiot del na ostrovite, pri {to gi spomenal Danajcite i
Kadmejcite kako nekakvo staro ime za Beotija. Toj gi opi{al o pred-pelopidskite kralevi
na Argos kako naslednici na Persej, kogo Herodot go smetal ili za vistinski egiptjanin,
ili za asirec. Sepak, nema spomenuvawe naKadmos ili Danaos, nitu na nivnite invazii.
206
Se istakna bik, oven/jarec, {to bile na Belcite, a vakvi bile Egiptjanite. Ovde se prodolùva...S
ova govori, Egiptjanite imale pelazgiski bogovi, koi kako takvi gi prenela na balkanskite Pelazgi...
Ama i se govori i za nivnite imiwa,koi gi prifatile balkanskite Pelazgi.Zna~i,Egiptajni=Pelazgi.
77
So ogled na ~estite referenci za kolonizacijata kaj Herodot i vo tragediite vo deceniite pred da zapo~ne da pi{uva, Tukidid so sigurnost gi poznaval tradiciite i negoviot
propust mora da go gledame kako rezultat od svesna odluka. Krajno e neverojatno deka ja donel vakvata odluka bidej}i poseduval dokazi koi gi pobeduvale vakvite tvrdewa, bidej}i vo
takov slu~aj Tukidid re~isi sigurno }e gi vklu~el, kako za zacvrstuvawe na svojata reputacija kako istori~ar, taka i poradi faktot, kako {to }e bide ukaàno podolu, deka invaziite bile navredlivi za negovata istoriska ramka. Edno pomilosrdno objasnuvawe bi bilo
slednovo: Tukidid, kako samosvesen kriti~ki istori~ar, bil kolebliv koga stanuvalo zbor
za spravuvawe so nedokaàni legendi. Me|utoa, cvrstinata na vakviot argument e zaslabnata so negovoto spomenuvawe na eden u{te podale~en mit za Helen, sinot na Deukalion- preìveaniot od Potopot.
Edna od pri~inite zo{to Tukidid e tolku mnogu privle~en vo poslednite tri vekovi, e faktot deka negoviot pogled na istorijata bil progresiven. Spored negovoto gledi{te, kolku sme poblisku do sega{nosta, tolku pove}e veli~estvena i efektivna stanuva politi~kata organizacija. Zatoa, Tukidid bil naklonet da gi potcenuva mikenskite dostignuvawa i da ja naglasuva nestabilnosta i haosot koi usledile vo Mra~nite vremiwa.Na primer,
ova ni pomaga da go objasnime negovoto poreknuvawe deka Homer poseduval bilo kakvo ~ustvo za Helenite kako eden edinstven narod. Spored nego, istorijata se gradi do nevidena
mo} na nejzinite dvajca protagonisti, Atina i Sparta, taka {to negoviot ìvot go pokoril
rasponot, a negovoto delo go opi{uvalo najgolemoto poremetuvawe vo istorijata na Helenite, koe vlijanie i vrz golem del od ne-helenskiot svet, a vsu{nost moàm da kaàm i vrz
celiot ~ove~ki rod.207
Vakvoto prili~no isklu~itelno tvrdewe ne bilo vo sklad so stavot deka Helenite
vo Trojanskata vojna bile vklu~eni kako narod.208Prifa}aweto na kolonizacijata bi bilo
u{te pove}e opusto{uva~ko za negovata istoriska ramka. Pokrienite dale~ini, obemot na
dejstvija i ogromnite dolgoro~ni posledici od lenendarnite invazii bi ja pokaùvale su{tinskata trivalijalna priroda na Peloponeskata vojna, koja stanala golema samo zatoa {to
Tukidid napi{al istorija za nea.
U{te povaèn inhibitoren faktor, vo sporedba so ona {to moème da go nare~eme
negov privremen {ofinizam, bil negoviot nacionalizam-zbor koj namerno go upotrebuvam.
Tukidid povlekol rigidna razlika pome|u Helen i varvarin209 i celoto negovo delo bilo
po-falbena pesna za unikatnosta na gr~kite dostignuvawa, duri i na destruktivnite dostignuvawa. Zatoa, idejata deka Egip}anite, koi Atincite sega moèle da gi osvojat, ili Fenikijcite, koi ja formirale najuàsnata raka na persiskata voena mo}- nejzinata flotaigrale centralna uloga vo formiraweto na gr~kata kultura, o~igledno bilo ne{to voznemiruva~ko za sovremenicite na Tukidid.210
Poimot Helen bil od Pizistratovata doba, a toa bilo spored mitot za Helen, sinot na Deukalionpreìveaniot od Potopot. Sledi negovoto poreknuvawe deka Homer poseduval bilo kakvo ~ustvo za
Helenite kako eden edinstven narod. Pa zatoa, spored nego istorijata se gradi do nevidena mo} na
nejzinite dvajca protagonisti, Atina i Sparta. Tokmu zatoa, toj ne govori za etnos=ednos=ednost, narod, oti rasa=narod, tuku mitolo{ki,a na nea i veruvaat deca, a ne biolo{ki istraùva~i. Sledi: negovoto delo go opi{uvalo najgolemoto poremetuvawe vo istorijata na Helenite, koe vlijanie i vrz
golem del od ne-helenskiot svet, a vsu{nost moàm da kaàm i vrz celiot ~ove~ki rod : mitolo{ki.
208
Vo Ilijada se govori za Trojanskata vojna od Redakciskiot odbor na Pizistrat: Helen 6 vek p.n.e.
209
Varvarite kako sto~ari (govedari sviwari) bile mirotvorci. Sledi Ilijada bila delo na Varvari, na varvarski (govedarski i sviwarski) prostori vo Pelagonija, kade istok od tn.Troja imalo more
(ezero) i zapad sonceto zajduvalo zad visoka planina, Pelister, so dve o~i (ezera)..., koj bil kowarski.
Vo Skamanderi (=s kamen deri) vo 6 vek p.n.e., Erigon (=e rigon, riga=ri ga, ri=re i ga=gea, riga, nariga) vo 5 vek p.n.e. i Crna Reka (=re ka, a vo Pelagonija imalo grad Derion=deri on) vo 9 vek n.e. se vlivala Semoens=Semens=[emens=[emnisa=[emnica, koi bile brzote~ni i vle~ele kowi...Me|u niv se
najduvala tn.Troja, vo ~ie ezero plivale... jaguli, a vo Pelagonsko Ezero imalo jaguli. Toa kako blato
opstoilo s do 1963 godina. Pokraj Crna Gora, me|u selo Babino i Dolenci, postoela/postoi pe{tera
Ege=e ge=gea=zea=zema=zemja, zm=zme=zmej, denes Zmeova Dupka. Tamu bila Ilinska Planina, a se rabotelo za Ilion.Se spomenuva Plake, Plakenska Planina,Sideron,a Crna Reka izvira vo s.@eleznec.
210
Avtorot nikade ne pi{i za pelazgiski jazik, na koj tvorel Platon, koj bil varvarski=tn.slovenski.
207
78
Eden takov stav bi objasnil zo{to Tukidid, kriti~ki istori~ar koj otfrlal legendi, bil vo mo`nost da se osvrne na Helen, ~isto nacionalen lik, no ne i na civilizirani
tu|inci kako Danaos, Kadmos ili egip}aninot Kekrops. (Dali èlbata za ostranuvawe navredlivi legendi moè da dade pottik na samiot kriti~ki pristap, }e bile razgleduvano vo
poglavjeto 4 i 6.)Vakviot nacionalizam se ~ini deka bil tipi~en po zavr{uvaweto na Persiskite vojni vo raniot 5 vek pred novata era i vo posledovatelnata ekspanzija na gr~kata
mo}: ottoga{, kaj najgolemiot del od Grcite naiduvame na razni stepeni omraza i prezirawe
kon varvarite. Vo takva atmosfera, nie bi o~ekuvale gr~kite pisateli, vo najmala raka, da
gi potcenuvaat legendite za kulturnite dolgovi kon Bliskiot istok. Poradi toa moème
pojasno da sfatime, na primer, zo{to bilo kakvite povrzanosti na Kekrops so Egipet trebalo da bidat zameneti so negovata avtohtonost, ili zo{to Tukidid celosno gi izostavuva
legendite- odnosno, zo{to Grcite trebalo da izmislat novi prikazni za stranska kolonizacija i civlizacija.211
Isokrat i Platon
Vo raniot 4 vek pred novata era, izvonredniot glasnogovornik na panhelenizmot i
na gr~kata kulturna gordost bil atinskiot oratot Isokrat. Vo eden pro~uen slavopoj iskaàn na Olimpiskiot festival od 380 godina pr.n.e., toj gi povikal Spartancite i Atincite
da gi stavat nastrana svoite razliki i da mu se pridruàt na eden panhelenski sojuz protiv
Persija i varvarite. So eden nov stepen na kulturna sigurnost, toj izjavil:
A dosega na{iot grad (Atina) stana razli~en od ostatokot od ~ove~kot rod spored
razmislata i govorot, taka {to nejzinite u~enici stanaa u~iteli na ostatokot na svetot.
Taa ni stavi do znaewe deka imeto Heleni pove}e ne ukaùva na rasa, tuku na inteligencija, i deka titulata Heleni se upotrebuva za onie koi ja spodeluvaat na{ata kultura, namesto za onie koi ja spodeluvaat zaedni~ka krv.212
Arogantnosta na ovaa izjava e iznenaduva~ka koga }e zememe predvid deka mnogu kultivirani Grci, vklu~uvaj}i go i Evdoks, najgolemiot matemati~ar i astronom od 4 vek, se
u{te se ~ustvuvale obvrzani da u~at vo Egipet.
Zatoa, ne treba da ne iznenadi faktot deka Isokrat se intersiral za kolonizacija.
Vo porane{nite vremiwa, bilo kakvi varvari koi podpadnale vo nevolja da se osmelat da vladeat vrz gr~kite gradovi, (na primer) Danaos, progonet od Egipet, go zazel Argos;
Kadmos od Sidon stanal kral na Teba...
Bitno e da go zabeleìme slednoto: i pokraj o~iglednata nenaklonetost na Isokrat
kon invaziite, toj ne se somneval vo nivnata istoriska to~nost. Sepak, Isokrat imal u{te
pogolema ambivalentnost kon ova pra{awe. Vo svojot Bousiris, toj prikaàl krajno laskava slika za Egipet. Na edno ramni{te, ovoj govor bil samo retorika tour de force, odbrana
na eden mitski kral glavno poznat po svojata praktika za ubivawe na stranci. Sepak, za da
bide uverliv, govorot moral da apelira na op{toprifatenite stavovi i o~igledno imal mo{ne seriozni aspekti. Egipetskata zemja i nejziniot narod bile otslikani kako najblagoslovenite na svetot, no najva`no od se, govorot bil pofalba za Bousiris kako mitski zakonodavec i za sovr{enosta na ustrojstvoto koe go smislil za Egipet.
Isokrat mu se voshituval na kastinskiot sistem, na vladeeweto na filozofite i na
strogosta na paidea (obrazovanie) na egipetskite filozofii/sve{tenici, koe sozdavalo anr
thertikos (misloven ~ovek), koj ja upotrebuval svojata nadmo}na mudrost za dobroto na svojata dràva.Podelbata na trudot ovozmoìla slobodno vreme,schol, {to ovozmoìlo schol
u~ewe. Najva`no od se, Isokrat insistiral deka philosophia (filozofija) bila, i moèla da
bide samo proizvod od Egipet. Izgleda deka egip}aniziranite pitagorejci izvesno vreme go
upoptrebuvale ovoj zbor- verojatno u{te od 6 vek pred novata era- no edno od negovite najrani upotrebuvawa doa|a od Bousiris.
Vsu{nost, ne postoi logi~ka nedoslednost pome|u ovaa dlaboka po~it kon Egipet i
strasnata ksenofobija na Iskorat. Toj ne ja poreknuval kolonizacijata, koja barem od vremeto na Herodot bila doveduvana vo vrska so vsaduvaweto na egipetskata religija vo Grcija.
Ponatamu, negoviot slavopoj na kulturniot triumf na Atina i Grcija (Elada, R.I.) se odne211
212
Bidej}i se rabotelo za bri{ani i novi legendi, a za so Helen bila nova, Helenski narod nemalo.
Pa poimot Heleni ne ozna~uval rasa=narod spored razmislata i govorot, tuka titula za kultura...
79
suva samo na sega{nosta. Toj nemal pretenzii kon minatoto. Sepak, izgleda deka ne postoi
sprotivnost pome|u dvete pozicii. Na edno povr{no ramni{te, toa moè da bide objasneto
so faktot deka varvarite za koi Isokrates najmnogu se interesiral bile Persijcite i Fenikijcite, pri {to Fenikijcite bile smetani za varvari bidej}i so~inuvale golem del od
osnovata na persiskata flota i zatoa {to negoviot patron, tiranot Evagoras, ja zgrap~il
od Fenikijcite teritorijata Salamis na Kipar. Osven toa, okolu 390 godina pr.n.e. koga Bousiris bil napi{an, protiv Persija bila sozdadena trojna alijansa pomu Evagoras, Ahoris,
faraonot na Egipet, i Atina.213
Me|utoa, jas veruvam deka dvata pogledi na ne{tata moè da bidat spoeni na daleku
potemelno nivo, kako del od obidot na Isokrat za obedinuvawe na Atina i Sparta protiv
Persija. Nema somnevawe deka Atincite na krajot od Peloponeskata vojna, pri preminot na
4 vek pr.n.e., bile fascinirani od ustrojstvoto na Sparta, koja bila tolku uspe{en neprijatel. Vakviot stav navel nekoi nau~nici, kako golemiot germanski klacist od 19 vek, Vilamovic-Melendorf, koj rabotel vo ramkite na Ariskiot model, da go postuliaat postoeweto
na *Lakedajmonskata politika koja go ispirirala Isokrat vo pi{uvaweto na Bousiris, i da
tvrdat deka Isokrat napravil ideal od svojot Bausiris poradi tvrdeweto na Herodot deka
postoeweto spartanskite institucii se dolèle na Egipet. Sovremeniot francuski nau~nik [arl Frojdefon go osporuva ova tvrdewe, vrz osnova na nepostoeweto sli~nosti pome|u Bousiris i Lakedajmonskata politika napi{ana od Ksenofon, bidej}i Isokrat specifi~no naveduva deka Spartancite samo delumno pozajmile od Egipet, kako i deka voenite aspekti na spartanskoto op{testvo, koi ostavile najgolem vpe~atok vrz negovata generacija, mu
bile pripi{ani na Likurg. Duri mnogu podocna, vo vtoriot vek vo novata era, Plutarh tvrdel deka Likurg bil imitator na Egipet.
Jas se soglasuvam so Frojdefon deka ne postoi potreba od postulirawe nekakva *Lakedajmonska politika. Od druga, nie znaeme deka Atincite posle Peloponeskata vojna bile
zaintersirani za tajnite na spartanskata uspe{nost. Osven toa, u~eni lu|e koi rabotat vo
ramkite na Anti~kiot model nemaat somne` deka prikaznite za spartanskite, osobeno Likurgovskite institucionalni pozajmuvawa od Egipet, bile aktuelni pri preminot vo 4 vek
pr.n.e. bidej}i tie bile vistina. Odnosno, tradicijata e potvrdena ne samo poradi karakterot na odredeni aspekti od spartanskoto op{testvo, tuku i od silnite egipetski vlijanija
vrz spartanskata arhajska umetnost i vrz mnogute verodostojni docnoegipetski etimologii
za imiwa na specifi~ni spartanski institucii.
Komu mu se se obra}a Isokrat ? Frojdefon verodostojno postulira deka im se obra}a na pitigorejcite, kako i deka Isokrat crpel od nivniot koncept, pa duri i od ne{to {to
navistina bilo zapi{ano za egipetskata politika. Potrebna e najgolemata arijska genijalnost za da se poreknat silnite drevni tradicii- spomenati od Herodot i detalno opi{ani
od podocne`nite pisateli- deka postoela takva li~nost kako Pitagora i deka negovoto u~ili{te bilo vostanoveno vrz osnova na negovoto dolgo u~ewe vo Egipet. Sepak, postojat takvi obidi. Vo sekoj slu~aj, Isokrat bil prili~no ekspliciten: Pri poseta vo Egipet, toj
(Pitagora) stana u~enik na religijata na narodot i be{e prviot koj celata filozofija im
ja donese na Grcite.
Druga pomalku verojatna mo`nost e deka so zborot filozofi Isokrat mislel na
svojot golem rival Platon i negovata Dràva. Postoi op{to mislewe deka Dràva bila napi{ana pome|u 380 i 370 godina pred novata era, odnosno posle Bousiris, vo pribli`no 390
godina pr.n.e. Se veruva i deka deloto bilo rezultat od mnogute godini minati vo razmisluvawe i podu~uvawe, kako i deka verojatno postoele prethodni skici. Me|utoa, vremenskata
prednost verojatno treba da mu bide dadena na Bousiris. Sepak, postojat vpe~atlivi sli~nosti pome|u Bousiris i Dràvata na Platon. I vo Dràva postoi podelba na trudot vtemelena vrz kasti, upravuvani od prosvetleni ûvari, sozdadeni so vnimatelno selektirawe
213
Se istakna, Helenite od Jonija bile Varvari. Ovde Varvari bile neprijatelite na Atina..., a vakvi
bile Fenikijcite, {to vaì i za Persijcite.Varvari }e bidat nare~eni i Makedoncite. Nasproti Varvarite bile Helenite, od Helen, spored Helios=Ilios. Me|utoa, Feniikjcite imale pelazgiski bogovi, a pelazgiski se i poimite: Ahoris=a hor i s; Bousiris=bous iris ili bous siris; Evagoras=Eva
(=e va) gora s...; Persija od Persej kako Makedoncite...;Makedoncite bile Pelazgi so varvarski jazik...
80
i rigorozno obrazovanie. Platon bil ostar neprijatel na prevrivawata vo demokratskata

politika vo Atina i vakviot model bil o~igledno ute{itelen.
Vo kakov obem modelot moè da bide povrzan so Egipet ? Osven sli~nosta so eksplicitno egipetskiot Bousiris, nie znaeme deka Egipet, kade Platon pominal izvesno vreme, verojatno okolu 390 godina pr.n.e., bil sredi{en interes na negovite podocne`ni dela.
Vo Fedra, napi{ana od Platon, Sokrat izjavuva deka Toj (Teut-Tot), egipetski bog na mudrosta) bil onoj {to gi izmislil brojkite i aritmetikata i geometrijata...i, najva`no od se,
bukvite....214
Vo Filebos i Epinomis, Platon podetalno govorel za Tot kako sozdava~ na pi{uvaweto, duri i na jazikot i na site nauki. Na drugi mesta, Platon upatuval pofalbi kon egipetskata umetnost i muzika, i go zastapuval nivnoto usvojuvawe vo Grcija. Vsu{nost, edinstvenata pri~ina za somnevawe deka negovata Dràva bila vtemelena vrz Egipet e faktot
deka Platon ne kaùva takvo ne{to vo tekstot. Me|utoa, ova izostavuvawe ima edno drevno
objasnuvawe. Kako {to negoviot najran komentator, Krantor, napi{al nekolku generacii
posle Platon:
Sovremenicite na Platon go ismevale, velej}i deka toj ne bil izumitel na svojata
dràva, tuku deka kopiral egipetski institucii. Toj im proidaval tolku golemo zna~ewe na
ismeva~ite, taka {to na Egip}anite im ja pripi{al prikaznata za Atincite i napravil
Atincite da velat deka navistina ìveele pod ovoj reìm vo odreden moment od minatoto.
Soo~eni so site ovie dokazi vo polza na nekoe sgipetsko derivirawe, ranite sovremeni nau~nici se u{te ja povrzuvale Dràvata na Platon so Egipet. Kako {to Marks ima
sro~eno: Dràvata na Platon, barem kako {to vo nea e tretirana podelbata na trudot, kako
sozdava~ki princip na dràvata, e samo edna atinska idealizacija na egipetskiot kastinski
sistem.
Poper, koj go mrazi Platon, bi oboùval da go nama~ka so nekakva egipetska ~etki~ka. Sepak, toj pi{uval vo edna posistemat~na eopha na poklonicite na Arijskiot model i,
iako celosno svesen za napadot na Krantor, se ograni~il na fusnota i izgledal zbunet od zabele{kata na Marks. Nekoi u~eni lu|e, koi imale povolno mislewe za Platon, energi~no ja
otfrlile idejata deka Platon favoriziral nekakov egipetski kastinski sistem. Golem del
od niv ednostavno izostanuvaat bilo kakvo spomenuvawe na Egipet vo povrzanost so Dràvata.
Vo svoite dijalozi, Timej i Kritij, Platon govorel za ~udesata na izgubenata civilizacija Atlantida i za nejziniot straoten kolaps. Vo vtoriot tom }e ponudime tvrdewe deka ova se odnesuva na vulkanskoto uni{tuvawe na Tera vo 1626 godina pred novata era, kako
i deka ìtelite na Atlantida se nekakov amalgam od severni lu|e, od Hiksite koi izvr{ile
invazija vrz Egipet vo sredinata od vtoriot milenium i od Narodite od moreto koi go napa|ale Egipet na krajot na toj milenium.215 Me|utoa, nas tuka ne intersira percepcijata na
Platon za istoriskite odnosi pome|u Grcija i Egipet.
Kako {to be{e spomenato vo vovedov, postoela {iroka rasprostranetos, no samo docna potvrdena tradicija deka Atina bila osnovana od Kekrops, egip}anin od gradot Sais vo
zapadnata Delta. Postoelo i priznanie deka Nit, boìcata na toj grad, bila ista kako i
Atena. Vo pro~uèniot pasus za mitot za Atlantida, Platon mu ja pripi{al na Kritij
slednata prikazna: koga golemiot atinski zakonodavec Solon pristignal vo Sais vo raniot
Vo Ilijada, vo 6 vek p.n.e., od Redakciskiot odbor na Pizistrat, bila vnesena Trakija, a Herodot,
Ilirija, vo koja vladeela Teuta, spored Teut=Tot. A vo Ilirija centar bil Solun. Poimot Ilir stanal sinonim za Sloven, a kako Sklavini Brzjacite ne bile zapi{ani, iako taka se veli...Kaj Brzjacite
se naselile Dragovitite, a Bitola bila so delti, na koi imalo dragi, tn.pristani{ta..., napraveni od
mno{tvo dragovi, stapovi so svoi kuki,so koi se trgaat grankite...Na angliski drag..ozna~uva trgawe...
215
Atina bila grad na falsifikati: Redakciskiot odbor na Pizistrat, vo 6 vek p.n.e., sklopil delo
Ilijada zatoa{to Atincite sakale da imaat sli~no delo,kako ona na Egipet...Mesopotamija...; Platon napi{al delo Dràva, koja se odnesuvalo za ureduvaweto vo Egipet, a toj pi{el za Atina; Platon
pi{el za Atlantida, koja se najduvala na genetsko-geografsko poodra~je na Temnite, koi nemale doma{ni ìvotni, govedo i sviwa,poradi{to se sozdala krvna grupa A na Belci,koi stanale vegeterijanci,
~ii ìtarici, leguminozi... im pripa|ale na Belcite. Bidej}i Evropa nemala doma{ni ìvotni, Evropjanite kako Indijancite preku 90% bi morale da izumrat od mala sipnica i grip, vidi moi knigi...
214
81
6 vek pr.n.e., koga Sais bil prestolnina na Egipet, kon nego se odnesuvale kako kon rodnina
poradi posebniot odnos koj ìtelite na Sais go ~ustvuvale kon Atincite. Duri mu bil dozvolen razgovor so egipetskite sve{tenici od povisok rang. Eden od niv, otkako go ukoril
Solon so pro~uenite zborovi Oh Solon, Solon, vie Grcite sekoga{ ste deca, prodolìl da
mu kaùva na Solon deka boìcata Atena ja osnovala Atina pred Sais, e ne sprotivno. Toj
mu objasnil deka vakvoto neznaewe na Atincite, kako op{toto gr~ko nepoznavawe na sopstvenoto minato, se dolèle na periodi~noto uni{tuvawe na gr~kata kultura i ogneni i vodeni katastrofi, koi go izbri{ale spomenot za porane{nata slava na Atina. Me|utoa, vo
Egipet, blagodarej}i mu na negovata povolna pozicija, instituciite bile za~uvani.216
Zna~i, spored Platon, dokolku nekoj sakal da im se vrati na drevniot atinski institucii, toga{ moral da se svrti kon Egipet. Na ovoj na~in Platon nalikuva na Isokrat.
I dvajcata povikuvale na panhelenski kombinacii od Atina i Sparta i go veli~ele egipetskoto ustrojstvo koe bilo po~ista verzija na lakedajmonskoto. Kolku podlaboko tie odele
kon vistinskite helenski koreni na Grcija, tolku poblisku tie pristignuvale do Egipet.
Edna od pri~nite za ova e dokazot deka Isokrat i Platin smetale oti golemite zakonodavci
i filozofi kako Likurg, Solon i Pitagora so sebe donele egipetsko znaewe. Osven toa,
Isokrat i Platon bile uvereni na kolonizaciite na Pelops, Kadmos, Egiptos i Danaos, i
izgleda go prifatile stavot na Herodot deka varvarite so sebe donele zna~aen kulturen
baga`. Duri i po pra{awe za osnovaweto na Atina, Platon se dvièl vo ramkite na Anti~kiot model, i toa se dvièl vo obem spored koj prifatil deka postoel genetski kulturen
odnos pome|u Atina i Sais. Zna~i, i pokraj nivnata ambivalentnost, ako ne i neprijatelstvo vo ideite, dvete vode~ki intelektualni figuri od raniot 4 vek pred novata era bile
prinudeni da priznaat su{tinska va`nost na stranskoto kolonizirawe i ogromnoto podocne`no kulturno pozajmuvawe od Egipet i od Levantot pri formiraweto na helenskata civilizacija, koja i dvajcata ja sakale tolku strasno.
Aristotel
Aristotel217ne samo {to bil u~enik na Platon, tuku u~el i vo Akademijata pod rakovodstvo na Evdoks od Kindos, veli~estveniot matemati~ar i astronom, za kogo postoele
iskazi deka pominal 16 meseci bri~ej}i si ja glavata vo Egipet, so cel da u~i so tamo{ni
sve{tenici. Aristotel bil pod ogromno vlijanie i od tvrdewata na Herodot za Egipet, i
o~igledno bil fasciniran od taa zemja. Iako povremeno ja naglasuval golemata drevnost na
mesopotamskata i na iranskata civilizacija, negoviot stav izgleda velel deka Egip}anite
bile najdrevni lu|e. Aristotel bil podednakvo kontradiktoren i po pra{aweto za difuzionizmot. Povremeno go iskaùval svoeto uveruvawe vo nezavisnata invetivnost kaj razli~ni kulturi, no ponekoga{ tvrdel deka Egip}anite go sozdale kastinskiot sistem, pa zatoa
Egipet bil kolevka na matematikata, bidej}i na kastata na sve{tenicite im bilo dadeno
golemo slobodno vreme, schol. Spored Aristotel, sve{tenicite gi izmislile matmatikai technai (matemati~kite ve{tini), vo koi bile vklu~eni geometrija, arimetrika i astronomija,
koi gr~ite zapo~nale da gi vklu~uvaat vo svojot posed.218 Vsu{nost, negovoto odu{evuvawe
od Egipet go nadminuvalo odu{evuvaweto na Herodot vo edna poedinost. Tamu kade {to Herodot veruval deka Egip}anite ja razvile geometrijata, klu`nata nauka, poradi prakti~ni
pri~ini- za merewe na zemjata otkako orientirite bile odnesuvani od poplavite na rekata
Nil- Aristotel veruval deka geometrijata bila teoretski raazviena od sve{tenicite.
Teorii za kolonizacija i podocne`no pozajmuvawe vo helenisti~kiot svet
Pome|u mnogute raboti, Aristotel, se razbira, bil tutor na Aleksandar Veliki.
Zaedno so isklu~itelnoto makedonsko osvojuvawe na Persiskoto carstvo vo 330 godina pred
novataera, postoel i golem napliv na gr~kiot interes za site orientalni civilizacii i
osobeno za civilizacijata na Egipet. Tokmu vo godinite neposredno po osvojuvaweto, egipe216
Kritij ozna~uval kriti,da krie, kako Krit skriena od morskite povr{ini, ja kriel vistinata, za
{to pi{el Platon=plat on. Bernal kaà: Platon mu ja pripi{al na Kritij slednata prikazna: koga
golemiot atinski zakonodavec Solon pristignal vo Sais.... Atincite kako Pelazgi bile so pelazgiski=varvarski=tn.slovenskijazik. I Egiptjani so ist jazik, a koptskiot bil pelazgiski=tn.slovenski.
217
Aristotel=aris tot el: Aris=Ares, Tot=Teut, el=tn.slovenska zavr{nica kaj molitel, tuìtel....
218
Makedonecot Aristotel imal ogromno teknalo, od teknal=tehnal=tehna l, za toa tehnai=tehnaj...
82
tskiot sve{tenik Manetho napi{al istorija na Egipet na gr~ki jazik, vo koja ja sro~il {emata za 33-te dinastii, koja ostanala da bide osnovata za istoriografijata na drevniot Egipet.219 Pribli`no vo ova vreme, Hekatej od Abdera go ponudil svojot stav deka tradiciite
za egipetskoto progonuvawe na Hiksite, Egzodusot na Izrailcite i pristignuvaweto na Danaos vo Argos, bile tri paralelni verzii na istata prikazna:
Domorodnite ìteli pretpostavile deka nivnite nevolji nikoga{ nemalo da bidat
re{eni dokolku ne se odlu~ile da gi izgonat tu|incite. Zatoa, odnenade`, tu|incite bile
progoneto od zemjata, a najistaknatite i najaktivnite pome|u niv se sobrale zaedno i, kako
{to nekoi velat, pristignale na bregot na Grcija i vo nekoi drugi regioni; nivni u~iteli
bile ugledni lu|e, a pome|u niv bil Danaos i Kadmos. No, pogolemiot del od niv bile proterani vo ona {to sega se narekuva Judea, koja ne e daleku od Egipet i vo toa vreme bila celosno nenaselna. Kolonijata bila predvodena od eden ~ovek nare~en Mojsej.220
Izgleda deka vrz ovaa osnova- i poradi veruvaweto izrazeno od Herodot deka potekloto na spartanskite kralevi vodelo do kolonistite Hiksi- vo period okolu 300 godini
pr.n.e.,221 kralot na Sparta, Arej, pratil pismo vo Erusalim koe zapo~nuva so zborovite:
Do Onias, visokiot sve{tenik, pozdrav. Eden dokument izleze na videlina i pokaùva deka Spartancite i Evreite se rodnini, so poteklo od Avraam.222
Vo helenisti~kiot period, spomenuvawata po egipetsko-fenikijskite kolonizacii
se premnogu ~esti za da bidat celosno izloèni vo knigava. Debatite ne se vodele za postoeweto na takvi kolonizacii, tuku za nivnite specifisti~nosti: nacionalnosta na predvodnicite, mestoto od kade trgnale ili datumite.
Tenzijata pome|u gr~kata kulturna gordost i po~itta kon drevnite civilizacii izgleda deka stanalo u{te pointezivno poradi isklu~itelnite osvojuvawa na Aleksandar pred 330 godina pred novata era. Na primer, ova moème da go sogledame vo reakcijata kon
Zeno od Kition, fenikiecot koj go osnoval stoicizmot pri preminot vo tretiot vek pr.n.e.
Negovite rivali go ismejuvale kako male~ok fenikiec, no sepak kako {to eden nau~nik
pi{uva za nego: (Aleksandar ja koloniziral Palestina, a kolonisti imalo Spartanci, R.I.)
So tolku naporna rabota ti osnova veli~estvena nova {kola,
Naporo~en roditel od bestra{na sloboda,
I ako tvojata rodna zemja be{e Fenikija,
Koj treba tebe da te omalovaùva ? Neli ottamu pristigna Kadmos,
Koj na Grcija i gi dari nejzinite knigi i ve{tinata na pi{uvaweo ?
Dioder Sikelski, pi{uvaj}i vo 1 vek pr.n.e., ja izrazil istata konfuzija, da ne kaème i {izofrenija, okolu pra{aweto za varvarite koi ja civilizirale Grcija, vo blizina
na po~etokot od negovata golema Biblioteka na istorija:
Prvite lu|e za koi }e diskutirame }e bidat varvarite, no ne zatoa {to smetame deka
tie postoele pred Grcite, kako {to e Efor, tuku bidej}i na po~etokot sakame da go predo~ime najgolemiot del od faktite za niv, spored redosled, zapo~nuvaj}i so raznite svedo{tva dadeni od Grcite, koj{to vo razli~nite raskaùvawa za nivnata rana istorija ne mora
da vmetnuva bilo kakov nastan povrzan so drug narod.
Vo pettiot tom od svoeto delo, Diodor go citiral istori~arot Zeno od ostrovot Rodos, koj smetal deka Grci- ili tainstveniot Heliadaj od Rodos- im donel kultura na Egip}anite, no golem potop go izbri{al seto se}avawe na toa, isto kako {to Atincite zaboravile
deka Atina bila postara od Sais:
A tokmu poradi vakvi pri~ini, mnogu generacii od podocne`nite lu|e pretpostavuvale deka Kadmos, sinot na Agentor, bil prviot koj gi donel bukvite od Fenikija vo Grcija.
Verojatno se u{te sledej}i go Zeno, Diodor detalno pojasnil kako Danais i Kadmos
ostavile tragi na Rodos dodeka patuvale da ja koloniziraat Grcija. Isto kako i uverenosta
219
ZNAÎ,KOINE,OD 19 VEK N.E. STAROGR^KI, BIL SAMO PO SMRTTA NA ALEKSANDAR.

Egiptjanite go prevzele kowot od Hiksite, koj bil brigiski, a Egipet s do so Mesopotamija bile
za kamili i magariwa. Mojsej bil vo ponovo vreme, voglavno so magariwa. Me|utoa, ima sovpa|awe na
Sargon so Mojsej, Aleksandar Makedonski so Isus Hristos...Zna~i, istoriite bile mnogu doteruvani...
221
Makedonskoto Carstvo ostavilo svoi koloni vo Amerika...Tobi...Indija...Persija...Sirija...Egipet.
222
Vo makedonskite kolonii imalo pove}ebo`ci=Heleni i ednobo`ci=Evrei. Vtorive se razlikuvale od domorodcite, oti tie imale normalni o~i, a domorodcite zakoseni,kako i so Egipjanecot Mojsej.
220
83
na Platon vo prvenstvoto na Atina nad Sais, {emata na Zeno e edna prevrtena forma na
Anti~kiot model, a ne {ema vo ramkite na Arijevskiot model. Tuka ne postoi spomenuvawe
za nekakva invazija od severot na Grcija i {emata sepak zapazuva genetski odnos pome|u gr~kata i egipetsko-fenikijskata kultura i civilizacija. Stavot deka Grcija go civliziral
Egipet bil premnogu duri i za najrevnostnite pobornici na Arijskiot model. Sovremeniot
preveduva~ na Diodor, profesor Oldfader, zabeleùva:
Prvata kniga, na razni mesta, gi prezentira tvrdewata naglasuvani od Egip}anite
za prioritetot na nivnata civilizacija; sprotivnite tvrdeawa od Grcija se prazno {epurewe.
Glavnata pogonska sila vo deloto na Diodor e negovoto veruvawe deka Egipet i, vo
pomal obem, drugi isto~ni civilizacii, bile izvorot na svetskata civilizacija:
A bidej}i Egipet e zemjata kade mitologijata go locira potekloto na bogovite, kade
se veli deka bile napraveni najranite nabquduvawa na yvezdite i kade, osven toa, se zabeleàni mnogu vredni podvizi na veli~estveni lu|e, nie }e ja zapo~neme na{ata istorija so
slu~uvawata povrzani so Egipet .
Diodor ne samo {to ~esto gi spomenuva kolonizaciite na Teba i Argos od Kadmos i
Danaos, tuku vo blizina na po~etokot od negovoto delo im posvetil zna~itelen prostor na
tvrdeweto na ìtelite na Sais deka Kekrops i drugi rani atinski kralevi bile Egip}ani,
kako i na nivnite verodostojni argumenti za posebniot odnos pome|u Atina i Egipet.
Ovaa kolonizacija ne bila op{to prifatena vo helenisti~ki i rimski vremiwa, no
se ~ini deka postoela univerzalna uverenost vo kolonizaciite na isto~niot Peloponez i
Teba. Vodi~ot za Grcija, napi{an od Pavsanij vo vtoriot vek od novata era, e poln so referenci za kolonizaciite:
Lu|eto od Troizen (vo Argolida)...velat deka prvoto ~ove~ko su{testvo koe postoelo vo nivnata zemja bil Oros, {to mene mi nalikuva na egipetsko ime, so sigurnost ne na gr~ko ime.223
Postoi drug pat nadvor od Lerna, vedna{ nadolu pokraj moreto, koe go narekuvaat
Mestoto na Ra|awe; pokraj moreto e male~ko svetili{te na Posejdon na Ra|aweto. Vedna{
do nego se mestata na istovaruvaweto kade, spored kaùvaweto, Danaos i negovite sinovi
prvat za~ekorile vo Agrolida.
Fascinantno e povrzuvaweto pome|u legendarnoto istovaruvawe na kopnoto i ra|aweto, isto kako i faktot deka Posejdon bil glavniot bog na Mikencite, a Set- kogo jas go
gledam kako negov egipetski dvojnik- bil glavniot bog na Hiksite:
Spored moeto mislewe, Nauplijcite bile Egip}ani vo eden poran period, koi pristignale vo Argolida so flotata na Danaos i bile naseleni vo Nauplija, tri generacii podocna, od sinot na Amimona, Nauplij.
Koga Kadmos izlegol vo (Tebaida) so fenikijska armija, i tie (Hijantite i Eonite)
ja izgubile bitkata, Hijantite izbegale u{te vo tekot na narednata no}, no Eonite napravile ritualno molewe, so cel Kadmos da im dozvolel da ostanat i da sklopuvaat me{oviti
brakovi so negovite Fenikijci.
Za odnosot na imiwata Hijanti i Eoni so imeto Jonski i so egipetskoto >Iwn (tyw)
(varvarin) be{e diskutirano pogore. Zna~i, ne postoi somnevawe deka Pavsanij bil ubeden
vo vistinskoto postoewe na kolonizaciite i veruval dekavo negovo vreme, vo vtoriot vek od
novata era, se u{te postoelo mnogu direktni znaci za niv.
Napadot na Plutarh protiv Herodot
Vtoriot vek od novata era bil svedok na ne{toto najblisko do ona {to moème da go
nare~eme napad protiv Anti~kiot model. Stanuva zbor za eden dolg esej od plodniot pisatel Plutarh, pod naslov Za zlobata na Herodot, vo koj povel mnogu juri{i protiv Herodot.
Pritoa, Plutarh obvinil i deka Herodot bil qubitel na varvarite.224
Toj veli deka Grcite gi nau~ile od Egip}anite povorkite i nacionalnite festivali, kako i po~ituvaweto kon dvanaeset bogovi; samoto ime na Dionis, veli toj, Melampus go
223
Bidej}i za avtorot Oros bilo egipetsko ime,koe ima tn.slovensko zna~ewe oros-i,a tn.slovenski jazik bil koptskiot na Belcite Egiptjani, s e jasno. Ama najjasno e deka koine=gr~ki bil od 3 vek p.n.e.
224
Vo Atina, vo vtoriot milenium na novata era, Atiwanite bile Varvari i govorele varvarski jazik.
84
nau~il od Egip}anite i gi podu~il ostanatite Grci; a misteriite i tajnite rituali povrzani so Demetra, }erkata na Danaos gi donele od Egipet...No, ova ne e najlo{oto. Toj go sledi
potekloto na Herakle do Persej i veli deka Persej, spored persiskoto svedo{tvo, bil Asirec; a poglavatorite na Dorcite, veli toj, bile ~istokrvni Egip}ani...; toj ne samo {to
kopnee da vostanovi nekakov egipetski i fenikijski Herakle; toj veli deka na{iot Herakle bil roden po dvajcata drugi, i saka da go otstrani od Grcija i od nego da napravi tu|inec. Pa sepak, od u~enite lu|e od starite vremiwa, nitu Homer, nitu Hesiod225...Nekoga{ spomenuvale egipetski ili fenikijski Herakle, tuku site tie poznavale samo eden, na{iot Herakle koj istovremeno e Bojotiec i Argivjanin...226
Plutarh o~igledno veruval deka negovata publika bi bila napredna od ideite na Herodot za onie pra{awa, no interesno e da poso~ime deka citira samo dreven avtoritet po
pra{aweto za Herakle i deka ne se konfrontira direktno so kolonizacite na Danaos i Kadmos. So ogled na dlabokoto znaewe i po~ituvawe na egipetskata religija, izrazeni vo negovata Za Izida i Oziris i, najva`no od se, poradi negovoto uveruvawe za nejzinata su{tinska
identi~nost so gr~kata religija, postoi i seriozno somnevawe dali samiot Plutarh ne veruval vo tvrdeweto na Herodot za stranskoto poteklo na tolku golem del od gr~kata kultura. Poverojatno e deka napadot na Plutarh protiv barbarofilijata na Herodot bil samo
alatka vo negoviot op{t atak protiv nego.227 Fascinantno e da se zabeleìme i deka nitu
eden od sovremenite klevetnici na Anti~kiot model ne se potprel vrz ovoj esej. Edna od
pri~inite, kako {to napi{ale dvajca od negovite preveduva~i, e deka
Iako ovoj esej gi navredil qubitelite na Herodot, toj gi voznemiri i po~ituva~ite
na Plutarh, koi te{ko moèle da poveruvaat deka tolku qubezen i blagoprijaten avtor moèl da pi{uva so takva straotna zlobnost, so {to se izloìl sebesi na napadi sli~ni na
onie koi gi povel protiv Herodot.
U{te pova`no, sovremenite u~eni lu|e bea èlni da se potprat vrz drevni izvori
odo{to na docni; spored ovie nau~nici, koi ìveele vo 19 i 20 vek od novata era; docni
izvori bile avtorite koi pi{uvale po pettiot vek pred novata era. Ova pretpo~ituvawe e
pod vlijanie- ako ne e vtemeleno- od faktot deka vo docnata klasi~na i vo helenisti~ka Grcija, dominantnite svedo{tva odele vo polza na kolonizacijata i na misleweto deka gr~kata religija bila izvedena od egipetskata. Me|utoa, pred da pomineme na ova, nie treba da go
zememe predvid vlijanieto od egipetskata religija vrz Grcija vo helenisti~ite i rimskite
vremiwa.
Triumfot na egipetskata religija
Aktivnosta kaj Grcite i kaj drugi mediteranski narodi za po~ituvaweto na bogovite spored nivnite egipetski imiwa, zapo~nala daleku pred osvojuvawata na Aleksandari sinktretizmot na Helenisti~kata epoha. Na po~etokot od pettiot vek pred novata era, poetot
Pindar napi{al Himna za Amon, ~ii vovedni zborovi bile Amon, kral na Olimp. Ovoj kult kon libiskata varijanta na egipretskiot Amon bil svrzan so rodniot grad na Pindar, Teba. Me|utoa, kultot bil silen i vo Sparta, a Pavsanij pi{uval za svetili{teto na Amon vo
Afitis, vo Sparta:
Izgleda deka Lakoncite, pove}e od bilo koj drug vo Grcija, go koristele libiskoto
proro~i{te u{te od po~etokot. Amon e po~ituvan vo Afitis podednakvo kako {to e po~ituvan od libiskite Amonijci.
Nevozmo`no e da kaème {to Pavsanij podrazbiral so zborovite u{te od po~etokot. Vo sekoj slu~aj, bratot na golemiot spartanski vojskovoditel Lisander so sigurnost bil
narekuvan Libis pred krajot na 5 vek pr.ne.e., bidej}i semejstvoto imalo tradicionalna vrska so baseleis (kralevi228 ili sve{tenici) na Amonijcite, a samiot Lisander se konsultiral
so proro~i{teto. Vo 4 vek, Am(m)on bil po~ituvan vo Atina, a edna od nejzinite sveti triremi mu bile posveteni nemu.
225
Bidej}i Plutarh prv go spomenuva Homer, a potoa Hesiod, dvata bile delo na Redakciskiot odbor.
Plutarh go objasnuva istoto poteklo na Belcite. Sledi Dionis=Piani{, pia=opia, opium=opi um.
227
PLUTARH POTVRDIL, NEMALO NARODI HELENI I VARVARI, TIE BILE EDNO ISTO.
228
SAMO ISTOGLASNO: Basileis=ba (b=v) sile==S i-s; kral=cral=crl=carl=Carlo=Karlo, carilo...
Ova vaì samo za tn.slovenski jazici, no ne za tn.neslovenski: pa etrurskiot jazik bil tn.slovenski...
226
85
Aleksandar, sin na Amon

Aleksandar Veliki o~igledno se smetal sebesi za sin na Amon. Po negovoto osvojuvawe na Egipet, toj do{ol vo pustiwata za da se konsultira so golemoto proro~i{te na
Amon vo libiskata oaza Siva. Proro~i{teto mu kaàlo na Aleksandar deka toj bil sin na
bogot,{to objasnuva zo{to ottoga{ Aleksandar na svoite moneti bil pokaùvan kako Amon
so rogovi. Sovremenite istori~ari gi smetaat za kleveti mnogute svedo{tva koi velele deka vo poslednite godini od svojot ìvot Aleksandar se oblekuval kako bogovi i boìci, baral da bide po~ituvan kako niv, kako i deka Aleksandar duri posakuval lu|eto da mu se poklonuvaat dozemi, poradi idejata deka Amon bil negov tatko pove}e odo{to Filip.229
Zna~i, toga{, koj bil sin na Amon ? Spored rana egipetska tradicija, Oziris bil
sonot na Ra. So podemot na kultot kon Amon vo 12-tata dinastija, dvata boga se spoile vo
Amon-Ra. Vo docnoto Novo kralstvo bilo smetano deka postoel nekakov misti~en spoj
pome|u Ra i Oziris. Poradi toa, celosnata konfuzija pome|u Amon i Dionis kaj Diodor Sikeliot ili kaj negoviot izvor od vtoriot vek pr.n.e., aleksandroecot Dionisij Skitobrahion, izgleda deka imala presedani vo egipetskata teologija. Vo sekoj slu~aj, izgleda deka
Aleksandar se gledal sebesi kako ova sinkreti~ko boèstvo- i Amon, i negoviot sin.
Nema somnevawe deka osvojuvawata na Aleksandar ja zgolemile va`nosta na mitovite za obemnata ekspedicija za civilizirawe na istokot, izvedena od Dionis ili- kako {to
Diodor go imenuval- od Oziris, ~ii tragi moè da bidat pronajdeni vo egipetskata tradicija od 18-tata dinastija ili duri od Srednoto kralstvo. Duri i vo Grcija, kako {to poso~i
Xejms Frejzer, {emata bila skicirana od strana na Evripid pred ra|aweto na Aleksandar.
Odnosot na Aleksandar kon Dionis bil napnat i ispolnet so izvesno rivalstvo, barem {to
se odnesuva po negovite osvojuvawa. Koga pristignal do Nisa, vo planinite na severozapadna Indija, i ìtelite mu ja pokaàle povrzanosta so bogot, se veli deka toj bil mo{ne podgotven da poveruva vo prikaznata za patuvawata na Dionis; toj bil podgotven i da priznae
deka Nisa bila osnovana od Dionis, a vo toj slu~aj ve}e dosegnal do to~kata do koja dosegnal
i Dionis, i bi odel u{te podaleku od Dionis.230
Postojat i neverodostojni izve{tai za negovi patuvawa niz Indija imitiraj}i gi
bahanalskite lumpuvawa na Dionis. Nema somnevawe za politi~koto i kultskoto vnimanie
koe toj go pridodal na mnogute svoi dolgi natprevari vo piewe, a civlizira~kata misija na
Oziris/Dionis nudi su{tinska zadnina za dejstvijata na Aleksandar dol` vakvite nasoki.
Zatoa, negovata identifikacija kako sin na Amon, paralela na Dionis i negov rival, zazemalo sredi{no mesto vo negoviot ìvoten proekt. Istori~arite-pobornici na Ariskiot
model pretpo~itale da se zadrùvaat na negovite ~itawa na Ksenofon i na negovoto poistovetuvawe i rivalstvo so Ahil, i ne postoi somnevawe deka ova bile bitni faktori vo
negovata odluka za izveduvawe invazija vrz Azija. No, tie bile pomalku zna~ajni odo{to negovata su{tinski egipetska religiozna misija. Faktot deka negovoto telo bilo pogrebano
vo Egipet, a ne vo Grcija ili Persija, ne moè ednostavno da i bide pripi{ana na nemilosrdnosta na negoviot vojskovoditel Ptolomej, koj go nasledil kako vladetel na Egipet. Toa go
pokaùva sredi{noto mesto na Egipet vo ìvotot na Aleksandar i vo slikata koja ja poseduval za samiot sebesi.
Ptolomej i negovite naslednici, se do Kleopatra na Cezar i na Antonij, izvlekle
golema korist od egipetskata religija- tie ja zdobile po~itta i naklonetosta od svoite egipetski podanici i im ja darile kulturnata mo} koga se spravuvale so drugi dràvi koi se
pojavile od fragmentite od carstvoto na Aleksandar. Sepak, ova ne e dovolno za objasnuvaweto na ogromnata ekspanzija na egipetskata religija vo tekot na ovoj period, vo {to be{e
nare~eno Osvojuvaweto na Zapadot od strana na Orientalna religija.
Egipetskata boìca-majka Izida, na primer bila po~ituvana vo Atina u{te od pettiot vek pr.n.e., vo Atina postoel hram na Izida vo blizina na Akropol, a Atina oficijal229
Tokmu zatoa istorijata so bogovite e ni{to`na, kako ona {to ja napi{al Mojsej so edniot crne~ki
=semitski bog. Pa poradi Mojsejovata istorija denes me|u sebe se istrebuvaat Evreite i Arapite, koi
bile od isti prostori,na Arabiskiot Poluostrov, imale zakoseno o~i..., a pred toa bile pove}ebo`ci.
230
Se potvrduva, Belcite bile eden narod so eden jazik. Toj stignal vo Indija, Vedite so sanskritski
jazik,koj bil samo tn.slovenski.Toa {to tn.neslovenski avtori go odbegnuvaat,e samo edno: z a g o v o r.
86
no gi pottiknuvala svoite zavisni teritorii da prifatat egipetski kultovi. Duri i na Delos, mesto osobeno posveteno na Apolon, kultovi koi Izida i Anubis bile oficijalizirani so eden poteg koj na nitu eden na~in ne bil povrzan so ptolomejskoto kralstvo, koe dotoga{ ja izgubilo kontrolata vrz ostrovot. Vsu{nost, vo vtoriot vek od novata era, Pavsanij, koj ne spomenal drugi orientalni kultovi, posvedo~il za egipetski hramovi ili svetili{ta na Atina, Korint, Teba i vo mnogu drugi mesta vo Argolida, Mesenija, Ahaja i Fokis.231
Treba da naglasime deka Grcija iskusila samo del od branot koj se ra{iril {irum
Rimskoto carstvo. Na primer, najzna~itelnite svetili{ta otkrieni vo Pompej od 79 godina
od novata era- koga gradot bil uni{ten od erupcijata na Vezuv- bile egipetski. Tiberij ja
proteral egipetskata- i evrejskata- religija od Rim. No kultovite nabrgu bile obnoveni i
podocne`ni imperatori, osobeno Dominicijan i Hadrijan, im bile strasno posveteni na
egipetskite bogovi. Hadrijan duri se obidel da go pretvori svojot milenik Antinos vo nekakov egipetski bog, a negovata isklu~itelna gradina na zadovolstva vo Tivoli, isto~no od
Rim, na mnogu na~ini moème da ja sogledame kako egipetski pogreben kompleks za negoviot
boèstven qubovnik. Marko Avrelij, Septimij Sever, Karakala, Dioklecijan i drugi imperatori go posetile Egipet; pritoa, site izve{tai ja naglasuvale nivnata po~it kon egipetskata religija i kultura. Kakva i da bile nivnite intimni ~ustva, izgleda deka takviot stav
bil politi~ka neophodnost, so ogled na sredi{nata uloga na egipetskata religija {irum
Rimskata imperija.
Takviot entuzijazam predizvikal silna reakcija. Sovremenite holandski nau~nici,
Smelik i Hemelrijk, koi juna~ki se obiduvaat da zakrpat nekakvi primeri za odbojnosta na
Grcite kon egipetskata kultura, imaa daleku pomalku problemi koga stanuva zbor za Rim.
Slabata to~ka vo egipetskiot oklop bilo oboùvaweto na ìvotni. Ciceron, na primer,
smetal deka ova e ~udna rabota vo taa najmalku podlo`na na rasipasnost nacija na Egip}anite, koja so~uvala pi{ani zapisi za slu~uvawa od mo{ne mnogu epohi. Podocne`nite satiri~ari Juvenal i Lukijan232 povele razuzdani napadi protiv ovaa zoolatrija i protiv Egipet
kako celina.
Najmnogu od pisatelite veruvale deka ova po~ituvawe bilo simboli~ko i alegorisko, stav najjasno trasiran od Plutarh vo Za Izida i Oziris. Ova delo dobi priznanie, duri
i od u~eni lu|e koi rabotat vo ramkite na Ariskiot model, kako najvaèn zbor za egipetskata religija; osven toa, negovite tolkuvawa bea se pove}e potvrduvani so napredokot na
egiptologijata.
Plutarh detalno ja objasnil op{tata slika za egipetskata relogija, koja izgleda bila ne{to voobi~aeno pome|u kultiviranite Grci, barem od 4 vek pred novata era.Spored nego, zoolatrijata i navodnoto praznoverie vo egipetskat religija bile samo alegoriski povr{inski sloj zamno{tvoto narod; sve{tenicite i/ili onie koi bile osveteni, znaele deka,
vo realnosta, zoolatrijata i fantasti~nite mitovi kriele dlaboki apstrakcii i temelno
osozavawe na vselenata. Vo Za Izida i Oziris, religioznata filozofija na Egipet ne se
interesirala prvenstveno za efemerniot, materijalen svet na postanuvaweto so negoviot
rast i raspa|awe, tuku za besmrtnoto kralstvo na postoeweto, {to osobeno se projavuvalo
preku broevi, geometrija i astronomija.
Se razbira, seto ova vpe~tlivo nalikuva na ideite na Platon, na pitagorejcite i na
orficite, ne samo spored sodrìnata, tuku i ~esto i spored oblikot na zborovite upotrebuvani za nivno pi{uvawe. Zatoa, u~eni lu|e od 19 i 20 vek go gledale deloto na Plutarh kako
prvoklasen primer za ona {to e narekuvano interpretatio Graeca, dobro opi{an na sledniot na~in:
Gr~kiot nabquduva~ obi~no ne bil vo pozicija da ja sozdava egipetskata religija;
prvi~na pre~ka bilo negovoto nepoznavawe na egipetskiot jazik. Ponekoga{, nekoe ravenstvo ili objasnuvawe bilo zasnovano vrz pogre{no razbirawe na nekakva egipetska pojava,
ili vrz modifikacija vovedena vo nekoja gr~ka paralela. Sekoe otstapuvawe, bez razlika
dali bilo radikalno ili nezna~itelno, pridonelo za nekakvo otklonuvawe od vistnnskata
slika.
231
232
Atina bila brigiska=frigiska.Sledi brigiskata=frigiskata Ma (jka/ter)ili Mu (ter) da e Izida.

Avtorite govorat deka koine bil gr~ki jazik i ati~ki. Za Lukian, vo Atika bil ati~ki, a ne koine.
87
Eden od glavnite sovremeni nau~nici ima posveteno cela kniga za ova gr~ko prividenie od Egipet. Ovaa interpretatio Germanica ili aksioma- deka egipetskata religija i filozofija so siguirnost i neminovno bile sirovi i plitki- ima pote{kotii koga stanuva zbor
za izvonredno inteligentni lu|e kako Evdoks koj, spored site svedo{tva, ìveel so sve{tenicite i nau~il egipetski jazik, i koj o~igledno imalo golema po~it i odu{evuvawe za egipetskata kultura. Me|utoa, fundamentalnata slabost na sovremenata {ema e nedostigot na
samosvest i na pozitivisti~koto ~ustvo na Besserwissen, podobro znaewe od drevnite lu|e.
Ova vaì duri i za sakanite Grci, koi bile superiorni vo sekoj aspektod svojata kultura,
osven vo pi{uvaweto na drevnata istorija i vo osoznavaweto na odnosite pome|u Grcija i
drugi kulturi.
Za sovremenicite na Plutarh i za podocne`ni misliteli vo ramkite na Atni~kiot
model, vpa~tlivite sli~nosti pome|u Plutarhovite opisi na egipetskata religija i filozofija i opisite na Platon i na pitagorejcite, voop{to ne prestavuvale pote{kotija. Tie
ednostavno bile rezultat od faktot deka- kako {to sekoj znael- Platon, Pitagora i Orfej
gi prezele svoite idei od Egipet. Zgora na toa, Plutarh smetal deka postoele potemelni vrski pome|u egipetskata i gr~kata religija. Za Izida i Oziris i bila posvetena na Klea, za
koja napi{al:
Oziris e identi~en so Dionis, a koj bi moèl podobro da go znae toa odo{to ti,
Klea ? Bidej}i ti si predvodni~ka na vdahovenite devici (posveteni~ki n Dionis) od Delfi, a tvojot tatko i majka te upatija vo svetite obredi na Oziris.
Toj prodolìl da dava detali za kultskite sli~nosti pome|u egipetski i delfski
kultovi.Sevkupno,Plutarh vo ova delo tripati go poistovetil Dionis so Oziris.Iako Plutarh ne bil tolku ekspliciten za identitetot na Izida i Demetra, nema somnenie deka bil
podednakvo siguren vo toa. Na primer, postojat mnogu detalni paraleli pome|u negovite
opisi na nevoljite na Izida vo Biblos i makite otslikani vo Elevsis vo Homerovata himna
na Demetra. Nau~nicite koi se poklonici na Arijskiot model ~esto go koristat ova kako
o~igleden primer za Plutarhovata interpretatio Graeca.
Vo ovoj slu~aj moèbi e taka. Me|utoa, jas bi tvrdel deka misteriskiot kult vo Elevsis, so kogo o~igledno e povrzana himnata, verojatno se pojavil vo Egipet, kako {to veruvale drevnite lu|e. Duri i da ne e taka, postojat arheolo{ki dokazi koi pokaùvaat deka
Izida bila identifikuvana so Demetra vo Elevsis vo 9 vek- odnosno, pred konvencionalnoto vremensko locirawe na Himnata. Vo sekoj slu~aj, ne postoi apsolutna nikakva pri~ina
da se somnevame deka Plutarh gi gledal Izida i Demetra kako projavuva~ki oblici na
istoto boèstvo. Se na se, o~igledno e deka Plutarh veruval oti golem del od gr~kata filozofija bila donesena od Egipet i deka postoelo fundamentalno edinstvo pome|u egipetskata i gr~kata religija. Ponatamu, toj smetal deka egipetskata religija bila po~ista i postara.
Vakvoto gledi{te za egipetskata religija igralo sredi{na uloga vo dvete glavni
noveli vo vtoriot vek od novata era. Etiopika na Heliodor i Metamorfoza ili Zlatnoto
magare na Apulej. Vo svojata moralno vozvi{ena i romanti~na prikazna za edna prekrasna i
doblesta etiopska- no ne crna- heroina, Heliodor izrazil golemo voodu{evuvawe za Etiopjanite i za nivnite gimnosofisti (goli filozofi ili gurui), no Etiopika e fokusirana
kon Egipet kon moralnata superiornost na negovata religija. Knigata go naglasuva i strasniot interes na gr~ki sve{tenici kon egipetskata religija, koi ja gledale kako klu~ za
svoite kultovi. Koga govori za sve{tenicite od Delfi, koi go bombardiraat so pra{awa
eden posetitel od Egipet, avtorot napi{al:
Nakuso, tie ne zaboravija nitu edna od interesnite osobini na Egipet, bidej}i ne
postoi druga zemja na svetot za koja Grcija bi pretpo~itale da slu{at.
Sprotivno na ova, Zlatnoto magare na Apulej e satira, no vo sredi{teto na negoviot seriozen aspekt se egipetski misterii i likovite na Izida, gospodarkata na maskiraweta i transformaciite, i Oziris/Dionis pozadi nea. Vo kulminacijata na knigata, boìcata
mu soop{tuva ne herojot:
Zna~i, Frigijcite, najrano od site rasi, me narekuvaat Pesinuntia, majka na site
bogovi. Spored toa, Atincite, izniknati od svojata sopstvena po~va, me narekuvaat Kekropska Minerva, a morskite Kiprani me narekuvaat Pafiska Venera, Kritjanite- strelci me
88
vikaat Dijana, Diktina, a trijazi~nite Sicilijanci- Prozerpina; za Elevsincite jas sum

Ceres, drevnata boìca, za drugite Junona, za drugi Belona, i Hekata i Ramnusija. No Etiopjanite, koi se osvetleni od prvite zraci na bogot- sonce dodeka toj sekoj den se ra|a, zaedno so Afrkancite i Egip}anite, koi se odlikuvaat so poseduvaweto na originalnata doktrina, me ~ustvuvaat so moite osobeni obredi i mi go davaat moeto edinstveno ime- Kralica Izida.233
Veruvaweto deka egipetskata religija i obredi bile originalni i vistinski bilo
pri~ina gr~kite i drugite lokalni formi da stanat izli{ni, pa zatoa ova go objasnuva masovnoto oddale~uvawe od ovaa forma. Kako {to neoplatonisti~kiot filozof Jamblih napi{al na krajot od paganskiot period od 4 vek od novata era:
Poprvo mislite deka Egiptjanite bile prvite lu|e koi im bilo dodeleno prisustvo
na bogovite, koga bogovite povikale na radost vo egipetskite obredi.234
Povtoruvaweto i ~estoto citirawe vo ova poglavje proizleguva od slednava potreba: vo konvencionalnosta na Antikata da pricvrstam edna slika koja e mo{ne nekonvencionalna vo sovremenite klasi~ni studii. Samoto nepoznavawe na vakviot pristap go naglasuva faktot deka pobornicite na Arijskiot model ne se vo mo`nost da ponudat obemni citati
kako potkrepa na svoite tvrdewa. Se {to tvrdam vo ova poglavje e deka posle pettiot vek
pred novata era- edinstveniot period od koj imame bilo kakvo zna~itelno zna~ewe za nivanti~kite Grci, iako gordi na sebesi i na svoite skore{ni dostignuvawa, ne gi gledaat kako
originalni svoite politi~ki institucii, naukata, filozofijata ili religijata. Namesto
toa, tie go derivirale- preku ranata kolonizacija i podocne`noto u~ewe na Grci vo stranstvo- vo osnova od Istokot i osobeno od Egipet.235
POGLAVJE 2:
EGIPETSKATA MUDROST I GR^KOTO PRENESUVAWE OD MRA^NATA
EPOHA DO RENESANSATA
Vo ova poglavje go razgleduvam opstanokot na drevniot Egipet po padot na negovata
visoka civilizacija. Najprvo, nie go gledame opstanokot na egipetskata religija, kako vo
ramkite na hristijanstvoto, taka i nadvor od nego, vo ereti~kite sekti kako sektata na gnosticite, kako i vo hermeti~kata tradicija koja bila otvoreno i iskreno paganska. Sepak, daleku pove}e rasprostraneto od ovie neposredni prodolùvawa bilo op{toto voodu{evuvawe kon Egipet pome|u pripadnicite na obrazuvanata elita. Egipet, iako bil vo pot~ineta
uloga vo sporedba so hristijanskite i bibliskite tradicii za pra{awa od religijata i moralnosta,bil jasno postaven kako izborot na celata paganska ili sekularna mudrost. Zatoa,
nikoj pred 1600 godina seriozno ne go doveduval vo pra{awe nitu uveruvaweto deka gr~kata
civilizacija i filozofija bile izvedeni od Egipet, nitu deka glavnite pati{ta za nivnoto
prenesuvawe bile egipetski kolonizacii vo Grcija i podocne`noto u~ewe na Grci vo Egipet.
Ubistvoto na Hipatija
Vo 390 godina od novata era, hramot na Serapis i obli`nata golema biblioteka vo
Aleksandrija bile uni{teni od hristijanska topla; dvaeset i pet godini podocna, briljantnata i prekrasna filozofka i matemati~arka Hipatija bila ubiena na grozen na~in vo
istot grad, od strana na edna banda monasi pottiknati os Sveti Kiril. Ovie dve nasilni
dejstvija go obeleìle krajot na egipto-paganizmot i poètokot na hristijanskata Mra~na
epoha.236
233
Eden narod so eden ist bog,koj imal pove}e imiwa,i toa vo zavisnost na geografskata oddale~enost.
Iz~eznale starite civilizacii, a se pojavile novi, nepoznati..., duri od prostori kade imalo kanibalizam, kako vo novonaseleniot kontinent Evropa i toa so naselenie od Balkanot i Azija, ama i Afrika. Nieden avtor ne saka da priznae, {to bilo toa {to gi uni{tilo tie civilizacii, i go zako~ilo
nivniot ponatamo{en razvitok. Toa bilo samo ednoboèstvoto,zlostorni~ko vrz pove}eboèstvoto, a
so toa i na progresot.Pa poradi toa,Evropa zakasnala celi dva mileniumi: parna ma{ina vo stara era.
235
Centralno mesto na Bliskiot Istok,Egipet i juèn Balkan bil Levantot, ju`no od 35-ta paralela.
236
EDNOBO@ESTVOTO BILO SMRTTA NA NAUKATA I NAPREDOKOT NA ÔVE[TVOTO.
234
89
Te{ko deka moè da ne iznenadi faktot deka u~eni lu|e koi rabotele vo ramite na
Ariskiot model pretpo~itale da go zanemaruvaat hristijanskiot faktor i da gi gledaat
ovie slu~uvawa kako preroduvawe na nekakov egipetski orientalen fanatizam protiv helenisti~kiot racionalizam. no, dokolku gi izostavime apsurdnite implikacii deka Evropejcite ne moàt da bidat fanati~ni, ovie dve objasnuvawa- deka fanati~kata tolpa bila i hristijanska, i egipetska- ne se isklu~uvaat edno so drugo. Vo 4 vek od novata era, Egipet bil
strasna- ako ne i najstrasnata- hristijanska provincija vo Rimskata imperija.
Kolapsot na egipto- paganskata religija
[to se slu~ilo ? Egipetskata religija doìveala kolaps so isklu~itelna brzins
pome|u 130 i 230 godina od novata era. Zo{to jadroto na paganskoto preminalo vo hristijanstvo porano i pove}e sesredno odo{to site drugi Rimski provincii ? Ova e povrzano so pogolemiot problem: zo{to celiot paganski svet preminal vo hristijanstvo ? Za hristijanski
istori~ari, ovoj nastan ne prestavuva problem: se razbira, koga Egip}anite ili bilo koi
drugi narodi ja zdogledale svetlinata na vistinskata religija, tie go naopu{tile svoeto
idolatrisko paganstvo. Za istori~ari koi ne poseduvaat vakva prethodna privrzanost, fenomenot e poteòk za objasnuvawe.
No po{iroko ramni{te, moème da tvrdime deka zaedno so anomia-ta i so slomot na
tradicionalni lokalni strukturi vo helensti~kite i vo Rimskoto carstvo, se pojavilo prirodno te`neewe kon monoteizmam, nebesen odraz na zemskoto carstvo. Ova najprvo }e bide
voo~livo so ogromnata ekspanzija na judaizmot- glavno preku prozelitizam- {irum Mediteranot po 300 godina pred novata era. Vsu{nost, do sredinata od prviot vek od novata era,
Evreite so~inuvale pome|u 5 do 10 procenti od naselenieto vo Rimskata imperija. Me|utoa,
vo 116- 117 godina, se pojavil ogromen revolt vo dijasporata, daleku pogolem od popoznatite
revolti na Zeleotite i Bar Kohba vo Judeja, pome|u 66 i 70 godina i 132 i 135 godina.
Revoltot vo dijasporata bil posleden so genocidna represija na Kipar, vo Krena i,
najva`no od se, vo Aleksandrija, pri {to celosno bila uni{tena briljantnata kultura na
heleniziranoto evrejstvo.237 Duri i pred toa, iako Evreite so~inuvale zna~itelen del od naselenieto vo Egipet, judaizmot bil premnogu tu|inski za da ja apsorbira egipetskata kultura.238 Isto kako i Indijancite i Kinezite vo kolonijalnite carstva od 19 i 20 vek, ili podocna Evreite vo isto~na evropa, egipetskite Evrei bile posrednici pome|u vladeja~kite
Grci (Makedonci, R.I.) i Egipetskiot narod. A, vo site slu~ai, na vladetelite im odgovaralo da odrùvaat tenzija pome|u domorodnite ìteli i allogenes, stranska sredna klasa. Zatoa, vo ostatokot od vtoriot vek i ponatamu, elimiraweto na Evreite zna~elo deka hristijanstvoto- koe vo sekoj slu~aj bilo daleku polabavo povrzano so opredeleni narodi- nema seriozen rival vo nekoja druga prozelitska religija.
Izgleda deka e verodostojno da pretpostavime deka egipetskata religija doìveala
kolaps zaedno so faraonskata dràva i egipetskata nacionalnost. Ovoj argument poseduva
izvesnia cvrstina, no i nekoi problemi. Vo najgolemiot del od vremeto zapo~nuvaj}i od 700
godina pred novata era, Egipet bil vladeen od stranci; nekoi, kako Etiopjani i ptolomejski
Grci (Makedonci, R.I.), vladeele od Egipet so celite svoi imperii, no Persijcite nalikuvale na Rimjanite koga go smetale Egipet kako- prili~no posebna- provincija. Najgolemiot
del od vladetelite smetale deka dobrite odnosi so egipetskata religija bila od su{tinsko
zna~ewe vo kontrolata vrz taa zemja. Vistina e deka Persijcite povremeno ja progonuvale
egipetskata religija, no vo osnova a tie sorbotuvale so nea. Mo{ne naklonetiot stav na nivnite makedonski naslednici be{e opi{an vp prvoto poglavje: egipetskata religija cutela
i se rasprostranuvala vo tekot na celiot ovoj period, o~igledno dostignuvaj}i kulminacija
vo prvata polovina od vtoriot vek od novata era. Istoriskiot obrazec e pri~ina nejziniot
posledovatelen kolaps da izgleda u{te poisklu~itelen. Bidej}i, dokolku tu|inskite progonuvawa bile su{tinskiot faktor, poverojatno e deka kolapsot }e se slu~el vo 6 ili 4 vek
pred novata era, pod vlasta na Persijcite, namesto vo vtoriot vek od novata era, koga egipetskata religija uìvala vo naklonetosta na Rimskata imperija.
237
Avtorot so navodot kone~no potvrdi, EVREITE VO ALEKSANDRIJA POSTANALE HELENI.

Pa zatoa, otpa|a verojatnosta,deka imalo helenski etni~ki narod.I Rusite pove}ebo`ci bile Heleni.
238
Evreite bile samo verski ednoboèn narod,nikako i nikoga{ etni~ki narod.Mojsej bil Egiptjanec.
90
Ptolomeite vo Egipet, prili~no nalik na Mongolite i Manxurcite vo Kina bileiako se prstavuvale kako nejzini pobornici- mo{ne svesni za opasnosta od apsorbiraweto
od domorodnata civilizacija. Tie bile re{eni da ja so~uvaat svojata kultura i vlast kako
gr~ka (makedonska, R.I.). Kleopatra VII, kralicata na Antonij i na Cezar, bila prvata- i
poslednata- od dinastijata koja go nau~ila egipetskiot jazik.239 Zna~i, iako sve{tenicite
objektivno sorabotuvale so novite stranski vladeteli, kako {to pravele i so prethodnite,
tie od li~en aspekt se obiduvale da ostanat rezervirani i do izvesen obem prodolìle da
go prestavuvaat egipetskiot nacionalizam. Me|utoa, do vtoriot vek od novata era, posle
400 godini gr~ka (makedonska, R.I.) vlast, rimskite vladeteli i makedonskite i egipetskite povisoki klasi- vklu~uvaj}i go i sve{tenstvoto- ja spoile zaedni~kata helenska civilizacija so egipetskata religija. Silnoto odu{evuvawe koe rimskite imperatori go ~ustvuvale za egipetskata religija, kako i nejzinoto internacionalizirawe, izgleda deka gi zaslabnalo poziciite na sve{tenstvoto kako pobornici za Egipet.
Nema somnevawe deka do 3 i do 4 vek od novata era postoela nedvosmislena klasna
osnova za nerijatelsto kon starata religija i deka, kako i na drugi mesta, hristijanstvoto
otprvin gi prestavuvalo siroma{nite, a potoa i sredinite klasi, protiv bogatata klasa.
Zatoa e vozmo`no deka- i pokraj dobro publikuvanata vozdr`livost vo ìvotniot stil na
sve{tenicite- ogromnoto bogatstvo vo hramovite i iskoristuvaweto na siromasite od strana na sve{tenstvoto predizvikalo negoduvawe. Zatoa, posle vtoriot vek, i pokraj faktot
deka hristijanstvoto pristignalo od Palestina i namerno bilo internacionalno, toa gi zastapuvalo Egip}anite od siroma{nata i srednata klasa protiv kosmopolitskite helenzirani povisoki klasi so nivnata egipetska, paganska religija.
Hristijanstvo, yvezdi i riba
Postoi malo somnevawe deka ovie op{testveni i nacionalni faktori igrale golema uloga vo uni{tuvaweto na organiziranata egipetska religija. No, izgleda, a toa bilo bavnoraste~ki, dolgotrajni tenzii ili nedostatoci, a ne akutni problemi, a dve novi karakteristiki bilo prestaveni vo vtoriot vek. Prvo- kako {to so pravo smeta op{toprifateno
mnenie- podstoela dostapnosta na hristijanstvoto, monoteisti~ko i univerzalno kako {to
judaizmot nikoga{ ne moèl da bide, kako i so isklu~itelen entuzijazam i kapacitet za organizirawe. Vtoro, postoela op{ta uverenost deka na stariot svet mu doa|al krajot i deka
samo {to ne zapo~nala nova epoha.
Mesijanizam ili milenarijanizam e veruvaweto vo skore{noto pristignuvawe na
nov poredok ili milenium na harmonija i pravda, koga Mesijata i svetcite odat i mar{iraat. Toa e ~esto reakcija na pote{kotii od sekoj vid, no osobeno na voeni osvojuvawa i na
ekonomska i kulturna dominacija na stranci. Vsu{nost, idejata deka nekoja nadvore{na sila }e gi zbri{e i sobori sega{nite nelegitimni vladari, taka {to prviot }e bide posleden, a posledniot }e bide prv, bila od temelno zna~ewe vo judaizmot, barem od periodot na
zarobeni{tvoto vo Vavilon vo 6 vek pr.n.e.240 Me|utoa, o~igledno e deka ova ~ustvo se intenziviralo pribli`no posle 50 godini pred novata era i deka zazemalo mo{ne istaknato mesto vo narednite 200 godini; osven toa, ~ustvoto za apokalipsa ne bilo privilegija samo na
Evreite.241 Krizata delumno moè da bide objasneta poradi brojnite politi~ki i ekonomski
promeni. Postoel dotoga{ nevideniot uspeh na Rimjanite vo obedinuvaweto na Mediteranot, divja~kite gra|anski vojni pome|u rimskite vojskovoditeli: i kone~no, vo 31 godina
pred novata era, vospostavuvaweto na Rimskata imperija- ~esto portretirana kako nova
epoha- pod vlasta na Avgust.
Za Evreite, postoel dopolnitelniot faktor poradi promenata na rimskata politika -od prijatelstvo so Evreite, kako sojunici protiv nivniot zaedni~ki neprijatel, gr~kite
(makedonskite, R.I.) Seleukidi, koi vladeele so najgolemiot del od jugozapadna Azija; do
neutralnost, zaradi za~uvuvawe na ramniteàta na mo}ta; do neprijatelstvo, koga helenisti~kite kralstva bile sotreni i celata imperija bila pretvorena vo rimski prodstor za
239
Se misli na dvorasniot staroegipetski, od kogo proizlegol koptski, koj bil tn.slovenski, kako makedonskite jazici. Vsu{nost, makedonski govori, oti Makedoncite govorele za nivni mno{tva jazici.
240
Evreite=ednobo`cite toga{ go prevzele aramejskiot jazik.Pred toa bil evrejski koj bil na Belci.
241
Bidej}i taa bila bitna za niv,taabi morala da bide evrejska=tn.slovenska:apokalipsa=a po ka lipsa
91
ìveewe. Mesijanizmot dolgo vreme zazemal sredi{no mesto vo evrejskata tradicija. Prviot mesija vo Biblijata bil Kir, kralot na Persija koj gi oslobodil Evreite- ako ni{to drugo, onie koi sakale da si zaminat- od progonstvoto vo Vavilon. Se ~ini deka evreskiot mesijanizam ja zadràl nade`ta deka izbavuvaweto }e dojde od istok i osobeno od Partijcite,
novite vladeteli na Persija ko vladeele i so Mesopotamija, so nejzinata golema evrejska
populacija i koi, isto kako i Evreite, vodele vojna za nezavisnost protiv Seleukidite. Postoi malo somnevawe i deka vostanieto od 115 i 116 godina od novata era, ~ii u~esnici o~igledno gi gladale vo mesijanski kontekst, bile povrzani so golemiot napad koj imperatorot
Trajan vo tie godini go izvel protiv Partija. (Trajan=traj an, samo na tn.slovenski, R.I.)
Sepak, treba da povtoram deka mesijanizmot pome|u 50 godina pr.n.e, i 150 godina od
novata era, kako i idejata deka zazoruvala nova epoha, ne bilo ograni~ena samo na Evreite,
nitu pak moàt da bidat celosno objasneti vo kotekstot na gorenavedenite rimski politi~ki promeni. Drug element bilo astrolo{kata promena od epohata na Ovenot vo epohata na
Ribite. Bez navleguvawe vo tvrdeweto koj i koga ja otkril procesijata na ramnodnevnicite,
ne postoi nesoglasuvawe deka toa bilo {iroko poznat fakt do 50 godina pred novata era.
Zna~ajnosta vo ovoj kontekst e deka vo periodot pome|u 50 godini pr.n.e. i 150 godina od novata era, proletnata ramnodnevnica se namestila od Oven na Ribi.242
Tokmu poradi ovaa isprepletenost od politi~ki, ekonomski, op{testveni i astrolo{ki promeni moème da go razbereme ~etvrtiot Eklog na rimskiot poet Vergilij, napi{an vo 40 godini pr.n.e., koj vo blizina na po~etokot naveduva:
Sega...golemata linija na vekot povtorno po~nuva...Samo tn.slatka Lucina, nasmevni
mu se na ra|aweto na deteto, pod koe èleznoto potomstvo najprvo }e prestane da postoi, a
zlatna rasa }e se pojavi {irum svetot ! Tvojot Apolon sega e kral !
Vergilij prodolùva i go pozdravuva tatkoto na deteto,Polio,koj stanal konzul, kako voveduvaweto vo slavno razdobje; no, istorijata }e se potvrdi i }e dojde nova Trojanska
vojna i do drugi veli~estveni istoriski slu~uvawa. So sovremena nelagodnost kon ova {to
izgleda kako predo~uvawe za doa|aweto na Hristos, najgolem del od klasicistite go koristele svojot monisti~ki pristap za da tvrdat deka ova se ednostavno poetski voobrazenosti
okolu ra|aweto na deteto na nekoj prijatel. Bi bilo daleku poverodostojno da pretpostavime deka poetot- kako poet- vmetnal nekolku razli~ni ramni{ta na zana~eweto: ra|aweto na
deteto na Polio; po~etokot na mirno razdobje pod vodstvo na negoviot i patronot na Polio,
Avgust. Se ~ini deka zborovite poso~uvaat i na doa|aweto na novo, mlado boèstvo. Tie so
sigurnost se odnesuvaat na nekakva kosmi~ka ili astralna promena na epohata, koja moè da
bide samo novoto razdobje na Ribite.
Yvezdite se ~esto asocijacija za veli~estveni i mesijanski predvodnici, od Kir, koj
go osnoval Persiskoto carstvo vo 6 vek pred novata era, do kineskiot buntovni~ki predvodnik od 8 vek od novata era, An Lu{an. Osobeno e vpe~atlivo da zabeleìme kolku ~esto
yvezdite so doveduvaat vo vrska so golemi predvodnici vo tekot na krizniot period, od 50
godini pr.n.e. do 150 godini od novata era; od kometata gledana kako prestavuvawe na duhot
na Julij Cezar, do yvezdata od Vitlem i yvezdata povrzana so noviot bog na Hadrijan, Antinoos; dodeka posledniot mesijanski predvodnik na evrejskiot otpor bil poznat- barem pome|u
svoite prijateli- kako Bar Kohba, sin na yvezda. Vsu{nost, stariot rabin Akiba, pretpazliviot i zdravorazumniot osnova~ na sovremeniot judaizam,koj go preìveal i mu se prilagodil na katastrofalniot poraz i razoruvaweto na Erusalim vo 70 godina od novata era,
bil tolku voodu{even od prvi~nite uspesi na Bar Kohba, taka {to toa go gledal kako novoto razdobje i go naveduva stihot 24:17 od Knigata na Broevite- yvezda izgreva od Jakov.243
242
*Procesijata e tretoto dvièwe na planetata zemja, osven dnevnite i godi{nite rotacii. Toa e
cikli~no klatewe na oskata na zemjinata rotacija vo period re~isi 26.000 godini. Zatoa, postoi privid deka yvezdite se pomestuvaat vo odnos na son~eviot sistem. Zatoa, postoi privid deka yvezdite se
pomestuvaat vo odnos na son~eviot sistem. Vo najvoobi~aeno upotrebuvano merilo, prolettnata ramnodnevnica se pojavuva porano i porano vo odnos na znacite na zodijakot. Ova se dolì na faktot
deka ramnodnevnicata se pomestuva od edna zodija~ka ku}a do ku}ata koja i prethodi, pribli`no na
sekoj 2.100 godini. Zatoa, astrolozite sega ni velat da se podgotvime za epohata na Vodolijata, po eden
ili dva veka od sega{niot moment, koga proletnata ramnodnevnica }e se pojavi vo taa ku}a .
243
Yvezda so molwa, vo vid na =S, za sila=s il- a: il=Il=Ilija=Perun=Zevs silniot, a Jakov=jak kov.
92
Od Za Izida i Oziris na Plutarh nie znaeme za ogromnata va`nost koja im bila pridadena na astronomski dvièwa, kako znaci za idealniot svet na yvezdite i geometrijata i
za integralniot odnos sogleduvan, barem vo docnata egipetska religija, pome|u yvezdite i
bogovite. Nie znaeme i deka astronomi vo helenisti~kiot Egipet bile zainteresirani za
procesijata. Vo tekot na vtoriot vek od novata era, vlijanieto od precesijata izgleda deka
povtorno bila udvoena poradi edna isklu~itelna astronomska koiincidencija. Kako objasnuvawe: drevniot Egipet imal brojni, sofisticirani kalendarski sistem. Od dvete najmnogu upotrebuvani godini, ednata bila vtemelena vrz gra|anskiot kalendar od 365 dena, a Sotiskata godina se povrzuvala so podignuvaweto na yvezdata Sirius, koja bila smetana za navestuvawe na po~etokot na poplavite od rekata Nil. Bidej}i astronomskata godina iznesuva
ne{to pomalku od 365,25 dena, gra|anskata godina napreduvala nadvor od nejzinite granici,
so stapka od pribli`no eden den na sekoi ~etiri godini. Dvete godini se poklopuvale samo
na sekoj 1460 godina, a takva koincidencija bila zabeleàna vo 139 godina od novata era !
Zatoa, na egipetskoto sve{tenstvo, koe im pridavalo golema va`nost na yvezdite, mu bila
dadena dvojna poraka od edno razdobje.244
Vo 130 godina od novata era,imperatorot Hadrijan i negoviot mlad qubovnik,Antinoos, imale dolgu konsultacii so sve{tenicite na Tot, boèstvoto na mudrosta i mereweto,
vo negovata klavna kultska lokacija vo Hermopolis. Nabrgu potoa, Antinoos bil pronajden
udaven vo Nil; edna golema egipetska tradicija smetala deka Oziris se udavil. Celata ovaa
rabota bil- i ostanuva- misterija. sepak, denes postoi konzesus deka toa bilo dobrovolno
`rtvuvawe,245 izvedeno za spre~uvawe nekakov vid katastrofa. Izvesno e deka Hadrijan vedna{ proglasil oti Antioos e nov Oziris, a kultot {to go promoviral imal uspeh koj, iako
kratok, se ~ini deka gi preminal me|ite na negovoto carsko pokrovitelstvo.
Moème samo da {pekulirame dalo Antioos trebalo da bide spasitel vo novoto razdobje.Sepak,postoi somnevawe deka hristijanite na vakov na~in go gledale svojot nov Ozris,
Isus. Se razbira, postoele mnogu drugi tradicionalni aspekti na Hristos, no vo ovoj moment bi sakal da predo~am na edna nova slika, slikata na ribite. Ribite ne zazemale istaknato mesto nitu vo egipetskite, nitu vo evrejskite religioni tradicii. Vo Egipet, odredeni
ribi bile doveduvani vo vrska so odredeni bogovi, a vo nekoi egipetski provincii ili okruzi, opredeleni vidovi ribi bile oboàvani i smetani za tabu. Osven toa, vo podocne`ni
vremiwa, se pojavile legendi deka riba go izela falusot na Oziris, a zborot bwt (riba), napi{an kako takov, bi moèl da zna~i uàs. Sepak, ribite na nitu eden na~in ne moème da
gi smetame za ne{to sredi{no vo egipetskata religija.
Osven dubiozniot slu~aj so filistejskiot bog Dagon, izgleda deka ribite nemale nikakvi religiozni konotacii vo Stariot Zavet. Sprotivno na ova, vo Noviot Zavet, tie igraat istaknata uloga. Klu~ni u~enici bile ribari, a opisite na ribarewe se izobilni. Postoi ~udoto so dvete ribi i pette lebovi. U{te povpe~atlivo, vo Evangelieto spored Jovan,
Hristos na svoite u~enici im dal riba vo simboli~noto posledno go{tevawe.Ovaa tema, kako i idejata deka ribite imale sredi{no mesto vo Poslednata Ve~era, bile standardni vo
ranata hristijanska ikonografija. Od aspekt na transupstancijata (pretvorawe vo telo i
krv Hristova; zab. na prev.)., Hristos ne bil samo leb ili ìto kako Oziris. Toj bil riba
ili- kako {to podednakvo ~esto bil prestavuvan- dve ribi. Kako {to Tertulijan, brilijantniot ranohristijanski mislitel, napi{al vo pribli`no 200 godni od novata era: Nie ma244
Sirius=Silius, vo kalendarskata godina, a Makedoncite vo Amerika odnele kalendari, egipetsko

balsamirawe, egipetski hieroglifi i fonetsko pismo...Naslednicite na Maite vo svoite ceremonii
imaat voeni ve`bi...,a kako i odnesuvawe so makedonski modificiran formalen bakne`, so zavr{etok
so nosot, i pokaùvawe na jazik. Za da se potvrdat site tradicii, tie treba da se sporedat so na Mongolite, na primer vo Koreja,~ija DNK se sovpa|a so na Indijancite,a i so na onie vo Severna Amerika.
Ova e neophodno, bidej}i so ednoboèstvoto mno{tvo tradicii kako zabraneti potpolno se izgubile.
245
Bidej}i Egiptjanite bile Belci, tie `rtvuvale. Isto taka, i Makedoncite im davale `rtvi na bogovite. Ova bilo preneseno vo Amerika, duri otsekuvawe na glava, a pred toa davawe sredstvo za omamuvawe, bez da se ~ustvuva bolka. Koli~inata bila mala, a se znae za Amala=a mala, kako {to bil rodot Amal=a mal na Gotite, oti tie kako Mongoli bile mali...Mongolite jadele i lu|e, koi imale zaedni~ko poteknlo so Indijcite, a Indija bila spoena so Ju`na Afrika. Do denes vo Ju`na Azija i Afrika se jadat lu|e. Isto taka, Crncite se obreùvale, denes i devojkite. Zna~i, samo e Crnci=Semiti.
93
lite ribi, spored slikata na na{ata (Ihtus, gr~ki zbor za <riba>) sme rodeni vo vodata.
Ova veruvawe ja objasnuva upotrebata na simbolot na ribata zaradi pretstavuvawe
na Hristos i na hristijanite. Simbolot na ribata ~esto mu bil pridodavan na akrostihot za
= (Isus Hristos, Sin Bo`ji, Spasitel).246 Sepak, simbolot na ribata e prisuten, ako ni{to drugo, pred pi{uvaweto na zborot, a izgleda deka e
poverojatno oti akrostihot bil nekakvo objasnuvawe za simbolot, namesto obratno. Interesno, hristijanski prestavuvawe na ribata najprvo se pojavuvaat na po~etokot od vtoriot vek
od Aleksandrija. Se na se, postoi mo{ne malo somnevawe deka i pokraj podednakvo silniot
simbolizam oven-jagne koj go okruùva Isus, koristeweto riba- ili, da bideme poodredeni,
dve ribi, kako vo zodija~kiot znak- pokaùva deka ranite hristijani se gledale sebesi, i bile gledani od drugi, kako sledbenici na novata religija od novoto razdobje na Ribite.
Dozvolete mi da rezimiram- vo vtoriot vek od novata era, kako dopolnitelna sostojka vo op{testveniot, ekonomskiot i nacionalniot pritisok vrz egipetskata religija, isklu~itelnata koincidencija so promenata od Oven na Riba i zavr{etokot na ciklusot na
sotiskite i gra|anskite godini, sozdale mo}na samorazurnuva~ka sila vonejzinoto astronomsko jadro. Osven toa, egipetskata religija ne samo {to poseduvala dlaboko ~ustvo za ciklusi, tuku taa bila sosredoto~ena kon konceptite za ra|awe, smrt i povtorno ra|awe. Vo
nea bilo vklu~ena duri i ovaa mo`nost: iako bogovite bile dolgove~ni, toa ne moralo da
zna~i deka se besmrtni. Kako {to pi{uva profesorot Hornung:
Zatoa moème da pretpostavime deka mo`nosta za nekakvo vreme bez bogovite bila
mnogu po~vrsta vkoreneta vo egipetskata svest, bez ogled na malkute o~igledni aluzii koi
ni sugeriraat na toa. Fraza kako m drw ntrw vo carstvoto na bogovite, vo smisol na se dodeka bogovite se tuka,e pronajdena vo gr~ko-rimski tekstovi od hramovi...vo sprotiven slu~aj,
eshatologijata e ...domenot na magiski formuli.
Tokmu vo vakov kontekst morame da go ~itame Lamentot pronajden vo eden od Hermeti~kite tekstovi:
]e dojde vreme koga }e bide sogledano deka Egip}anite zaludno gi ~estvuvale bogovite so poboèn um i so istrajno sluèwe. Celoto nivno sveto po~ituvawe }e stane nedelotvorno.Bogovite, napu{taj}i ja zemjata, }e pojdat nazad vo nebesata; tie }e go napu{tat Egipet; ovaa zemja, nekoga{ domot na religijata, }e bide li{ena od svoite bogovi 247 i }e bide
ostavena siroma{na. Tu|incite }e ja ispolnat taa zemja, i tamu ne samo {to pove}e }e bide
podloèna na takanare~enite zakoni, pod prisilata na kaznuvaweto, koi velat deka site
mora da se vozdrùvaat od ~inovi na pobo`nosta li od kult kon bogovite...Skitskiot ili
Indiskiot, ili nekoj takov drug varvarski sosed, }e se vgnezdi sebesi vo Egipet.248
Sepak, kako vo mnogu bibliski proro{tva i apokalipsi, zlobata na neprijatelot
na vistinskata religija }e bide uni{tena od
Gospod i Tatkoto...i od demiurgot na Edinstveniot Bog...ili so zbri{uvawe, ili so
potopuvawe, ili so sotirawe so ogan, ili so nejzino uni{tuvawe so ~umi i bolesti...Potoa
}e go vrati svetot kon negovata prva ubavina...Tokmu toa }e bide povtornoto ra|awe na svetot: obnovuvawe na site dobri ne{ta i najsve~eno vra}awe na samata Priroda...
Ovoj koncept na periodi~nost, koncept na ra|awe i smrt po koi sleduva povtorno
ra|awe, ostavil edno prazno mesto za boèmnite restavratori na egipetskata religija vo
Renesansata i vo Prosvetitelstvoto. Me|utoa, vo me|uvremem, nie mora da go razgledame
nejziniot metamorfski opstanok vo docnata Antika i vo ranoto hristijanstvo. Vo op{ smisol, vo raniot hristijanski period prodolìla da su{testvuva strasnata religioznost na
lu|eto, kako i suptilnata filozofija i teologija na sve{tenicite, koi gr~ki pisateli im
gi pripi{uvale na Egip}anite. Osven toa, na ramni{teto na crkovnata organizacija i doktrina, celoto hristijanstvo- ne samo hristijanstvo vo Egipet- bilo dlaboko protkaeno so
egipetskata religija.
246
Zna~i, Isus=Isis, Hristos=Krstos i Spasitel=Spasitel. Me|utoa, sotir=sotri, ne{to da uni{ti.

Vo drug govor moè ozna~uva smisleno drugo itn.Ama Stavros=Stauros=s taurus=tauri{=goveduvawe.
247
Bidej}i Egipet bil najblizok sosed na Levantot, tokmu do nego, Egipet ostanal lulka na bogovite...
248
Skitija=Tatarija bila do Indija. Tokmu zatoa za~uduva zabludata za Indoevropjani: Indi=Temni.
94
Ostatoci od egipetskata religija: hermetizam, neoplatonizam i gnosticizam

Osven spomenuvawto na upadlivite paraleli pome|u Isus i Oziris i mesopotamskiot Tamuz, boìca ne vegetacija koi se ubieni, po koi se taguva i koi triumfalno se voskresnati, jas nema da navleguvam vo fascinantnata tema za specifi~nite preìveani elementi od egipetskata i od mesopotamskata religija vo hristijanstvoto, bidej}i toa ne vodi
premnogu daleku od temata na ovaa kniga. Tuka, nie se interesirame za ostatocite od institucionalnata egipetska religija i nivnoto opstanuvawe na rabovite od pravovernoto hristijanstvo.
Egipet od 150 do 450 godina od novata era pominuval niz period ispolnet so golema
politi~ka i religiozna nesigurnost i raznovidnost. Osven toa, grupite za koi se interesirame bile skloni da veruvaat deka boèstvenoto moèlo da bide dosegnato poedine~no
ili vo ezoteri~ni sekti, za {to bila neophodna rigorozna i misti~ka inicijacija. Eden od
klu~nite elementi bila straotnata zakletva za tainstvenost. Ovie grupi bile nakloneti i
da bidat neprijatelski raspoloèni kon eksplicitni pi{ani dela ili publikacii, veruvaj}i deka vistinskata mudrost moèla da bide soop{tena samo direktno od u~itelot kon
u~enikot, vo sostojba na izoliranost i vo tekot na dolg period. Tie bile ubedeni deka e te{ko da se opi{e neopislivoto so zborovi, a kamoli so pi{uvawe, pri {to insistirale na
va`nosta na tainsvenosta. Isklu~itelno e te{ko da gi opi{eme ovie lu|e i, duri i ako be{e vozmo`no, toa bi bilo temelno predavstvo na obidot da ja napravam sfatliva nivnata
misla- sepak, neophodno e da skicirame nekoi op{ti obrasci.
Docnata Antika bila opsednata so brojot tri: ova moè da bide videno vo Hermes
Trismegist249 i vo hristijanskoto Trojstvo. Vo grupite za koi se intersirame- hermetistite,
neoplatonostite i gnosticite- postoelo trojstvo od dve osnovni vida. Prvoto, na koe mu
pripa|a hristijanskata forma, imala bog tatko, sin koj bil aktivira~ki intelekt na tatkoto i tretata sila koja posreduvala pome|u dvajcata.Vtorata,povobi~aena varijanta bila vtemelena vrz stavot za skrien bog, pozadi demiurgot ili sozdavatelot po~ituvan od Evreite,
hristijanite i drugi. Dvata boga, bile smetani ili za razdvoeni, ili za misti~ki soedineti:
Skrieniot bog, Dobroto ili Prviot Princip spored platonskata misla, bil ~istata misla, sprotivno na dejstvitelnosta na sozdatelot. Tretiot ~len na trojstvoto bil gledan na
najraznovidni na~ini- du{ata na svetot, umot bo`ji i taka natamu, pa duri i kako vdahnovenata materija vo svetot ili vo vselenata- no negovata su{tinska funkcija bila dijalekti~ka: posreduvawepome|u drugite ~lenovi na trojstvoto i zapoazuvaweto na nivnata posebnost.
Paradoksalno, faktot deka prviot bog bil skrien i neopisliv, bil koristen za opravduvawe na idolatrijata. Bidej}i ~ovekot moèl da go razbere samo kone~noto, a Skrieniot Bog bil beskone~en, toj moèl da bide sfaten samo delumno. Kako {to napi{al sofistot
Maksim od Tir vo vtoriot vek: (Maksim do maksam~e, R.I.)
Bog...pogolem od vremeto i ve~nosta i od celoto te~enie na su{testvuvaweto, ne moè da bide imenuvan od nieden zakonodavec, ne moè da bide izusten od nieden glas, ne moè
da bide viden od niedno oko. No nie, bidej}i ne sme sposobni da ja osoznaeme Negovata su{tina, ja koristime pomo{ta od zvuci i imiwa i sliki, od kovano zlato i slonova koska i srebro, od rastenija i reki, planinski vrvovi i brzaci, kopneej}i za Negovo spoznanie.
Toj prodolìl- vo eden duh koj moè, vo vmetnata forma, da go sledime napred direktno do Xen Lok- da go koristi ova kako argument za religiozna trpelivost:
Dozvolete im na lu|eto da znaat {to e boèstveno, dopu{tete im, toa e se. Ako nekoj
Grk e vdahoven da se ose}a na Boga poradi umetnosta na Fidij, Egip}ani poradi ukaùvawe
po~it kon ìvotni, drug ~ovek poradi reka, drug poradi ogan- jas nemam lutina za nivnite
razliki; samo dozvolete im da znaat, dozvolete im da sakaat, dozvolete im da se se}avaat.
Hermetizmot, neoplatonizmot i gnosticizmot bile dvojni filozofii, so sueverie
za masite narod i vistinsko znaewe ili gnosis za elitata. Gnosis, me|utoa, prvenstvenio ne
bilo racionalno znaewe...nie bi moèle da go prevedeme kako <proniklivost>, bidej}i vo
gnosis e vklu~en intuitivniot proces na spoznavanieto na samiot sebesi. (Gnos, o=a..., R.I.)
(Knigata na avtorot potpolno se prenesuva, a ne samo delovi, doteruvawa..., R.I.)
249
Hermes Trismegist: Trismegist=tri s megist, tri=tri=trojstvo s=tn.slovensko megist=me|ist...
95
Preku obrazuvanie i moralni i religiozni ve`bi, nekolkute prosveteni bi moèle

da mu pristapat na Boga. Prvata Pri~ina, skrien za masite narod koi negledale ni{to pozadi demirgot. Samonabquduvaweto i elitizmot bile povrzani so druga karakteristika,
celosno tu|a za pravoverniot judaizam i so hristijanstvoto- veruvaweto vo vistinskata, ili
barem potencijalnata, boèstvenost na ~ovekot. Mojot stav e deka ova proizleglo od egipetskoto veruvawe deka mrtviot faraon stanuval Oziris. Vo docnata egipetska religija, ova
veruvawe bilo demokratizirano, taka {to so pomo{ na posvetenost, dobro podu~uvawe i
poznavawe na pravilnite proceduri, sekoja li~nost go poseduvala potencijalot da bide
Oziris i da stane besmrtna. Me|utoa, na edno dlaboko i pozamagleno ramni{te, jas veruvam
deka tragite na ova veruvawe moème da gi sledime do razlikata pome|u transcendentiniot
ov~arski bog na pastrolalnite Izrailci i ~ustvoto za panteizam i imanentna boèstvenost pome|u zemjodelskite Egip}ani.250 Kaj Egip}anite, Bog moè da bide vo se, vklu~uvaj}i go
i ~ovekot.
Idejata deka ~ovekot moè da stane Bog lesno vodi od religija, vo koja poklonikot
se moli za pomo{, sovet i taka natamu, do magija,kade zapoveda takvi ne{ta.Kako {to kaàl
neoplatonistot Plotin: Bogovite mora da prijdat do mene, a ne jas do niv. Ovoj obrazec na
razmisluvawe gi nadminuva granicite na ednakvost so Boga i odi do poseduvawe mo} vrz nego- duri i do obemot vo koj ~ovek sozdava Bog.
Da im se vratime na yvezdite. Yvezdite igrale sredi{na uloga vo site vakvi ekspertski patuvawa.Iako postoele brojni razli~ni astronomski modeli, najvlijatelniot model
bil postaven od astronomot Ptolomej, koj ìveel vo Egipet vo vtoriot vek od novata era,
tokmu vo momentot na tranzicijata od starata religija kon novite kultovi. Spored Ptolomej, sonceto, mese~inata, planetite i pricvrstenite yvezdi kruèle okolu zemjata vo svoja
sopstvena sfera. Zatoa, so cel da se dopre do idealnoto carstvo, ~ovekot treba da gi nadmine sferite. Hermetizmot i neoplatonizmot gi sodrèle egipetskite i nehristijanskite
stavovi za prethodnobitusuvawe na du{ite i za metempsihoza, ili preseluvawe na du{i od
edno telo vo narednoto. Vo ovoj proces bilo vklu~eno pominuvawe nadvor od sferite, a novite formi do izvesen obem bile oblikuvani spored soodnosot na yvezdite i planetite vo
momentot na ra|aweto.
Vo svojot rasko{en politi~ki ogled za gnosticite, svremeniot nau~nik Ilejn Pejxels iskaùva so~ustvitelnost za niv kako pobornici za slobodata i protivnici na rigidnosta, hierarhijata i represijata od pravovernata crkva. Dodeka gnosticite imale mnogu
u~iteli, tekstovi,evangelija i mu upatuvale predizvik na crkovniot avtoritet, pravovernata crkva bila kontrolirana od episkopite, ograni~eni na odobreni u~ewa, pri {to gi dozvoluvale samo ~etiri kanonski evangelija. Sepak, Pejxels ne go zanemaruva faktot deka
gnosticite izgleda bile pobogati od pravovernite hristijani, i deka iako vo princip gnosis
mu bilo dostapno sekomu, u~eweto potrebno za negovo dostignuvawe baralo bogatstvo i slobodno vreme. Vo ovoj kontekst, Otec Festuìe, koj dominira{e so hermeti~kite i gnosti~kite prou~uvawa pome|u 1930 i 1980 godina, pravel razlika pome|u ona {to go narekuva hermtisme savant i hermtisme populaire. Spored taa razlika, toj ja ima sporeduvano filozofijata na hermeti~kite tekstovi, od edna strana, so magijata i okultnata nauka povrzana so hermetimot, od duga strana. Me|utoa, kako {to ukaàa drugi u~eni lu|e, astrologijata, alhemija i magijata se tainstveni disciplini i nivnoto praktikuvawe bilo rezervirano za elitata. Ekstremen primer bila izvonrednata neoplatonisti~ka filozovka i matemati~arka
Hipatija, koja te{ko deka moèla da bide pogolem elitist i od nekoja povisoka klasa. Na
teolo{ko nivo, isto taka, dvojnata filozofija na gnosticite- i na neoplatonistite i hermetistite- e neizbe`no neednakva. I pokraj svojata hierarhija, manipulaciite so avtorite
i represija, pravovernata crkva odàla edna vera za site vernici.
Nedostigot od formalna organizacija vo trite {koli i neophodniot individualizam vo sistem od veruvawa koi naglasuvale samonabquduvawe, izgleda deka sovr{eni i se
prilagodile na situacijata po kolapsot na institucionalnata egipetska religija. Me|utoa,
egipetskata politeisti~ka religija nikoga{ ne go poseduvala organizaciskoto ili teolo{250
Zemjodelci,sto~ari (govedari, sviwari...) i ov~ari bile Belcite,so nivniot pastirski bog Pan, koj
ozna~uval gospodin na polki,~e{ki i slova~ki: Crncite (Semititi) bez zemjodelie,sto~arstvo i ovci.
96
koto edinstvo na monoteizmot, koj ja nasledil. Osven toa, postojat indikacii deka barem nekakov proto-hermetizam postoel daleku pred vtoriot vek od novata era.
Da go rezimirame argumentot. Trite {koli na mislewe, niknati od ostatokot na
egipetskata religija,bile hermetizmot,neoplatonizmot i gnosticizmot.Hermetistite ostanale prkosno egipetski, neoplatonistite bile pove}e helenizirani i ja fokusirale svojata
posvetenost kon boèstveniot Platon, dodeka gnosticite se gledale sebesi kako hristijani. Se razbira, postoela raznovidnost i rivalstvo- kako pome|u trite {koli, taka i vo nivnite ramki. Sepak, tie se samo {to nalikuvale edna na druga spored svojata forma, tuku nivnite praktikanti bile povrzani edni so drugi i me|usebno gi ~uvale svoite dela.
Hermetizmot- gr~ki, iranski, haldejski ili egipetski ?
Postoi malo somnevawe deka hermetizmot bil najranata od trite {koli i oti imal
kriti~no vlijanie vrz sozdavaweto na drugite dve dvièwa. Kako dopolnuvawe, sekoj se soglasuva deka hermetizmot sodrèl gr~ki, judejski, persiski, mesopotamski i egipetski vlijanija. No, bidej}i postoi òl~na debata za relativniot obem i dlabo~ina na ova vlijanie,
neophodno e da go razgledame pra{aweto na kontekstot na sociologijata na znaeweto, pred
da go istraùvame ona {to go gledam kako glavno egipetski koreni na hermetizmot. Se razbira, pra{aweto za negoviot odnos so drevnata egipetska misla ima visok politi~ki naboj.
Blumfild, istori~ar na literatura i umetnost, vo 1952 godina napi{a: U~enosta ode{e od
edna krajnost kon druga vo odnos na pra{aweto za egipetskite elementi od hermetizmot.
Povrzano so ova e pra{aweto za negovata vozrast. Sovremeniot ekspert za hermetizmot, A.
G. Blanko,pi{uva: onie koi go poddrùvaat gledi{teto deka (Hermeti~kiot) <Korpus> ima
egipetsko poteklo, se istite onie koi se nakloneti da gi turkaat nanazad datumite na dokumentite.
Vo ovaa debata,dvete klu~ni figuri bea Rajcen{tajn i Festuìe. Rajce{tajn obilno
pi{uva{e za hermetizmot pri preminot od edniot vek vo drugiot i otprvin tvrde{e deka
negovata inspiracija bila egipetska. Sepak, kako {to vekot- i Ekstemniot arijski modeltreba{e napred, toj gi izmeni svoite gledi{ta, pa zatoa od 1927 godina tvrde{e deka hermetizmot vsu{nost bil iranski, pa ottuka i arijski. Vo 1930-tite godini pa se do prili~no
neodamna, so ovaa oblast dominira{e Otec Festuìe, koj se koncetrira{e re~isi celosno
kon gr~koto vlijanie vrz Hermetica, i mu se sprotistavuva{e na stavot za bilo kakva povrzanost so nekakov egipetski misteriski kult.
Spored negovoto nali~je,izgleda deka bi bilo razumno da priznaeme zna~itelno egipetsko vlijanie vrz edna tradicija ~ija literatura bila pi{uvana od Egip}ani, verojatno
na demotski ili koptski jazik, vo Egipet pred kolapsot na organiziranata egipetska religija. Osven toa, iako drevni izvori spomenuvale iransko-zoroastriski i haldejsko-mesopotamski vlijanija, nikoj vo rimskiot period ne i upatil predizvik na idejata deka hermetizmot vo su{tina bil ona {to tvrdel deka bil- egipetski.
Sakam da naglasam deka ovde na kocka se stava golem vlog. Ne stanuva zbor samo za
integralnata povrzanost na hermetizmot so gnosticizmot i neoplatonizmot tuku, kako {to
pokaà Otec Festuìe, za negovata bliska povrzanost so platonizmot kako celina. Postoi
i silna sli~nost pome|u hermetizmot, teologijata od Evangelieto spored Jovan i nekoi od
poslanijata na Sveti Pavle. Op{toto priznavawe na bliskosta na ovie povrzanosti e pri~ina za kriti~nata va`nost na vremenskoto locirawe i za egipetstvoto na Hermeti~kite
tekstovi. Dokolku tekstovite mu prethodat na hristijanstvoto i vo ogromna mera se egipetski, bi se otvorilo u{te edno verojatno poteklo za ona {to op{to be{e smetano za gr~ki, platonski elementi vo hristijanskata teologija. Bi bilo mo{ne te{ko i da ja razjasnime Plutarhovata platonskata i pitagorejskata slika za egipetskata religija kako prividenie predizvikano od egiptomanija ili interpretatio Graeca. Dokolku se pokaè deka tekstovite se u{te postari, bi bilo mo{ne te{ko da go dobieme drevnoto tvrdewe deka Platon i
Pitagora gi prezele svoite idei od Egipet.
Najgolemiot del od sovremenata nau~na misla posvetena na vremenskoto locirawe
na Hermeti~kite tekstovi, se u{te raboti vo ramkata vostanovena od izvonredniot tekstualen kriti~ar, francuskiot protestant Isak Kazaubon, vo prvata polovina od 17 vek. Kazaubon go napadna preovladuva~koto mislewe vo svoeto vreme deka tekstovite bile nekakvo
ekstremno drevno skladi{te na egipetskata mudrost. Koristej}i tehnika za datirawe lati-
97
nski tekstovi, razvieni pri preminot od 16 vek, toj tvrdel deka teolo{kite sli~nosti pome|u Hermeti~kiot Korpus i Svetite Jovan i Pavle, kako i bliskata vrska pome|u hermeti~kite himni i Psalmite, o~igledno zna~ele deka Biblijata vremenski im prethodela na Hermeti~kite tekstovi. Na istiot na~in, sli~nostite so Platon- osobeno so naj~itanoto negovo delo vo vremeto na Kazaubon, Timej- so sigurnost bile rezultat od pozajmuvawe od Hermeti~kite tekstovi; vo sekoj slu~aj, ukaàl Kazaubon, Hermes Trismegist ne bil spomenat
kaj Platon, Aristotel ili kaj drugi pisateli od drevnosta.
Sovremenite nau~nici, poprvo rabotej}i vo Arijskiot model odo{to vo hristijanskata ramka na Kazaubon, napravija samo mali prilagduvawa na negovata {ema. Prvo, nim ne
im prestavuva{e problem da deriviraat novozavetna teologija od platonska misla i, vo pomal obem, tie se podgotveni da priznat rano-iranski, pa duri i indiski vlijanija vrz hermetizmot. Na ovoj na~in, Arijskiot model im dozvoluva na nau~nicite da napravat pobliski
vremensko locirawe na Hermeti~kite tekstovi, se do tretiot vek pred novata era, odnosno
vo bilo koe vreme po Platon. Na primer, kako {to veli Festuìe:
Drugi ne ja ispolzuvaa ovaa mo`nost, pretpo~ituvaj}i da gi datiraat tekstovite zaedno so gnosti~kite i neoplatonisti~kite, vo 2 i vo 3 vek od novata era.
Sepak mnogumina, vsu{nost, ja istraùvaa mo`nosta deka hermeti~katas tradicija
datira nanazad do tretiot vek pr.n.e. Vo 1920-tite, germanskiot istori~ar Krolt tvrde{e
deka op{testvoto opi{ano vo Hermeti~kite tekstovi, navodno vremenski locirano vo vtoriot vek od novata era, bilo op{testvoto na helenisti~kiot, a ne na rimskiot Egipet, kako
i deka definitivno bilo op{testvo vo koe hramovite celosno funkcionirale. Stavot na
Krol be{e podràn vo 1930-tite od strana na golemiot istori~ar na iranskiot mitraizam i
na docnata paganska religija, Franc Kumont, vo svetlinata na ureduvaweto na novootkrieni astrolo{ki Hermeti~ki tekstovi. Osven {to mu dade podr{ka na Krol, Kumont ukaà
deka astronomski indikacii od astrolo{ki tekstovi poso~ile kon tretiot vek pred novata
era,251 no toj pojde i ponatamu od ova tvrdewe:
Prvite gr~ko- egipetski astrolozi ne ja izmislija disciplinata so koja tvrdea deka
go u~at helenskiot svet. Tie koristele egipetski izvori koi dosegaat se do persiskiot period, koi delumno bile iznenadeni od drevni haldejski dokumenti. Tragi od ovoj primitiven supstrat se u{te opstanuvaat vo na{i daleku podocne`ni tekstovi, talka~ki trupci preneseni na poskore{na po~va. Koga tamu naiduvame na spomenuvawa za kralot na kralevite
ili za satrapi, nie pove}e ne sme vo Egipet, tuku vo drevniot Orient...Nie se ograni~uvame sebesi na zabele{kata deka vo site pojavni oblici, sve{tenicite koi bile avtorite na
egipetskata astrologija ostanale relativno verni na drevnata orientalna tradicija.
Vistina e deka Kumont bil istori~ar na persiskata religija, kako i deka za nekoi
severno-evropejci vo docniot 19 i vo raniot 20 vek Irancite bile pogolemi Arijci odo{to Grcite. No ovie fakti ne se pri~ina za zabeleìtelno potkopuvawe na verodostojnosta na sledniot argument: iako heterogeniot Hermeti~ki Korpus bil o~igledno sostaven
vo razli~ni vremiwa, izvesen del od nego ne samo {to vremenski mu prethodi na Aleksandar Veliki (Makedonski, R.I.) vo docniot 4 vek pred novata era, tuku i Platon (Atinski, R.
I.), pedeset godini prethodno. Argumentot na Kumont prestavuva seriozen problem za Arijskiot model, bidej}i ili zna~i deka idei na Platon koincidirale so hermeti~kio orientalno-egipetski idei, ili deka ideite pristignale od Egipet, kako {to smetal Anti~kiot model. (Do denes Pontcite se najbelite i najubavite lu|e od belata rasa, R.I.)
Zabele{kata za persisko poteklo sama po sebe ima problemi, zatoa {to ideite na
Solon, Pitagora i drugi za koi se pretpostavuva deka go posetile Egipet pred persiskoto
osvojuvawe na taa zemja vo 525 godina pred novata era, izgleda deka bile mo{ne sli~ni na
ideite na Platon i Plurah, {to sozdava u{te pogolema verodostojnost za egipetsko, a ne za
persisko poteklo. Vo odnos na pra{aweto za relativnata va`nost na egipetski orientalni idei, vozmo`no e- i vsu{nost verojatno- deka postoele zna~itelni mesopotamski vlijanija vrz Egipet daleku pred 6 vek pr.n.e. Ovie vlijanija so sigurnost bile intenzivirani vo
tekot na persiskite okupacii, a verojatno vo tekot na ovie okupacii pristignal najgolemiAleksandriskiot koine bil od 3 vek p.n.e., a po nego sledel i negovata kopija latinski. Iako vladeelo Rimskoto Carstvo, vo 2 vek p.n.e. tekstvovite bile koinski. Pa s u{te latinski nemal va`nost.
251
98
ot del od zoroastriskite vlijanija. Zatoa, jas veruvam deka nastrana od ozloglaseniot konzervatizam i {ofinizam na egipetskite sve{tenici, o~igledniot kontinuitet na gr~kite
pogledi za egipetskata religija pred i vo persiskite osvojuvawa e pri~ina za verodostojnoto tvrdewe deka Kumont go prezgolemil obemot na isto~noto vlijanie vrz religijata na
raniot ptolomejski Egipet, koja i pokraj stranskite osvojuvawa izgleda ostanala fundamentalno egipetska.
Sepak, argumentite na Kumont za vremenskoto locirawe na najraniot sloj od Hermeti~kite tekstovi vo persiskiot period, se ucvrsteni so prethodnata rabota na Ser Fliders
Petri, briljantniot i ekscentri~en osnova~ na sovremenata egiptologija vo docniot 19 i
vo raniot 20 vek. Petri tvrdel, od istoriski kontekst, deka barem nekoi pasusi od Hermeti~kite tekstovi so sigurnost datiraat od persiskiot period i deka krizata na egipetskata
religija zapo~nala vo ovoj period. Petri smetal deka Lamentot, koj ja prorokuval zabranata
na egipetskata religija- citiran prethodno- bil vo optek dolgo pred hristijanskata zabrana na paganstvoto vo 390 godina od novata era, pa zatoa bi moèl da se odnesuva samo na progonite od persiskiot period.Petri ukaàl i deka datum podlaboko vo minatoto bi se uskladil podobro so spomenuvawata na Indijci i Skiti, kako tipi~ni tu|inci.252 Drugi tekstovi
spomenuvaat tu|inci koi nanovo ja ispolnuvaat zemjata; ova te{ko deka bi moèlo da se odnesuva na gr~koto (makedonskoto, R.I.) osvojuvawe, a kamoli na rimskoto. Tie spomenuvaat
i egipetski kral- posledniot takov kral vladeel pome|u 359 i 342 godina pr.n.e.
U~enite lu|e koi nabrgu sfatile deka celiot Arijski model bil staven na kocka,
smetale deka argumentite na Petri bile krajno navredlivi. Helenisti~kiot ekspert za hermetizmot, profesorot Volter Skot, vo 1924 godina napi{a: Dokolku se dokaè deka daumite se pravilni, od niv so sigurnost }e rezultira edno v~udoviduva~ko bouleversement (nasilno poremetuvawe) na site op{toprifateni gledi{ta za istorijata na gr~kata misla. Zatoa, dokaz koj go predizvikuval Ariskiot model ne bil detalno zeman predvid spored svoite
sopstveni vrednosti, tuku bil zdroben od samiot model. Argumentite na Petri bile izbrkani od terenot, bez bilo kakva potreba za soo~uvawe so niv: No, argumentite spored koi
toj nastojuva da gi podrì svoite datirawa, ne se argumenti koi se vredni za seriozno vnimanie. Kone~no, i so neverojatna drskost, Skot ja afirmiral superiornosta na klasi~nite
studii nad drugi poniski disciplini: Treba da àlime bidej}i ~ovek koj zasluì visoka
reputacija poradi dobra rabota vo drugi oblasti, vo ovoj slu~aj zatalkal vo pole na istraùvawe vo koe ne gi poznava orientirite.
Voop{to nema somnevawe deka Petri daleku pove}e ja poznaval Grcija (tn.Vizantija, R.I.) otkolku {to Skot go poznaval Egipet. Vo sekoj slu~aj, Skot ednostavno sozdaval
eksplicitna hierarhija koja bila implicitna u{te od podreduvaweto na egiptologijata pod
rangot na indoevropskite prou~uvawa vo 1880-tite. Vo ovoj slu~aj, toa zna~elo deka egiptolozite ne moèle da kaàt ni{to za Hermeti~kite tekstovi, bidej}i helenistite smetale
deka tekstovite se gr~ki. Pretpostavuvaweto i ekspertizata, koi imale pretenzii za monopol, vzaemno se zasiluvale edno so drugo.253
Nastrana od specifi~nite argumenti na Petri, sredi{nata karakteristika koja
ukaùva na ranoto vremensko locirawe na najstariot del od Tekstovite e faktot deka site
u~eni lu|e se sogolasuvaat oti Hermes e isti {to i egipetskiot Tot. Kazaubon, sogoluva~ot na tekstovite koj ìveel vo 17 vek, ne porekuval deka moèbi postoel nekoj dreven mudrec nare~en Hermes Trismegist. Sli~no na ova, sovremeni pisateli te{ko deka moàt da go
prekinat postoeweto na Tot kako bog na mudrosta. Toa {to se doveduva vo pra{awe e drevnosta na tekstovite i likot na mudrecot Hermes Trismegist.254
252
So navodot na avtorot se potvrduva, deka Indijcite i Skitite ne bile pripadnici na belasta rasa.
Helenisti~kite tekstovi bile na koine, koj bil po smrtta na Aleksandar Makedonski, i vo Egipet.
254
Ru`mon pi{i, e na Kadmos zaslugata za voveduvaweto na azbukata, a vremeto na negovoto doa|awe
go odreduva vo po~etokot na 15 vek p.n.e. A i najskore{nite arheolo{ki naodi go potvrduvaat ovoj datum. Preku Krit, azbukata stasala do nas od Fenikijcite; tie ja naselile Beotija...Hermes Trismegist, so ova ime drevnite Grci go ozna~uvaat egipetskiot bog Toth, koj e bog na merata, na broevite i izumitel na hieroglifite. Drevnite Grci go izedna~uvaat so svojot bog Hermes. Zna~i, se bilo delo na
253
99
Me|utoa, ne e lesno da povle~eme jasni linii pome|u tradicionalnoto oboùvawe

na Tot, negoviot navodno iranski ili helenski kult vo Helenisti~kiot period i filozofijata na Hermeti~kite tekstovi. Profesorite Striker i Der{an neodamna detalno pokaàaa deka egipetskiot element vo Korpusot e daleku ponaglasen otkolku {to pretpostavuvaa Festuìe i drugi u~eni lu|e koi rabotea pri kulminacijata na Arijskiot model. Osven
toa, idejata za Pisanijata na Tot e o~igledno mo{ne stara. Taa ~esto se pojavuva vo Knigata na mrtvite, aktuelna vo 18-tata dinastija. Otec Bojlan- koj napi{al edna kniga za Tot vo
1920-tite-ukaùva na edno spomenuvawe od 19-tata dinastija za pisanijata na Tot koi se vo
bibliotekata. Plutarh i ranohristijanskiot pisatel Kliment od Aleksandrija poso~uvaat
na Pisanijata na Hermes. Iako dinasti~kata verzija moè da poseduva mo{ne mala sli~nost so podocne`niot Korpus, jas veruvam deka nau~nicite premnogu brzo go poreknuvaat
postoeweto na bilo kakva povrzanost so Korpusot.
I neodamne{ni otkritija gi potisnaa nanazad datumite za odlikite vo Hermeti~kiot Korpus, za koi prethodno se misle{e deka se pojavile duri vo rimskiot period. Imeto
Dhwty <3, <3, <3 (Tot Tripati Naveli~estven) be{e pronajden vo Esna, vo Goren Egipet, od
raniot 3 vek pred novata era, a Dhwty p3 >3, p3 >3 (Tot Tripati Najveli~estveniot), Hermes
Trismegist, be{e pro~itan vo demotski tekstovi od Sakara, vo blizina na Memfis, od raniot 2 vek pr.n.e. Ovoj tekst se nao|al pome|u dokumentite na eden sve{tenik povrzan so Tot.
Vo edna druga poedinost od ovaa zbirka, Riznicata na Hor, postoi tradicija deka Tot bil
tatko na Izida, {to prethodno be{e potvrdeno samo vo Hermeti~kite tekstovi. Ovie dve
vrski so Hermeti~kiot Korpus bea otkrieni so drugi zapisi koi gi povrzuvaat so takanare~enata hermopolitska kosmogonija, so nejzinite tradicionalni koreni i asocijacii so
enormno popularniot kult na Tot i negovata sveta ptica- pticata ibis. Na primer, se procenuva deka vo bilo koja godina imalo 10.000 ibisi vo Sakara. Vo osnova se veruva deka kultot kon Tot doìveal golema ekspanzija vo tekot na Ptolomejskiot period, no vo Knigata
na mrtvite, iljada godini prethodno, Tot ve}e bil ekstremno mo}no i ~esto povikuvano
boèstvo. Se na se, ne postoi nikakva pri~ina za somnevawe deka po~ituvaweto na Tot vo
Ptolemejskiot period bilo cvrsto vkoreneto vo drevna tradicija.
Klu~nata pri~ina za pravewe ostar prekin pome|u drevniot kult i podocne`niot
hermetizam, bila apstraktnata platonska filozofija vo hermetizmot. Poreknuvaweto deka Egip}anite bile sposobni za apstraktna i za filozofska razmisla be{e ~ivija za Arijskiot model, pa zatoa nosi golem ideolo{ki baga`. Ova moè da bide edinstvenata pri~ina
zo{to tolku malo vnimanie privle~e dokazot deka Egip}anite moèle da razmisluvaat vo
ramkite na apstraktna religija, objaven pred osumdeset godini. Dokazot doa|a od eden tekst
koj voobi~aeno se narekuva Memfiska teologija, vremenski lociran duri vo vtoriot ili tretiot milenium. Teologijata opi{uva kosmogonija spored koja Ptah, lokalniot bog na Memfis, i negovats emanacija Atum, bile prvobitnite su{testva. Ptah go sozdal svetot vo
svoeto srce,sedi{teto na negoviot um i go aktueliziral preku svojot jazik, ~inot na govoreweto. Ova, iako Otec Festuè i Otec Bojlan pobrzaa da go poreknat, izgleda upadlivo sli~no so platinskiot i hristijanskiot logos, Slovoto koe ve}e be{e, Slovoto prestojuva{e
so Boga, i {to be{e Bog, be{e i Slovoto, Slovoto potoa be{e so Boga na po~etokot, a preku nego postanaa site ne{ta....255
Po preveduvaweto i objavuvaweto na Memfiskata teologija, egiptologot Xejms Brestid napi{a:
Gorenavedenata koncepcija na svetot formira prili~no dovolna osnova za sugerirawe deka podocne`nite poimi za nous i za logos, za koi dosega se pretpostavuva{e deka bile
vovedeni vo Egipet od stranstvo vo nekoj daleku podoneèn datum, bile prisutni vo ovoj period. Zna~i, gr~kata tradicija za potekloto na nivnata filozofija od Egipet, nesomneno
eden narod. A Tot poteknuval od Devkalion i Minos. Pak, Tot bil samo od Krit (Kritski). Toj pokraj
Pelazgov bil i Prometejov. So toa samo imiwata se menuvale, a narodot si opstoil do denes: primer,
Aristot (Aris Tot)... Kritjanite vo 1913 godina go razbirale bugarskiot jazik, no ne gr~kiot koj bil
dvorasen jazik, na Pelazgi i Semiti. Sledi so Bukre{tanskiot dogovor Bugarija bila prinudena, taa
da se otkaè od Krit, {to i se slu~ilo. Zatoa Belcite, ju`no od 35-ta paralela govorele tn.slovenski.
255
PA POIMOT SLOVENI NEMALO VRSKA SO POSEBNI NARODI, TUKU BO@JO SLOVO.
100
sodrì pogolema koli~ina vistina otkolku {to be{e priznavano vo neodamne{nite godini. (Se potvrduva, deka filozofijata i slovenstvoto imale koreni od Egipet, R.I.)
Brestid prodolùva:
Navikata, podocna tolku preovladuva~ka pome|u Grcite, za filozofsko tolkuvawe
na funciite i odnosite kaj egipetskite bogovi...ve}e zapo~nala vo Egipet pred ra|aweto na
najranite gr~ki filozofii; i ne e vozmo`no deka gr~kata praktika za tolkuvawata na svoite sopstveni bogovi go dobile svojot prv pottik od Egipet.
Ulogata na Tot vo ovaa kosmogonija bila ulogata na srceto na Ptah, a jazikot na
Ptah bil Horus. Ovaa tradicija na povrzuvawe na Tot so srceto se u{te moè da bide videna 2000 godini podocna vo Riznicata na Hor. Nejziniot izdava~, Xon Rej, pravilno poso~uva
na povrzanosta na srceto so intektot, za koj osobeno se mislelo deka e gospodarot Tot. Vo
drugi teologii, me|utoa, Tot bil izumitelot na pi{uvaweto, sozdavatel na matematikata i
gospodarot na magiskite formuli: boèstveniot ~in na govorot, koj gi povrzal bogovite
edni so drugi i so lu|eto, pa duri so tvorecot na svetot.256
Faktot deka Tot bil veli~estven soop{tuva~, e faktot vo sinkretizmot pome|u nego i Anubis, [akalot- za{titnik na mrtvite, vodi~ na du{ite i glasnik na smrtta. U{te
pobiten bil faktot deka Tot i Anubis igrale mo{ne isprepletena uloga pri sudeweto na
mrtvite. Dvajcata bile bliski povrzani vo ovaa funkcija, duri i vo Piramidskite tekstovi,
vremenski locirani vo tretiot milenium pred novata era, a sinkreti~ka slika na dvete boèstva e pronajdena od periodot na 19-tata dinastija ili od 13 vek pr.n.e. Sepak, nekakov
formalen kult kon Hermanubis, vo egipetskata religija ne se pojavil se do periodot na
Ptolomeite. Odnosot na ovoj posleden razvoj so postoeweto na Hermes vo gr~kata religija,
koj gi kombiniral ulogite na Tot i na Anubis, e najasen. Sepak, iako se ~ini deka originalnata kombinacija zapo~nala vo Egipet, izgleda deka postoi malo somnevawe oti ptolomejskata sinkreti~ka forma e derivirana od gr~kata religija.
Sovakvite pove}estrani aspekti,Hermes Trismegist moèl da gi igra site ulogi vo
teologijata ili dvojnata filozofija za koja diskutiravme prethodno. Kako tatko na bogovite i vrhoven intelekt, toj moèl da bide demiurgot; kako soop{tuva~ (komunikator) toj
moèl da bide Svetiot Duh, povrzuvaj}i gi i razdvojuvaj}i gi drugite dvajca. Kone~no, moèl da bide glasnikot ili vodi~ot koj gi naso~uva du{ite kon besmrtnost i im gi obasnuva
~udesata na vselenata. Me|utoa, dominantnata podocne`na tradicija jasno stavila do znaewe deka Hermes bil filozof i u~itel na moralot.
Ovde naiduvame na pra{aweto za evhemerizacijata na Hermes, negovoto pretvorawe
od bog vo mudrec. Mnogu u~eni lu|e smetale deka ovaa evhemerizacija bila u{te edna docne`na odlika. No i ovde postojat prethodni presedani. Platon, vo raniot 4 vek pred novata
era, go spomenuva Teut i Tot kako izumitel na pi{uvaweto, broevite i astronomijata, i taka natamu. Osven toa, Teut/Tot se pojavuva i kako bog, i kako mudrec. Pedeset godini, Hekatej od Abdera go opi{al Hermes/Tot kako golem ~ove~ki izumitel. I tuka postojat cvrsti
sugestii za negovata rana evhemerizacija i racionalizacija od Fenikija. Vo prviot vek od
novata era, eden Fenikiec, Filon od Biblos, sumiral i prevel na gr~ki jazik nekoi od delata na eden dreven sve{tenik, Sanhunation, za kogo tvrdel deka ìveel pred Trojanskata vojna. Po vtemeluvaweto na Klasikata, vo raniot 19 vek, zapisite na Filon za drevnata fenikijska religija i mitovi bile otfrleni kako helenska fantazija.257 Me|utoa, vo 1930-tite,
otkrivaweto na upadlivite paraleli pome|u mitologijata na Filon i mitologijata od Ugaritskite tekstovi od 13 vek pr.n.e., vodelo do ostra promena vo mnenieto. Zatoa, semitisti
kako Vilijam Olbrajt i Oto Ajsfeld bile nakloneti vremenski da go lociraat Sanhunatiot
vo prvata polovinaod prviot mielnium, a nekoi od negovite materijali kako derivacii od
vtoriot milenium. U{te poneodamna, profesorot Baumgarten i prkose{e na drevnata tradicija, a dvata najgolemi avtorite vo ovaa oblast od 20 vek zastapuvaa daleku podocne`no
datirawe. Ova najprvo se dolì na faktot deka si pomo{ na Ugaritskiot materijal ne moè da bide objasneto se i se{to kaj Filon, a potoa i na aksiomskoto mislewe na Baumgarten
256
Jazikot Horus, koj e biten za govorot=horot=h orot=orat, orator do govorator; a i magija=megist.

Bidej}i Fenkijcite bile prvi naselnici na nenaseleniot kontinent Evropa, ni{to nema crne~ko.
Fenikijcite otsekoga{ bile Belci. Pomorski simbol bile rogovite na sitnoto govedo i gla nerez.
Sledi tie kako prvi preselnici vo kontinentot Evropa, svoite simboli si gi odnele niz kontinentot.
257
101
deka celata racionalna i nau~na razmisla kaj Filon ima gr~ko poteklo. Od svoja strana, pri~inata za ova e uverenosta na Baumgarten deka klasicistite dokaàle oti rasuduvaweto i
naukata zapo~nale od Grcija. Na ovoj na~in, eden argument {to vsu{nost se dviì vo krugne moè da postoi bilo kakva predgr~ka nauka ili rasuduvawe, bidej}i ne postoeloa predgr~ka nauka ili rasuduvawe- se upotrebuva vo tvrdeweto deka evhermetizmot na Filon so sigurnost e gr~ki i podocneèn.
Pred da prodolàm, jas treba da ukaàm na izvesni razliki. Prviot vid evhemerizam, neli~nosnata apstrakcija na prirodni sili, izgleda deka bil prisuten vo egipetskata
razmisla u{te od najrani vremiwa. Toa so sigurnost e prisutno vo kosmogonijata od Hermopolis, povrzana so Tot i so kosmogonijata na Taautos, opi{ana od Sanhunation. Apstrakcijata e navestena od faktot deka nitu eden od hermopolskite Ogdoad- osumte bogovi na gradot
Hermopolis, ~etiri parovi od su{testva ili sili od koi bila sozdadena vselnata- nemal
hramovi ili kultovi, iako ponekoga{ bile izedna~uvani so boèstva koi imale.
Vtoriot vid evhemerizam-pretvoruvawe bogovi i boìci vo smrtni mudreci, heroi
i heroini- e fenomen prisuten niz celiot svet, a {iroko rasprostranetata tradicija za narekuvawe na glavnite bogovi kako prvi kralevi na Egipet odi nanazad barem do Turinskiot
Kanon na kralevite od 13 vek pred novata era. Vo Levantot, se ~ini deka bilo povrzano so
podemot na monolatrijata i monoteizmot pri preminot vo prviot milenium pr.n.e.; pri~inata za ova e ednostavna: isklu~ivi kultovi se nesposobni da toleriraat u{te poniski boèstva. Vo Bitie, na primer, pronao|ame zabeleìtelen evhermetizam vo pretvoruvaweto
na ona {to nalikuva na boèstva, kako Enoh i Noe, vo patrijarsi, a Bitie izgleda bilo napi{ano ili kompilirano vo raniot period od prviot milenium pred novata era. Ponatamu,
u~eni lu|e, od Renan vo 19 vek do Olbrajt vo 20 vek, tvrdele deka fenikijskata religija lesno da bide podloèna na evhemeristi~ka analiza. Zatoa, se ~ini deka e razumno da gi prifatime stavovite- bukvalno ili vo prenosno zna~ewena onie u~eni lu|e koi go povrzuvaat
Evhemer, prvi~niot evhemerizator, so Sidon i da se soglasime so Olbrajt i Ajsfeld koga
vremenski go lociraat Sanhunation i Mihos- ~ija sidonska kosmogonija bila so~uvana se do
docniot neoplatonist Damaskij- pred 6 vek pred novata era.
Kosmogonijata na Sanhunation bila navodno vtemelena vrz izgubenite dela na Taautos. Me|utoa, Taautos bil spomenat i vo deloto na Filon, kako fenikijski kulturen heroj
koj gi izmislil bukvite.Na drugi mesta vo zapisite,toj se pojavuva kako Hermes Trismegistnajranoto spomenuvawe na ova ime na gr~kiot jazik- ili kako sekretarot i lukaviot, ve{t
vezir na boèstveniot heroj Kronos, vo podrobno evhemeriziranata prikazna za ìvotot i
avanturite na Kronos.
Tot se pojavuva i vo Biblijata. Vo Knigata za Jov, koja datira nazad do 6 vek pr.n.e.
ili porano, no naiduvame na redovite:
Koj vlea mudrost vo thwt ?
Koj mu dade razbirawe na ekwi ?
Vo svojot avtoriteten komentar za Jov, profesorot Marvin Poup pi{uva za prethodno navedenoto:
J. G. E. Hofman verojatno be{e vo pravo koga smeta{e deka thwt se odnesuva na samiot bog Tot. Konsonantskata ortografija prili~no korespondira so oblikot na imeto koe
preovladuvalo vo 18-tata dinastija (dhwty), koga po~ituvaweto na Tot dostignalo kulminacija i se ra{irilo vo Fenikija...Filon od Biblos go pi{uva fenikiskiot izgovor kako
Tauut(os), {to bi bilo odrazuvawe na oblikot tahut...Sugestijata na Hofman za sekwi, doveduvaj}i go vo vrska so koptskoto ime za planetata Merkur (souchi), se ~ini kako pove}e prikladna so sporedba so dubioznata povrzanost so petel. Seznajniot, ostroumniot Tot-Taautos, izumitel na alfabetot i osnova~ na seto znaewe, bil istovetuvan so Hermes-Merkur kaj
Grcite i Rimjanite, pod titulata Hermes Trismegist/Tremaksimus.
Treba da bide naglaseno deka Gospod go ispolnil thwt so znaewe, pa zatoa bil mudrec i otelotvoruvawe na mudrost, a ne bog. Zna~i dokolku, kako Baumgarten, ne zazememe
principelen stav protiv bilo kakva pred gr~kata racionalnost, izgleda deka postojat nadmo}ni dokazi oti vo egipetskata i fenikiskata kultura postoelo evhemerizirawe na bogovi vo mudreci i heroi, daleku pred masovnoto gr~ko vlijanie vrz Egipet vo 4 vek pr.n.e. Dokolku pove}e {to ova osobeno vaì vo slu~aj so Tot i Hermes Trismegist.
102
Vo ovoj moment, dozvolete mi da go povtoram moeto tvrdewe. Neoplatonizmot i gnosticizmot cutel vo Egipet i vo krugovite na pove}e ili pomalku helenizirani Egip}ani po
kolapsot na institucionaliziranata egipetska religija. Bez razlika dali postoelo hermeti~ko bratstvo ili kult od 2 do 4 vek od novata era, hermeti~kite idei igrale sozdadelna
uloga, i ostanale sredi{ni, vo ovie filozofii i eresi i kaj nivnite poklonici. Kultot
kon Tot sekoga{ bil zna~aen vo egipetskata religija, no stanal u{te pozna~aen vo vtorata
polovina na vtoriot milenium. Idejata za pisanijata na Tot e drevna ideja, a takvi pisanija verojatno postoele do po~etokot na docniot del od vtoriot milenium. Me|utoa, Hermeti~kiot Korpus, vo sega{nata opstanata forma, izgleda deka ja reprezentira egipetskata
religija vo kriza i sodrì iranski i mesopotamski koncepti. Zatoa, ne e verojatno deka postojat bilo kakvi tekstovi od vremeto pred persiskata invazija vo 525 godina pr.n.e. O~igledno e hetergenosta na Korpusot, i toj verojatno sodrì materijali pi{uvani vo eden dolg period, od 6 vek pr.n.e. do 2 vek od novata era. I pokraj negovata realativna podocne`nost, postoi ogromna verojatnost deka Korpusot sodrì mnogu i mo{ne postari religiozni i
filozofski koncepti, kako i deka e fundamentalno egipetski. Pogore bea spomenati iranski i hladejski vlijanija. Nesomneno se prisutni i gr~ki vlijanija, barem vo podocne`ni
tekstovi. Sepak, jas veruvam deka te{ko moème da gi otkrieme ovie vlijanija, bidej}i gr~kata pitagorejska i platonska filozofija bile mo{ne zavisni od egipetskata religija i
razmisla.
Hermetizam i neoplationizam pod ranoto hristijanstvo, judaizmot i islamot
Do krajot na 4 vek, gnosticizmot vo golema mera bil iskorenet od strana na pravovernata crkva. Paganskiot neoplatonizam preìveal prili~no podolgo, no i toj is~eznal pred muslimanskoto osvojuvawe na Egipet vo 630-tite godini. Figurata na Hermes Trismegist
kako olicetvoruvawe na znaeweto, od druga strana, opstanala kako {to poso~i golemiot
istori~ar od 20 vek, @an Seznek, evhemerizmot uìval isklu~itelna prerodba vo ranohristijanskiot period. Kako i so site naslednici na hanaanskiot monoteizam, hristijanskata
crkva upotrebuvala evhemerizam za namaluvawe na vrednosta i za skrotuvawe na paganskite
bogovi, dodeka vo isto vreme im dozvolila da opstanat pod nametkata na novata religija.
Neit/Atena bila vmetnata kako Sveti Katerina, Horus/Persej kako Sveti \or|i, a Anubis/
Hermes ostanal nadvor od crkvata, vo likot na mudrecot i otelotvruvaweto na egipetskata
i orientalnata mudrost, Hermes Trismegist.
Odnosot pome|u Hermes i hristijanstvoto sekoga{ bil postaven vo delikatna ramnoteà, osobeno po pra{aweto za prvenstvoto. Crkovniot otec od tretiot vek, Laktantij,
smetal deka Hermes ìveel pred Mojsej; od druga strana, Sveti Avgustin go tvrdel slednovo:
iako egipetskata astronomija i drugi egzaktni nauki se razvile rano, vo Egipet ne postoelo
u~ewe za moralot se do vremetoi na Trismegist, koj se pojavil malku posle Mojsej i u~el od
nego i od bibliskite patrijarsi. Tuka, kako i vo tolku mnogu drugi oblasti, Avgustin ja vospostavil ortodoksnosta koja }e trae se do 18 vek: deka bibliskoto znaewe se pojavilo- kako
spored prvenstvoto, taka i spored va`nosta- pred heremeti~koto egipetsko znaewe, no deka
Hermetizmot bil izvorot na celata paganska mudrost, a posebno na mudrosta na Grcite.
Vo islamot, Hermes Trismegist bil evhemerizan i poistoveten so Idriz, iskren prorok koj se pojavuva vo Kuranot. I spored ovaa tradicija, toj bil gladen kako tatkoto na
filozofite i onoj {to e tripati daren so mudrost. Vo drugi islamski tradicii toj bil
smetan kako trojca mudreci, eden od vremeto pred Potopot koj ìveel vo Egipet, a dvajca
posle Potopot; eden od Vavilon, a drugiot povtorno od Egipet. Bil smetan za kulturen heroj koj gi izmislil site umetnosti i nauki, osobeno astronomijata, astrologijata, medicinata i magijata. Ponatamu, iako verodostojno se tvrdi deka negovoto- ili egipetskoto- vlijanie vrz raniot islam bilo prisutno glavno vo ovie oblasti, postoel eden ran islamski filozofski hermetizam koj dosega ne e daleku prou~uvan, delumno, bez somnevawe, poradi ekstremnata sloènost na tekstovite.
Ogromnite islamski osvojuvawa, od Persija do [panija vo 7 i vo 8 vek, donele golema prominetnost i prosperitet za Evreite. I pokraj svojot mo}en duh na racionalnost i ednakvost, evrejskata religija poseduvala ezoteri~ni kultovi i dvojna filozofija, duri i
pred po~etokot na hristijanstvoto. Esenite i drugi sekti koi ìveele vo Judejskata pustiwaod vtoriot vek pred novata era, bile uvereni deka im se otkrieni vistini nepoznati na
103
sve{tenicite vo Erusalim i na obi~nite lu|e; na primer, nie znaeme deka ja koristele Knigata na Enoh i drugi apokalipti~ni zapisi. Zaintersirani za astrologija i za drugi metodi
za predviduvawe, izgleda deka go spodeluvale i misticizmot- pocelosno potvrden vo podocne`no vreme- vo vrska so slikite na Prestolot Bo`ji i na Ko~ijata so koja Ilija i misticite moèle da se voznesat vo nebesata.258 Za nesomneniot odnos pome|u ovie sekti i hristijanstvoto postoele i }e postojat beskrajni debati, no pomalo vnimanie im be{e posveteno
na paralelite i mo`nite pri~inski odnosi pome|u tendenciite na evrejskite sekti koi celibatot, komunizam i pustinski ìvot, i tendencijata na ranohristijanskoto mona{tvo, dodeka se razvivalo vo Egipetskata pustiwa. Dvete grupi so sigurnost spodeluvale zaedni~ki
populizam, mesijanizam i sklonost kon nasilstvo.
Mnogu pobliska paralela so razmisluvaweto na hermetistite od visokata op{testvena klasai neoplatonistite, moème da vidime vo obemnite dela na Filon od Aleksandrija. Vo bogatiot, egipetski, heleniziran evrejski krug na Filon vo prviot vek od novata
era, postoela èlba za sinkretizirawe na mudrosta od Stariot Zavet so plationsko-egipetska misla, so pomo{ na alegoriski, ezoteriski i misti~ni tolkuvawa. Filon duri go spomenal i postoewe na edna sekta{ka zaednica nare~ena Po~ituva~i na Boga. Samiot Filon
ostanal va`na figura vo razvojot na vremenski srednata platinska misla i neoplatonskata
misla, a negovata me{avina od platonizam i judaizam ima fascinantni rezonanci so me{avinata vo hristijanstvoto. Me|utoa, bogatoto, helenizirano evrejstvo koe go prestavuval
Filon,259 bilo zasekoga{ uni{teno so genocidot vrz Evreite vo ramkite na Isto~nata rimska imperija, pri zadu{uvaweto na nivnoto vostanie vo 116 gidina od novata era.
Iako Filon po~inal pred uni{tuvaweto na Erusalimskiot Hram vo 70 godina od novata era, negoviot ìvot vo dijasporata vsu{nost bil ìvot povrzan so sinogogite, {to
zna~i deka mu nalikuval na docnoto evrejstvo. Duri i vo ova prozai~no, demokratsko, farisejsko rabinsko op{testvo, postoele ezoteriski i misti~ki tendencii vo ranite vekovi od
Zaedni~kata Era, koi profesorot Ger{om [olem gi nare~e Evrejski gnosticizam. Vo zapisite za ovie tendencii naiduvame na takvi specifi~ni evrejski intersi, kako {to se Prestolot i Ko~ijata, kako i misti~kata i numerolo{kata va`nost na bukvite od hebrejskiot
alfabet ili na bibliskiot tekst. Prisuten e najgolmiot del od klu~nite elementi vo hermetizmot, neoplatonizmot i vo gnosticizmot: konceptot za ~ovekot kako merilo za site ne{ta, osumte sferi ili nebeski svodovi koi moàt da bidat pre~ekoreni, kako i tedencija
kon maijata.
Za misticizmot postojat svedo{tva o vo judaizmot od 8 i od 10 vek. Na primer, nekoj
karaitski ili evrejski sekta{ki purist vo 10 vek, bil zapoznaet so citati od Filon. Sepak,
profesorot [olem predupreduva deka
od ova ne treba da zaklu~ime deka postoelo neprekinato vlijanie se do ova vreme, a
kamoli do vremeto na formiraweto na Kabalata vo Sredniot vek. Specifi~ni paraleli pome|u filonski i kabalisti~ki egzegezi treba da bidat zabeleàni spored sli~nosta na nivniot egzegetski metod, koj odvreme- navreme sekako sozdava identi~ni rezultati.
Tuka, toj zagatnuva edno op{to pra{awe koe povtorno }e se pojavi vo ova poglavje:
mo`nosta za opstanokot i kontinuitetot na tainstveni misti~ni sekti, soo~eni so op{to
neprijatelstvo i specifi~ni progoni vo tekot na dolgi vremenski periodi. Od edna strana,
takva grupi ostavaat mali tragi, duri i koga cutat; od druga strana, kako {to poso~uva [olem, tie ~esto gi koristat istite tekstovi i sli~ni egzetski tehniki. Zatoa, ~esto doa|a do
pojavuvawe na nezavisna indetivnost. Vo ovoj slu~aj, argumentot za nezavisna inventivnost
izgleda prili~no ekstremen. Ponatamu, so ogled vo prenesuvaweto na tolku mnogu drugi ne{ta vo evrejskata kultura- ne samo pravovernata religija, tuku i folklorot- vo tekot na
ovie vekovi, jas ne gledam pri~ina za somnevawe deka postoele kontuirani tradicii na misticizam. Spored [olem, tragite na razvojot na evrejskiot misticizam odat od Egipet i
Palestina kon Vavilonija vo 8 i vo 9 vek, nazad kon Meditranot vo Egipet i vo Italija vo
10 vek, i vo germanskiot Hasidizam vo 11 i vo 12 vek.
258
Zevs=Perun=Sveti Ilija edno isto,a se sretnuva vo Biblijata na Egiptjanecot Mojsej:narod Belci.

Filon i Evreite bile samo edno i edinstveno Heleni=pove}ebo`ci. Za Latinite Makedoncite bile Heleni=nevernici. Pak, Makedoncite, Pravoslavnite, Latinite gi vikale Pagani: verski narodi.
259
104
Tuka morame da prodolìme so ovaa skica na istorijata na Kabalata, bidej}i taa bila mo{ne isprepletena so hermetizmot vo tekot na Renesansata. Golem del na kabalisti~kiot misticizam vo Provansa i vo [panija vo 12 i 13 vek, moè da bide objasnet kako opstanok na hermetizmot i na negovite naslednici vo hristijanstvoto i vo islamot; novite napredoci vo ovaa kultura; edinstvenata situacija vo Katalonija i vo Langdok; intenzitetot
na progonite iskuseni od strana na Evreite vo ovoj period i, kako {to tvrdi profesorot
[olem, misti~koto ~itawe na istite tekstovi vo eden krizen period.
Vo tekot na 12 i vo 13 vek, Langdok se nao|al vo sostojba na kreativen mete`, so ogled deka so vekovi bil bogato i kultivirano op{testvo na granicata pome|u hristijanstvoto i islamot i, vo ramkite na judaizmot, na to~kata na spojuvawe pome|u sefardski Evrei
koi ìveele pod islamot i A{kenzite od hristijanska Evropa. @itelite na Langdok bile
vo mo`nost da poseduvaat izvesna objektivnost za specifi~ni religiozni formi i za nivno
pre~ekoruvawe. Ova na izvesen na~in pojasnuva zo{to regionot trebal da ja sogleda kristalizacijata na najradikalniot eres vo evropskoto hristijanstvo, eresta na albigenstvoto i
katarstvoto. Toa bilo eres vo koja postoele dve klsi venici: obi~ni Credentes (vernici) i
Perfecti. Perfecti-te se odvojuvale sebesi od sekojdnevniot ìvot vo materijalniot svet i se posvetuvale na duhovna kontemplacija, dodeka nivniot ideal bila celosno razdvojuvawe od materijata i postoewe do smrt. Borbata za za~uvuvawe na katarstvoto stanala povrzana so borbata na regionot za spre~uvaweto na dominacijata od strana na severna Francija i od kralevite vo Paris, koi tvrdele deka se pobornici na katolicizmot i go opravduvale svoeto
pro{iruvawe na centralnata mo} kako krstonosni vojni protiv ereticite. Sepak, nema somnevawe deka postoela golema narodna privzanost kon katarstvoto i kon Perfecti-te, ~ija duhovnost bila ~ustvuvana kako polza za celata zaednica.
Iako o~igledno bilo religija na dve nizi lu|e, i spodeluvalo izvesno veruvawe so
misti~kite tradicii za koi diskutirav pogore- kako {to se preseluvawata na du{ite- katarstvoto bilo daleku pove}e dualisti~ki, na na~in koj obi~no se smeta za iranski, zoroastriski ili manihejski. Silite na Bog i na Satanata, dobroto i zloto, duhot i mesoto, se
kosmi~ki i se ednakvo balansirani i vo postojan konflikt. Ova bilo mo{ne razli~no od
panteisti~kata i antropocentri~na vizija od hermeti~kite tradicii.Sepak,iako dvete dvièwa egzistirale nasekade niz Evropa, vpe~atliv e istovremeniot procut na albigenstvoto
i na kabalizmot vo Langdok i vo Provansa, i ni poso~uva na ne{to isklu~itelno vo op{testveniot i kulturniot ambient. Te{ko e da poveruvame deka dvete dvièwa ne vlijaele edno
vrz drugo, a se ~ini deka ova posebno vaì vo op{testvenata struktura. Isto kako {to Perfecti-te bile podrùvani i braneti so straotna posvetenost od strana na Crdenti-te, misti~kite kabalisti~ki rabini izgleda deka dobivale izdr{ka od svoite zaednici, poradi duhovnite poleznosti koi nivnata svetost im gi nosela. Sepak, dodeka katarite bile besmilosno
istrebeni od strana na katoli~kite Franci, na neprijatelite na kanabalistite od redovite
na Evreite im nedostigale vakvi sredstva i dvièweto se ra{irilo vo [panija, kade cutelo kako eden ezoteri~ki, no relativno po~ituvan element vo {panskiot judaizam, se do progonot na Evreite od [panija vo 1492 godina, izveden od Ferdinand i Izabela.
Kabalata e eksplicitno ezoteri~na- vsu{nost, nejzinoto prou~uvawe vo osnova bilo
dozvoleno na dobri,u~eni (ma{ki) Evrei, na vozrast nad 40 godini.Kabalata go otfrla istoricizmot na obi~noto povr{no ~itawe na Biblijata, kako i racionalnosta na otrodoksnosta, vo polza na vnatre{no ~itawe na tekstot koj treba da obelodeni misti~ka, kosmi~ka
borba, so cel dobrite Evrei povtorno da ja vospostavat prvobitnata svetlina razleana vo
momentot na sozdavaweto. Na mnogu na~ini, kabalizmot e edno prodolùvawe na ortodoksniot talmudski pristap: materijata se dosegnuva so pomo{ na intezivno u~ewe, a vo nego se vklu~eni i takvi ne{ta kako zna~ajnosta i numerologijata na bukvite vo Biblijata.
No, kabalizmot gi pre~ekoruva granicite na takvite ne{ta i se vpu{ta vo razmisluvawe za
Prestolot, za Ko~ijata i, najva`no od se, za Imeto Bo`jo- a site tie vodat do ekstaza. Kabalata gi sodrì i site klu~ni formi prisutni vo hermetizmot i vo negovite naslednici:
trojstvo, konceptite za izbegan ili skrien Bog ili intelekt, dejdvitelniot logos ili zbor,
kako i duh-posrednik; osumte sferi ili nebeski svodovi i nivnoto pre~ekoruvawe od strana
na dobro obu~eniot mistik; i ~ovekot se gleda kako merilo za site ne{ta, a ponekoga{ duri
i kako sozdadatel na Boga.Vo prvite vekovi od svoeto postoewe, ova vodelo kon astrologija,
105
medicina i magija- oblasti vo koi Evreite bile pro~ueni vo periodot na srednovekovnata

Evropa.
Hermetizmot vo Vizantija i vo hristijanskata zapadna Evropa
Neoplatonizmot, barem negoviot nominalno hristijanski vid, izgleda deka opstanal vo Vizantiskoto carstvo, a ova bilo obnoveno vo ona {to se narekuva vizantiska renesansa od 11 vek.260 Nejzinata vode~ka neoplasti~ka figura, Psel, o~igledno se interesiral
za hermeti~kata filozofija i magija. Profesorot Zervos, nau~nik od 20 vek, ima napi{ano:
Nie ne znaeme kolku dela sostavil Psel za hermeti~kata litaratura. Edinstvenoto
preostanato e edna glosa (objasnuvawe) za Poimandres...Otkako poso~uva na vlijanieto od
Bitie vrz sozdavaweto na kosmogoniskite doktrini na Poimanandres, Psel potvrduva deka site helenski koncepcii na Boga se pod vlijanie na isto~ni modeli. Toj ja opravduva ovaa
nadmo}nost na Istokot vrz gr~kata filozofija, ukaùvaj}i deka Porfirij (neoplatonist
od tretiot vek od novata era) zaminal kaj eden egipetski sve{tenik, Anebon, so cel da se
zdobie so soznanie za prvata pri~ina. (Porfir=por fir: por=pora=porta..., fir=pir, R.I.)
Tuka, isto kako i kaj Avgustin, moème da ja sogledame hiearhijata- Biblijata, egipetska i orientalna mudrost, i Grcija, so interes fokusiran kon Egipet i Orientot. Faktot deka nekoi od delata na Psel bile odneseni vo Italija vo 15 vek, zna~i deka toe bile so~uvani od nevoljite vo Konstantinopol vo tekot na poslednite 400 godini od Vizantiskoto
carstvo. Ova, od svoja strana, ja pokaùva va`nosta so koja bile tretirani neoplatonizmot
i hermetizmot vo Vizantija.
Veruvaweto vo Egipet kako mo}en, ako ne i najmo}en centar na magijata, go preìvealo preobratuvaweto na zapadna Evropa vo hristijanstvo.Skaraben i varvarska glava od bik
so son~evi diskovi na nejznoto ~elo, poistovetena so Apis, bile pronajdeni vo paganskata
grobnica na Hilderik- tatkoto na Klovis, prviot hristijanski kral na Francija- koj po~inal vo 481 godina. Trista ili pribli`no tolku godini podocna, golemiot pe~at na Karlo
Veliki ja prikaùva glavata na docnoegipetskiot Jupiter Serapis.
Iako- kako i sekoja druga kulturna aktivnost vo ovoj period- interesot za Hermeti~kite tekstovi opa|al vo tekot na Mra~nata epoha i vo Raniot sreden vek, toj sepak ne zamrel celosno. Me|utoa, postoi malku somne` deka srednovekovni misliteli bile pove}e zaintersirani za hermeti~kata magija i astrologija odo{to za nejzinata filozofija. Kako i
da e, eden filozofski tekst, Asklepij, ostanal vo optek u{te od negovoto preveduvawe od
latinski jazik vo vtoriot vek od novata era. Brojot na kopiite od ovoj tekst, napraveni vo
11 i vo 12 vek, naveduva na misla deka interesot za nego izgleda bil zgolemen vo ona {to se
narekuva Renesansa od 12 vek vo zapadna Evropa. Toga{ e da poveruvame i deka zasiluvaweto
na humanizmot, vo vekovi koi usledile, ne bilo pod vlijanie od Asklepij i od nekolku dostapni neoplatoinski tekstovi. (Asklepij=a sklep..: sklep-a, R.I.)
Egipet vo Renesansa
Istori~ari od raniot 20 vek bile nakloneti da ja otslikaat Renesansata kako gr~ka
i, ako bilo pod vlijanie od Platon, kako na izvesen na~in ~ista se do docniot 15 vek i do
voveduvaweto na neoplatonizmot. Sepak, interesot za Egipet i za Orinetot bil integralen
del od celoto dvièwe, u{te od po~etokot. Sekoga{ postoi potreba za naglasuvawe deka,
isto kako {to anti~kite Grci za [ekspir bile kavgaxiski Levantijci, a i polubogovi, u~enite lu|e od italijanskata Renesansa, umetnicite i pokrovitelite, se identifikuvani sebesi so Grcite, no tie so sigurnost ne bile zaintersirani za Grcija na Homer ili Perikle,
nitu pak za olimpiskite bogovi. Tie se interesirale za zemawe ostatoci od paganskata antika za vremeto koga taa antika prestanala da postoi.Kako {to napi{al filozofot i isto260
Poimot Vizantija ne bil upotrebuvan. Toa bilo delo na Rim, koj go nametnal imeto Vizantija, za
Rim Makedonija da ja ravni so Rim, Rim i Vizant, Rim i Vizantija, {to bilo i za poimot Grci. Kako
{to postoela makedonska dinastija, postoela i makedonska renesansa. Avtorot Makedoncite gi proglasil za Grci i Isto~noto Rimsko Carstvo za Grcija. Me|utoa, Makedoncite nikoga{ ne go upotrebuvale poimot Grci i Vizanti,tuku samo Romejci.Eladcite s do so 19 vek bile samo Romejci (Rimjani)
so glaven grad Carigrad, nikako seloto Atina koe do 1767 godina bilo pod varo{ Ohrid, a i vo 1836
godina pod crkvata Sveti Dimitrija Bitola. Spored Gustav Vajgand (1924), gr~kiot jazik bil rumejka,
zna~i romejka.Ova e povod, {to jas se odlu~iv knigava da ja prenesam.Ova go pravam samo so cel,samo da
se otstranat nepravdite izvr{eni vrzMakedoncite a i po{iroko Belcite,narod,so tn.slovenski jazik.
106
ri~ar Dejvid Hjum, koristej}i sensibilitet od 18 vek, U~eweto, vo svojata prerodba, be{e
oble~ena vo istite neprirodni ali{ta noseni vo vremeto na negovoto raspa|awe kaj Grcite
i Rimjanite.
Sredi{no mesto vo ovaa dekadencija zazemala po~itta kon Egipet i kon Istokot,
voshit za Orientalnoto izobilstvo i tainstvenost vo neoplatonisti~kite zapisi, kako i
strast za egipetska i orientalna misterija. Sepak, tokmu od neoplatonisti~kite i hermeti~kite tradicii Renesansata ja crpela svojata najkarakteristi~na vizija za beskrajniot
potencvijal na ~ovekot, kako i veruvaweto deka ~ovekot e meriloto za site ne{ta. Duri i
vo ona {to itori~ariteod 19 i id 20 vek go gledale kako juna~ki 14 i ran 15 vek, postoela
edna ogromna po~it kon Egip}anite.
Do po~etokot na 15 vek, italijanskite u~eni lu|e imale dobra prestava za sredi{noto mesto na Egipet i na Hermeti~kite tekstovo vo drevnoto u~ewe koe sakale povtorno da
go oìveat. U~eni lu|e dolgo vreme znaele za Asklepij i go ~itale, a arapski Hermeti~ki
tekstovi bile prevedeni na latinski jazik Osven toa, so zgolemuvaweto na kontaktot pome|u Italija i Grcija, stanale dostapni neoplatonisti~kite i hermeti~kite dela na Psel i na
drugi pridviùva~i na Vizantiskata renesansa.261Vo 1419 godina, kopija od Hieroglifika,
delo za hieroglifi koe vo docniot 5 vek go napi{al, ìtel na Goren Egipet, bilo doneseno
i prevedeno vo Egipet. Avtorot kombiniral to~no tolkuvawe na brojni znaci so najgrotesknite alegoriski rasuduvawa za takvi zna~ewa. Deloto doìvealo ogromna popularnost
i go potvrdilo ubeduvaweto deka hieroglifite bile pismoto na misteriite, superiorno vo
odnos na alfabetot, bidej}i se smetalo deka eden znak vo sebe sodrèl rezimirawe na bogato zna~ewe i deka ne bilo optovaren od fonetikata na zemskiot govor. Vo osnova, hieroglifite i enigmite koi{to tie trebale da gi sodràt, stanale enormno zna~ajni vo raniot
15 vek; na primer, poglednete ja pro~uenata medaqa so eksplicitno zakriveno egipetsko
oko, izrabotena od golemiot slikar, arhitekt i teoreti~ar na umetnosta, Leone Batista
Alberti, koj ponekoga{ se smeta za prestavnik na nezagadenata rana Renesansa.
Upotrebuvaweto hieroglifi od strana na egipetskite sve{tenici bilo doìvuvano
kako povrzanost so nivnoto upotrebuvawe algorii i so alegoriskata zna~ajnost na misteriite koi im gi pripi{uvale Plutarh i drugi gr~kim pisateli. Kako {to imame videno, u~eni lu|e od 19 i 20 vek insistiraat deka Grcite sfatile pogre{no. Tie veruvaat deka podednakvo gre{ele i renesansnite misliteli. Spored profesorot Vind, istori~ar na umetnosta od raniot 20 vek:
nivniot interes pomalku leèl kaj originalnite misteriski kultovi, a pove}e kaj
nivnoto filozofsko prilagoduvawe. Dobrata procenka, samo po sebe, go nema nametnato
ograni~uvaweto; toa vo golem obem bilo slu~aj na dobra sre}a, izvedena od istorisko pogre{no razbirawe: tie prestavile deka figurativnoto tolkuvawe bilo del od originalnite
misterii.
Jas veruvam deka tolkuvaweto od 15 vek bilo precizno, barem {to se odnesuva do docnata egipetska religija. Vo sekoj slu~aj, negovata vistina nikoga{ ne bila dovedena vo pra{awe od Italijancite vo Renesansata.
Renesansnata strast za Egipet najprvo proizlegla od negovata drevna reputacija kako mesto kade prvpat bilo vostanoveni misternite i svetite incijativi. Osven toa, so moèn isklu~ok na persiskoto zoroastristvo i na Haldejcite, za koi postoela samo zamaglena
koncepcija, Egip}anite bile gledani kako izvorot na celata mudrost i umetnosti; so seto
svoe ~ustvo koe im go pripi{ale romanti~arskite istori~ari, renesansnite maì i èni
261
Mesto Vizantiska Makedonska renesansa. Avtorot pi{i za Atina, ~ie nasledstvo bilo od Istok i
od Egipet, {to go pi{ele i anti~ki avtori, a i drugi s do dene{nicata. Bitno e deka avtorite i avtorot makedonskoto go proglasile gr~ko. Ova najdobro se vide i koga na MTV avtorot be{e pokanet, i
mu bea postavani pra{awa za Makedonija i Makedoncite. Vsu{nost, nie od nego baravme nekakva makedonska podr{ka. Me|utoa, toj taa ne ja dava{e, ednostavno toj kako da be{e od drug svet dojden vo R.
Makedonija koja se bori da opstoi.Toj kako avtor e izvonreden poznavatel na ona {to gi pi{el i }e go
pi{i. Samo toj za makedonska Makedonija i makedonskite Makedonci ni{to na MTV ne kaà..., a i vo
knigata ni{to ne napi{al. Se potvrduva, vo dràvata ne se znae {to se pravi, sekoj s znae, na krajot
site ni{to neznaeme. Tokmu i ova be{e povod, da ja prenesam negovata kniga,a koja e i antimakedonska.
107
bile temelno zaintersirani za minatoto. Tie tragale po fontes ili izvori- pa zatoa poglednale zad hristijanstvoto, kon paganskiot Rim, zad Rim i Grcija;no pozadi Grcija bil Egipet,
kako i Xordano Vruno sro~il vo naredniot vek: Nie Grcite go imame Egipet, veli~estvenata monarhija na knièvnosta i blagorodni{tvoto, kako roditel na na{ite basni, metafori
i doktrini.
Me|utoa, za da ne pomislime deka Bruno bil atipi~en, ili deka i pripa|al na generacija rasipana od povtorno oùveaniot neoplatonizam, dozvolete mi da navedam citat od
Frensis Jejts za vtemeluvaweto na novata neoplatonisti~ka {kola, {to so sigurnist gi odrazuva stavovite kon Egipet i Grcija od vremeto pred vakvite slu~uvawa:
Okolu 1460 godina, gr~ki rakopis bil donesen od Makedonija vo Firenca od izvesen
monah, eden od mnogute agenti koi Kozimo de Medi~i gi angaìral za sobirawe rakopisi.
Toj sodrèl kopija od Corpus Hermeticum...Iako rakopisite na Platon ve}e bile sobrani, ~ekaj}i preveduvawe, Kozimo mu naredil na Fi~ino da gi stavi nastrana i vedna{ da go prevede deloto na Hermes Trismegist, pred da i se posveti na rabotata za gr~kite filozofi...
Egipet bil pred Grcija; Hermes mu prethodel na Platon. Renesansnata po~it za staroto...
kako ne{to najblisko do boèstvenata vistina, barala Corpus Hermeticus da bide preveden
pred Dràva ili Simpozion od Platon... (Elada bila vo Grcija=tn.Vizantija, R.I.)
Novite prevodi bile upotrebuvani kako centralna poedinost vo povtorno oìveanata Platonska Akademija, osnovana od golemiot preveduva~, nau~nik i filozof Marsilio
Fi~ino, vo negovata vila vo Karexio nadvor od Firenca.Istoto vaèlo i za drugi akademii
koi izniknale vo site golemi italijanski gradovi, a podocna i {irum Evropa. Iako ovie
akademii bile namerno oblikuvani spored akademijata na Platon vo Atina, nivnite ~lenovi veruvale deka tie bile konstruirani vrz osnova na modelot za edno idealno sve{tenstvo
vo egipetskite hramovi. Vo site evropski akademii, izborot na novite ~lenovi bil sredi{en raison dtre. Vo akademijata vo Rim od 15 i 16 vek, na primer, takvite izbirawa bile polni
so ritualni rekviziti. Tragite na ritualite za podignuvawe do rangot na besmrtnici, praktikuvani vo francuskata akadamija i na drugi mesta, moème da gi sledime nazad do misteriite i svetite inicijacii koi nudele besmrtnost, smisleni vo Renesansata vrz osnova na
izve{tai od docnata Antika i za koi postoi veruvawe- spored moeto mislewe pravilno veruvawe- deka na krajot na krai{tata bile izvedeni od drevniot Egipet. Zgora na toa, renesansnite u~eni lu|e od neoplatonistite zemale mnogu pove}e odo{to svojata organizacija. Tie gledale pozadi niv do samiot Platon, do Pitagora, Orfej i Egipet, pri {to od niv ja
crpele svojata filozofija, nauka i magija.
Vo docniot 15 vek, renesansniot mislitel i mistik Piko dela Mirandola izvr{il
spojuvawe pome|u neoplatonisti~kata i razmislata od Kabalata. Spititualnata magija na
Piko bila vo mo`nost da gi polzuva dvata sistemi, na na~in koj moèl duri i da go podrùva hristijanstvoto so pomo{ na misti`nata osnova na egipetskite hieroglifi i na hebrejskite bukvi i broevi.262 Piko vo svoeto vreme izvr{il ogromno vlijanie, osobeno vrz Borxiite, koi nara~ale umetni~ki dela {to ja glorifikuvale egipetskata religija i osobeno
bikot Apis, koga go zemale kako svoj simbol. Sepak, daleku pova`no na dolgi pateki bila
jasnata artikulacija na Piko za egipetskata pozicija deka ~ovekot, kako magus, moèl, kako {to ima sro~eno Frensis Jejts: da koristi...Magija i Kabala za da dejstvuva vrz svetot,
da ja kontrolira svojata sudbina so nauka.263
Vakvite i sli~ni spoeni na evrejskite264 i egipetskite tradicii- kako, kako {to
spomenavme pogore, bile me|usebno povrzani- povtorno se pojavile pri preminot vo 16 vek,
osobeno vo delata na renesansniot filozof Tomazo Kampanela. I kabalizmot prodolìl
da bide golema inspiracija za magijata i za naukata od 16 i od 17 vek. Sepak, kako {to poso~uva Frensis Jejts, Kabalata nikoga{ ne bila narekuvana prisca thelogia, drevna ili primarna teologija, vrz osnova na stavot deka i pripa|ala na bibliskata, a ne na paganskata tradicija. Zatoa, renesansnite misliteli koi sakale da gi pre~ekorat granicite na hristijanstvoto nemale nekakva alternativa koja bi go zamenila Egipet.
262
Hebrejski bukvi i broevi ne se poznati.Takvi imalo na egipetsko-arpasko-mesopotamski prostori.

Bikot Apis=a pis: p=b, s=k, pis=bik. Krava bila ka + rava (odi raven) = krava; vaka=va ka, vakcina.
264
Evrejstvoto bilo samo ednoboèstvo so crne~ki eden bog. Pa Evrejstvoto bilo crne~ko=semitsko.
263
108
Kopernik i hermetizmot
Frensis Jejts, vo sklad so neodamne{nite stavovi vo odnos na Kopernik, vo 1964 godina tvrde{e deka
Kopernik ne ìveel vo ramkite na svetogledot na Toma Akvinski, tuku vnatre vo
svetogledot na noviot neoplatonizam, na Prisci Theologie, so Hermes Trismegist kako predvodnik, na Fi~ino. Moème da kaème deka ili intezivniot naglasok vrz sonceto vo ovoj nov
pogled na svetot bil emotivnata pridviùva~ka sila koja go pottiknala Kopernik da gi izvede svoite matamati~ki presmetki za hipotezata deka sonceto e navistina vo centarot na
planetarniot sistem; ili deka posakuval da go napravi prifatlivo svoeto otkrite, taka
{to go prezentiral vo ramkite na vakviot nov stav.Moèbi se vistiniti dvete objasnuvawa,
ili nekoe od dvete.265
Iako, kako {to kaàv, Hermeti~kite tekstovi poseduvaat tendencija da dejstvuvaat
vo ramkite na geocenti~niot ptolomejski sistem,266 vo nekoi tekstovi se zamisleni heliocentri~ni kosmologii. Osven toa, postojano se povtoruva posebnata svetost na sonceto,
sogleduvano kako izvor na svetlinata i ponekoga{ kako vtoriot bog koj upravuva so tretiot
bog, oduhoveniot svet i site negovi ìvi su{testva. Zna~i, Tekstovite ja spodeluvale drevnata egipetska fokusiranost kon sonceto, kako glavnoto boèstvo i ìvotodavna sila.
Otkako Frensis Jejts go napi{a gorenavedeniot tekst, golema raboti se slu~ija vo
prou~uvawata na Kopernik, a postoeja obidi da se namali vrednosta na nejzinata voznemirena sugestija. Nekoi zamerki, kako onie od istori~arot na naukata, profesorot Rouzen, prodolìja da odat po patekata na konvencionalnata slika za razvojot na naukata kako posledovatelnost na herojskite skokovi na veli~estveni lu|e, skokovi od temnina vo svetlina.
Poradi toa, spored Rouzen, Kopernik ne bil nitu platonist, nitu neoplatonist, nitu aristotelovec, toj bil kopernikovski. U{te pozna~ajno, brojni u~eni lu|e neodamna pokaàa
deka matemati~koto modelirawena Kopernik bilo vo golem obem vtemeleno vrz islamski
izvori, osobeno vrz delata na Nasir ad-Din at-Tusi od 13 vek i na Ibn a{ [atir od 14 vek.267
Sepak, vo ovie dela ne e vklu~ena samata heliocentri~nost, idejata koja Kopernik ja zamislil daleku pred svojot matemati~ki dokaz za nea. Postojat tvrdewa deka Kopernik ja deriviral svojata heliocentri~nost od Regiomontanus, u~en ~ovek koj ìveel vo sredinata od 15
vek. Tehni~kite argumenti zemeni predvid ne go namaluvaat faktot deka Regiomontanus, koj
ja zagatnal temata za mo`nata heliocentri~nostvo sredinata od 15 vek. Bez razlika dali
stanuva zbor za vakvo ne{to,se ~ini deka tvrdeweto na profesorot Jejts se u{te drì voda
Hermetizmot i Egipet vo 16 vek
Postoi slednovo, op{toprifateno tvrdewe: koga Tekstovite bile pro~itani, po~nalo da se vgnezduva razo~aruvawetoi. Ova im protivre~i na bibliografskite fakti, spored koi, kako {to ima sro~eno profesorot Blanko,
Pome|u 1472 i 1641 godina, prevodot na Marsilio Fi~ino doìveal 25 izdanija; prevodot na Patritij se pojavil vo {est izdanija; dvojazi~noto izdanie na De Foa se poavilo
dvapati; Asklepij bil podgotvuvan za pe~at ~etirieset pati; komentarite od @. Faber
Stapulensis za Pimander se pojavile vo ~etirieset izdanija; komentatorite na Roselius
vo {est; komentatorite od @. Faber Stapulensis pominale niz edinaeset izdanija, itn.
Bibliografijata ni kaùva ne{to i za relativniot interes za Grcija i Egipet. Na
primer, Xorx Eliot, pri kulminacijata na viktorijanskiot romantizam, ìvopisno go otslikal renesansniot interes za urnatinite na paganskata Atina. No, ova e anahronizam.
Zapadni evropejci od 15 do 17 vek daleku pove}e se interesirale za patuvaweto na Egipet,
odo{to za patuvawe vo Grcija: uredni{tvoto na edna skore{na zbirka od povtorno ispe~ateni materijali smetaat deka, pome|u 1400 i 1700 godina, se pojavile preku 250 opisi na
Egipet od strana na patnici od Zapadot.
Vsu{nost, vo nekoi krugovi, patuvaweto kon izvorite na znaewe vo Egipet obezbedile legitimnost na napadi vrz konvencionalnata mudrost. Najo~igleden primer vo raniot
16 vek bil izvonredniot i originalen lekar i rudarski inìner, Paracelius, koj tvrdel265
Se potvrduva, ednoboèstvoto ne dozvoluvalo nauka...Zatoa Evreite ne moèle da bidat nau~nici.

Ptolomejcite bile Brigi=Brzjaci, po{iroko Makedonci. Toa nikade ne stoi, a ni za stoicizmot...
267
A do navedeniot period moralo da ima prethodnici.Tie bile makedonski, po smrtta na Aleksandar.
266
109
verojatno la`no- deka bil vo Egipet i svojarta medicina ja narekuval Hermeti~ka. Sepak,
Paraceliusbil samo vo blizinata na po~etokot od edna tradicija koja prodolìla ponatamu i go vklu~ila Wutn, tradicija vo koja nau~nici go opravduvale pribenuvaweto kon eksperimenti kako na~in za povtorno zdobivawe so mudrost od Egipet i od Orientot, koja Grcite i Rimjanite ne uspeale da ja so~uvaat.
Treba da zapomnime deka vo poslednite 150 godini, Renesansata be{e gledana kako
eden od dvata vrvovi na evropskata kultura, na samo nezna~itelno ponisko ramni{te od
Atina od 5 vek pred novata era. Sledstveno, u~eni lu|e od 19 i od 20 vek iskusija zna~itelno
pote{kotija i nevolja koga se interesiraa za renesansnata po~it kon Egipet i kon Orientot. Na primer, iako bogovite bile narekuvani spored svoite latinski imiwa, postoelo
uveruvawe deka tie se fundamentalno egipetski. Zemete go predvid @an Seznek, vode~kiot
nau~nik od 20 vek za paganskiot opstanok vo Antikata, koj pi{uva vo odnos na temata za ilustriranite prira~nici za paganskite bogovi:
No, vo na{i prira~nici (knigi so ilustracii), na boèstva od orientalni kultovi
im e dadena isklu~itelna promenlivost, osobeno vo Kartari. Prvo, Egip}anite...nie ve}e
imame mo`nost da go zabeleìme vo Pikator istoto nevoobi~aeno, pa duri i neproporcionalno mesto dadeno na originalni boèstva; spored na{eto mislewe, toa se dolì na sovremeno vlijanie- vlijanie od hieroglifikata, koja go provlekuva{e vnimanieto na humanisti kon Egipet i voop{to kon Orientot.
Ponatamu:
Na{i prira~nici, vo svoeto voo~livo prerpo~ituvawe na isto~nite,poprvo odo{to
na olimpiskite boèstva- pretpo~ituvawe prodlabo~eno so sovremenata egiptomanija i
sklonosta kon enigmi...[to se odnesuva do Merkur, toj e nekakov vid magus so {ilesta kapa.
Mali, krilesti su{testva, koi izgleda se pojavuvaat od bunar, ja zgrap~uvaat dr{kata na negoviot ogromen Kadukej (palka), no koj se isprepleteni ~etiri zmii; drugi sli~ni puttini izgleda deka se primolknuvaat i se povlekuvaat. Kakva e ovaa figura, koja ne mu pripa|a, kako
{to poso~uva Iriarte, nitu na Rim, nitu na Grcija, Asirija ili Persija ? Taa vedna{ nalikuva na Hermes, vodi~ot na du{ite vo podzemniot svet, ili psihopompos i na egipetski Tot,
koj ja u~i du{ata da se vozdigne sebesi, postepeno, do znaeweto za boèstveni ne{ta. 117
Konvenciinalnite istori~ari ne se edinstvenite koi pretpo~ituvaat da se distanciraat sebesi od ovoj nepovolen aspekt na Renesansata. Frensis Jejts, koja ne samo {to go
otvori, tuku se u{te go nagraduva prou~uvaweto na renesansniot hermetizam i prestavuva
pobornik za eresi od site mo`ni vidovi, ne mu upati predizvik na Arijskiot model so celosna sila. Iako detalno govore{e za ogromnoto i plodonosno vlijanie od egipetskiot hermetizam vrz Italija od 15 i od 16 vek, taa izgleda po~ustuva deka e neophodna da gi uveri
svoite ~itateli oti ne e tolku neortodoksna za da im veruva na lu|eto za koi pi{uva so tolku golema simpatija. Postojat~esti zabele{ki od tipot: Ovaa ogromna istoriska gre{ka
dovede do v~udoviduva~ki rezultati. Vsu{nost, mislam deka ova e daleku posoodvetno kako
opi{uvawe na Arijskiot model !
Nema somnevawe deka, vo 16 vek, hermetizmot i interesot za Egipet cutel kako po~ituvan del od kulturata na docnata Renesansa. Sepak, dokolku go svrtime pogledot kon podocne`nata istorija, najva`niot proizvod od hermetizmot vo ovoj period bil isklu~ok- odnosno, golemiot pobornik na Kopernik, Xordano Bruno. Spored istori~ari od 19 i od raniot 20 vek, Bruno bil smetan za pioner i ma~enik za nauka i sloboda za intelektualna qubopitnost, no Frensis Jejts cvrsto go locira{e vo hermeti~kata tradicija. Bruno bil isklu~itelen bidej}i po{pl ponatamu od bilo koj od svoite prethodnici ili sovremnici. I pokraj celiot svoj entuzijazam, najgolemiot del od ranite hermetisti iskreno ili neiskreno
se drèl vo granicite na hristijanstvoto i vo me|ite postaveni od Sveti Avgustin, odnosno
do misleweto deka egipetskata i od nea izvedenite paganski filozofii se pojavile podocna
od, i bile inferiorni kon, bibliskata mudrost. Bruno, me|utoa, gi pre~ekoril ramkite ne
samo na hristijansvoto, tuku i na judaizmot, za da dosegne do egipto-paganstvo:
Nemojte da pretpodstavuvate deka dostatnosta na haldejskata magija bila izvedena
od Kabalata na Evreite, bidej}i Evreite, bez somnevawe, se ekstrement od Egipet, i nikoj
nikoga{ ne bi moèl da pretendira, so bilo kakov stepen na verojastnost, deka Egip}anite
pozajmile bilo kakov princip, dobar ili lo{, od Hebreite. Ottamu, nie Grcite (ime so koe
110
izgleda se misli na paganite) go imame Egipet, veli~estvenata monarhija na knièvnosta i

blagorodni{tvoto, kako roditel na na{ite basni, metafori i doktrini.268
Op{testveniot kontekst na takviot radikalizam bil neuspehot na Protiv reformacijata, vo 1570-tite, da gi premosti organi~uvawata na katolicizmot i da go zale~i poremetuvaweto vo zapadnoto hristijanstvo, kako i religioznite vojni koi ja pusto{ea Evropa
vo docniot 16 vek. Bruno se obidel da se prikolni kon politi~ki umereni i relativno tolerantni vladeteli koi sakale kompromis. Paradoksalno, ova odelo zaedno so negoviot ekstremen intelektualen i teolo{ki radikalizam. Zatoa, zaradi doveduvawe duhoven i fizi~ki
mir, Bruno smetal deka e neophodno premostuvawe na hristijanstvoto, ne samo na intelektualen na~in, tuku i politi~ki. Kako {to veli Frensis Jejts: Hermetizmot na Bruno stanuva ~isto <egipetski>, so hermeti~kata egipetska religija ne samo kako prisca theologia koja go navestuva hristijanstvoto, tuku vsu{nost kako vistinska religija.
Faktot deka Bruno gi pre~ekoril me|ite na hristijanstvoto i poradi svoite uveruvawa bil zapalen na klada269 od strana na inkvizicijata, ne treba da bide pri~ina za prezgolemuvawe na negovata ekscentri~nost vo Italija od 16 vek. So ogled na strasta za fontes (izvori) i veruvaweto deka prethodnasta zna~i superiornost, nema nekakov golem skok od kaùvaweto deka hermetizmot mu prethodel na hristijanstvoto do tvrdewe deka toj go nadminuva hristijanstvoto. Sepak, dodeka ramnoteàta pome|u Biblijata i hristijanstvoto, od
edna strana, i Egipet i Hermeti~kite tekstovi, od druga strana, bila suptilna i delikatno
pomestena, odnosot pome|u Egipet i anti~ka Grcija imal poostri konturi. Skepticizmot na
Erazmo za datumot na Hermeti~kite tekstovi, na primer, izgleda deka bil baziran na èlba
za za{tita na hristijanstvoto, a ne na afirmiraweto na pravoto za prvenstvo na Grcija. Po
Reformacijata, kalvinistot Lambert Dano ja upotrebuval duri i reputacijata na Egip}anite kako u~iteli na Grcite, za da se dokaè superiornosta na Mojsej i na bibliskata tradicija vo prirodnata filozofija, {to pove}e ili pomalku bilo ona {to podocna e opi{ano
kako nauka. Citiraj}i drevni izvori, Dano bil vo mo`nost da ja zasnova tradicijata deka
Egip}anite ja nau~ile astronomijata od Sirijcite. Toj bil vo mo`nost da pokaè i deka
Sirijcite imale eden u~en ~ovek nare~en Mo{os, za kogo tvrdel deka bil Mojsej. Zna~i,
Mojsej gi nau~il Egip}anite, pa i ottamu i Grcite, na astronomijata. Tradicijata za poistovetuvawe na Mojsej so Mo{os prodolìlo dlaboko vo 18 vek. Zna~i, vo ovaa etapa ne se
postavuvalo pra{aweto za upatuvaweto predizvik kon stavot deka Egip}anite bile superiorni nad Grcite vo pogled na u~enosta.270
Da go zaklu~ime ova poglavje so eden poznat primer. [ekspirovoto otslikuvawe na
Grcite vo Troil i Kresida kako neverodostojno, pri {to {ematiziraweto bilo cvrsto vtemeleno vo docnata srednovekovna tradicija i ne bilo antipi~no vo svoeto vreme. Kako {to
se obiduvav da pokaàm vo ova poglavje, najgolemiot del od renesansnite misliteli veruvale deka Egipet bil prvobitniot i kreativniot izvor, dodeka Grcija bila podocneèn prenesuva~ na izvesen del od egipetskata i orientalnata mudrost, pri {to vistinitosta na
Anti~kiot model ne bil doveduvan vo pra{awe.
POGLAVJE 3:
TRIUMFOT NA EGIPET VO 17 I 18 VEK
Vo ova poglavje }e go razgledame prodolùvaweto na hermetizmot vo 17 vek. Iako
najgolemiot broj sovremeni eksperti specijalisti smetaa deka tekstualniot kriticizam na
Kazaubon pokaà oti Hermeti~kiot korpus ne zasluùva doverba, jas veruvam deka toa ne
268
Samo terminolo{ka zbrka:Helenite bile pove}ebo`ci a Grci pravoslavni.Grci samo od 10 vek n.e.
Zapaluvaweto na mrtvite bilo kaj Brigite. Pa koga tie se preselile vo Indija, nivnata tradicija
ostanala do denes. A isto taka, govedoto Zebu=Zevs da bide sveto ìvotno, od nego da ne se jade meso i
mleko...Zapaluvawe na mrtovci bilo kaj Sklavinite=tn.Sloveni, koi ìveele do rekata Rajna. Za niv
Bonifacij (8 vek n.e.) pi{i, odvratna rasa, koja trebalo da se katolizira. Istoto go kaùvaat i drugi
avtori. Spored Herodot (5 vek p.n.e.), mrtvite gi zapaluvale Trakite. Sledi istoto da bide i kaj Makedoncite. Za Stefan Vizantiski (6 vek n.e.) Brigite bile makedonsko pleme. Zna~i, Belci eden narod.
270
Mojsej bil Egiptjanec i toj kako Evrein=Ednoboèc so drugite od Egipet pobegnal: Mojsej=Mojsi.
269
111
vlijae{e mnogu vrz negoviot ugled. Na kratki pateki, tekstovite prodolìja da uìvaat
doverba, a nivniot pad vo senka vo 18 vek poskoro se dolè{e na op{toto prenaso~uvawe na
intelektualniot interes se podaleku od magijata, odo{to na kakva i da bilo osobena kritika. Zgora na toa, namaleniot interes za hermetizmot ne zna~e{e i namaluvawe na po~itta
kon Egipet. Na krajot od 17 vek, drevniot Egipet po~na da se povrzuva so radikalnoto prosvetitelstvo i se koriste{e zaradi potkopuvawe na hristijanstvoto i na politi~kiot status kvo. Pretsavata za Egipet si go zadrà sredi{noto mesto kaj slobodnite yidari, koi dominiraa so intelektualniot ìvot vo 18 vek. Ottuka Egipet- ~estopati povrzuvan so drugoto dolgove~no kralstvo, Kina- go zadrà visokiot ugled na svojata filozofija i nauka, a
pred se na svojot politi~ki sistem, se do raspa|aweto na evropskiot politi~ki i intelektualen napredok vo osumdesettite i devetdesettite godini od osumnaesettiot vek.271
Hermetizmot vo 17 vek
Xordano Bruno be{e zapalen ìv, vo Rim 1600 godina. Me|utoa, negovata smrt ima{e pomalo dolgoro~no vlijanie vrz hermetizmot vo sporedba so deloto na Isak Kazaubon,
umereniot u~en protestant koj vo 1614 godina ja ospori drevnosta na hermeti~kite tekstovi. Spored Frensis Jejts, nevoobi~aenoto obele`je na deloto na Kazaubon se dolì na faktot deka specijalisti~kite tehniki za tekstualna kritika,koi bile na raspolagawe u{te od
docniot 15 vek, bile tolku docna primeneti vrz Hermeti~kite tekstovi. No, ako gi zememe
predvid neizbe`nata prebirlivost na primenata na takvite tehniki, kako i politi~kite i
ideolo{kite celi za koi podocna bile upotrebeni, mene ne mi e ~udno {to zakanata koja
doa|a od tie Tekstovi na krajot od 16 vek, ne samo vrz katolicizmot, tuku i vrz hristijanstvoto kako celina, ohrabrila nekoj specijalist da gi ispita vo neprijatelski duh.
Kazaubon gi poso~i filozofskite, teolo{kite, pa duri i tekstualnite sli~nosti
me|u Hermeti~kite tekstovi, delata na Platon i nekoi izvadoci od Noviot zavet. Toj tvrde{e deka egipetskite tekstovi so sigurnost se izvedeni, najprvo zatoa {to vo Biblijata i kaj
Platon ne se upatuva na niv, a potem i zatoa {to tie govorat za docne`ni institucii i citiraat helenisti~ki avtori.272 Napadot na Kazaubon razorno vlijae vrz metata kon koja e
naso~en, imeno prestavata za Korpusot kako delo na eden ~ovek, napi{ano pove}e od iljada
godini pred hristijanskata era. Pa sepak, Kazaubonovite intelektualni i ideolo{ki potomci ne odgovorija na zabele{kata na Ralf Kadvort od sedumdesettite godini na sedumnaesettiot vek, koj tvrde{e dela prisustvoto na docne`ni materijali vo Tekstovite ne zna~i
deka tie nemaat vrednost kako izvori za egipetskata mudrost, imeno zatoa {to bile napi{ani pred izumiraweto na egipetskoto paganstvo i negoviot sve{teni~ki sled.
U{te pomalku, pak, sovremenite sledbenici na Kazaubon odgovorija na skicata na
Flinders Petri, koj vrz osobena istoriska osnova tvrde{e deka Tekstovite prestavuvaat
relativno ednorodna zbirka napi{ana nekade me|u 6 i 2 vek pred Hristos. Zgora na toa, nespornite sli~nosti me|u Hermeti~kite tekstovi, delata na Platon i platonisti~kite delovi od Noviot zavet moè lesno da se objasnat dokolku se pretpostavi deka site tie vle~at
koreni od docnata egipetska religija i od fenikiskite, mesopotamskite, iranskite i gr~kite idei koi kruàt niz celiot pojas na isto~niot Mediteran vo toj period.273
Upatuvaweto na Erazmo kon krajot od prethodnoto poglevje (vidi strana 159) pokaùva deka Kazaubon i negoviot hristijanski humanisti~ki napad vrz idejata za hermetizmot kako izvor na hristijanstvoto ne bil sosema nov. Pa sepak, prikaznata za otkritieto na
Kazaubon e sovr{en filolo{ki korelat na ve}e spomenstiot mit za istorijata na naukata
od devetnaesettiot i od po~etokot na dvaesettiot vek: herojskiot i osamen nau~nik- genij,
271
Belcite vo ...Kina...Japonija gi odnele svoite gradeì, pismenost, tradicii...Zurlata vo Vietnam...

Zna~i, helenskiot=pove}eboèn koine bil samo po smrtta na Aleksandar Makedonski, Ptolomejov
jazik. I sledi tekstovite bile na lu|e od makedonskite kolonii, a vakvi bile Isus Hristos i Apostolite. Tie nemale ni{to crne~ko=semitsko, a i ne poteknuvale od prostorite na Temnite od Egipet
s do so Mesopotamija so zakoseni o~i. Nivnoto prestavuvawe kako Temni ne drì, zatoa{to samo nekade od 15 vek zapo~nale preselbi na Crnci ju`no od Sahara.Istoto se slu~ilo i so Cigani,od Indija,
kon Zapad. Toa se poklopuva so vremeto koga na Peloponez se naselile Cigani, a denes e nivnitiot indiski muzi~ki instrument buzuki. Tokmu zatoa deka Isus Hristos bil temen e samo falsifikat. Vistina e edna, evrejstvoto=ednoboèstvoto go prifa}ale i Balkanci,a nivni bile sinogogite vo Stobi.
273
Vremeto bilo me|u 6 i 2 vek pred Hristos, a na Aleksandriski i Ptolomejski koine vo 3 vek p.n.e.
272
112
koj se izdignuva od svoeto vreme za da ja pretvori temninata na praznoverieto vo svetlina

na naukata i razumot.
Me|utoa, za àl na ovoj primer, hermetizmot i strasta kon Egipet prodolìja da
cvetat niz celiot 17 vek. Zgora na toa, Frensis Jejts go ima{e na um brkaweto me|u mitot i
stvarnosta, pi{uvaj}i gi zborovite: Se par~osa so eden udar..., no vo sledniot paragraf prodolùva: Kazaubonovata senzacija ne se po~ustvuva vedna{. Malku podocna taa i dopolnitelno go izmenuva vpe~atokot so vlijanieto:
Iako drugi faktori rabotea protiv tradiciite na renesansata vo 17 vek, smetam deka otkritieto na Kazaubon mora da se smeta kako eden od faktorite, vaèn faktor, za osloboduvaweto od magijata na mislitelite od 17 vek.
Vistina e deka Marin Mersen, filozofot i matemati~arot od po~etokot na sedumnaesettiot vek, go iskoristi vremenskoto locirawe ponudeno od Kazaubon za da go napadne
hermeti~kiot misticizam na magioni~arot od elizabetanskata epoha, Robert Flad, no te{ko e da se tvrdi deka taa tekstualna kritika imala krupnao vlijanie vrz op{testvoto kako celina. Se ~ini deka e podobro da go stavime kowot pred ko~ijata i da kaème deka veruvaweto vo magija po~na da splasnuva kon krajot na 17-tiot vek poradi op{testveni, ekonomski, politi~ki i religiski pri~ini od golemi razmeri; deka toa splasnuvawe be{e faktor koj pridonese za postepenoto gubewe interes za Hermeti~kite tekstovi i deka, poradi
obemot na takvoto splasnuvawe, veruvaweto vo golemata starost na Tekstovite stana `rtva
na op{tiot rast na skepticizmot.
Bez ogled dali kritikata na Kazaubon vlijaela vrz mislata na 17 vek kako celina,
taa voop{to ne vlijaela vrz hermetizmotvo toj vek. Nekoi specijalisti, kako na primer Kirher, voop{to ne se osvrnaa na Kazaubon; drugi, na primer platonistite od Kembrix, se soo~ija so negovata kritika, no sepak tvrdea deka Tekstovite sepak sodràt drevni i vredni
materijali.
Celta na `rtvuvaweto na Bruno be{e za{tituvaweto na crkvata od neposreden predizvik. Katoli~kiot interes za Egipet be{e premnogu silen za da moè da bide zadu{en, a
drevniot Egipet stana opsesija na eden od najvlijatelnite intelektualni i kulturni likovi
na Rim vo sedumnaesettiot vek: germanskiot isusovec Atanasius Kirher. Kirher bil hristijanski hermeti~ar koj se zanimaval so astrologija, pitagorejska harmonija, kabala i sli~ni ne{ta. Toj voop{to ne se somneval vo golemata drevnost na Hermes Trismegist, veruva
deka toj mu bil sovremenik na Avraam, kako i deka bil sosema podgotven da prifati egipetski predvesni~ki idei za Hristos. Kako {to samiot pi{uva:
Hermes Trismegist, Egip}anecot, koj prv gi vovede hieroglifite i stana gospodar i
roditel na seta egipetska teologija i filozofija, be{e prviot i najdrevniot od Egip}anite...Potoa Orfej, Musej, Linos, Pitagora, Platon, Evdoks, Parmenid, Melis, Homer,Evripid i drugite to~no go osoznaa Boga i boèstvenite ne{ta...274
Pokraj interesot za Egipet kako mestoto na prisca theologia, Kirher se intersiral za
Egipet i kako za prisca sapientia, izvornata mudrost ili filozofija, koja Grcite vo najgolem del ne uspeale da ja so~uvat. Toj se dopi{uval so Galileo za nekakov univerzalen standard na merewe koj, prirodno, bi bilo toj na egip}anite i ja koristel svojata mo} vo papstvoto za da prati svoi prestavnici vo Egipet, so cel da go utvrdi toj univerzalen standard od
dimenziite na Golemata poramida. Najmnogu napor- imeno, siot svoj ìvot i svojata izvonredna jazi~na darba- vloìl vo obemot da ja otkrie tajnata na hieroglifite, koi gi smetal
ne samo kako rizniva na drevna mudrost, tuku i kako sovr{eno pismo. Sledej}i gi stapkite
na Horapolo, Kirher veruval deka hieroglifite se sosema simboli~ni i, ottuka, nesporedlivo podobri od site alfabeti. Iako ne uspeal da gi de{ifrira egipetskite zapisi, toj
uvidel deka koptskiot jazik poteknuva od toj dreven jazik275 i deka bi moèl- i pokraj navo274
Bidej}i pismenosta na Belcite vo Levantot, ju`no od 35-tata paralela, ju`no od Krit, bila od ledenoto doba, so traewe preku 500.000 godini..., verojatno Tot bil prviot koj napi{al delo so hieroglifi.... Pa toa ostanalo kako tradicija i se}avawe na Belcite. Me|utoa, edniot bog bil crne~ki=semitski. Toj zapo~nal so Ehnaton, koj bil bezuspe{en. A uspehot go postignal Egiptjanecot Mojsej=Mosji.
275
Koptskiot jazik bil tn.slovenski. Olga Lukovi}-Pjanovi} kaùva: Vo taa cel, toj (Rober, R.I.) na
strana 230. vo Slovenski svet, go spomenuva: eden u~en Ilir, Solari}, koj ostavil eden neobjaven
rakopis pod naslovot Hieroglifika slovenska, vo koja gi sobral site poznati svedo{tva so cel da
113
dniot nedostig od fonetsko soodvestuvawe- da bide vo polza pri de{ifriraweto. Zatoa, tokmu vo migot koga koptskiot izumiral kako govoren jazik vo Egipet,276 Kirher go vtemelil
vrz sistemtska osnova svoeto prou~uvawe vo Rim. (Balkancite 19 i 20 vek se odrodile, R.I.)
Rozenkrojcerstvo: Drevniot Egipet vo protestanskite dràvi
I protestantite prodolìle da se intersiraat za Egipet i hermetizmot.Se ~ini deka i nedofatlivite rozenkrojceri, koi se pojavile vo Germanija, Francija i Anglija vo 17
vek, kako i Bruno- pri {to ne e iznenaduawe mo`nata povrzanost so nego-se zalagale za edna
vistinska religija na elitata. Se ~ini oti taa religija bila smislena za da se izbegne krvavoto neprijatelstvo pome|u katolicite i protestantite, koe tolku uàsno izbi vo triesetgodi{nata vojna koja pusto{e{e so Germanija od 1618 do 1648 godina. Isto kako i hermetizmot od 16 vek, taka i rozenkrojcerite, ili pak onie tvrdea deka zboruvaat vo nivno ime,
se zalagaa op{testvoto da bide predvodeno od elita prosveteni lu|e koi poseduvaat vistinsko, magisko i nau~no znaewe. Pritoa, tie go sledea sega ve}e poznatiot sled od egipetskoto
sve{tenstvo do pitagorejskoto bratstvo i do Platonovata akademija. Vo taa smisla, odr`livo e tvrdeweto na Frensis Jejts deka tokmu rozenkrojcerskiot koncept leì zad nevidliviot kolegium koj go gledaat osnova~ite na Kralskoto dru{tvo na Anglija vo pedesettite godini od sedumnasesettiot vek.
So pojavata na slobodata na po~etokot vo komonveltot, pedesettite godini od 17-tiot vek bea svedoci na vpe~atliva obnova na interesot za hermetizmot. Kako {to napi{a istori~arot Kristofer Hil: Vo pedesetite godini od 17 vek bea objaveni pove}e paracelzuski knigi i knigi za misti~na hemija odo{to vo celiot predhoden vek. Napa|aj}i go isprepleteniot crkoven i akademski establi{ment, angliskiot hermetizam se povrza so politi~ki i religiozen radikalizam.
Me|utoa, so Restavracijata od 1660 godina, golem broj misliteli se prepu{tija na
kontrarevolucionernoto te~enie i tie otstapija od svojot radikalizam. Zgora na toa, kralot mudro ja stavi naukata pod svoja kontrola,stanuvaj}i patron na Kralskoto dru{tvo, isto
kako {to be{e i poglvar na etabiliranata crkva.277 I pokraj toa, hermeti~kiot kvasec vo
vreme na komonveltot dade vaèn pottik za podocne`niot napredok na uglednata nauka. Sega, hermetizmot nekako be{e povrzan so eden osoben oblik na hilijazam koj se javi vo Anglija vo 17 vek, sosredo~en kon potrebata od usovr{uvawe ili oìvuvawe na seto znaewe;
toa se smeta{e za nuèn preduslov za pojavata na noviot milenium.
Platonistite od Kembrix, grupirani okolu Henri Mor i Rajf Kadvort, isto taka
dodjoda od takva hermeti~ka i hilijasti~ka sredina.Kako {to kaàv pogore, ovaa grupa, koja
cveta{e od {eesttite do osumdesettite godini na sedumnaesettiot vek, znae{e se za kritikata na Kazaubon, no sepak smeta{e deka Hermeti~kite tekstovi imaat golema vrednost zatoa {to sodràt elementi na prisca sapientia. Bidej}i ne gledaa pri~ina zo{to platonisti~kite aspekti na hermetizmot bi i bile pripi{ani na Grcija toga{, spored niv, su{tinskata funkcija na Grcite bila da bidat delumno sprovodnici na drevnata mudrist.Kako {to
napi{a Mor:
Platonovata {kola...so sozvu~je so u~eniot Pitagora
Egip}anecot Trismegist i anti~kata zbora
dokaì deka navistina pred Hrista postoele slovenski hieroglifi. Nie moìme da sumwame, deka
Slovenite imale eden potpoln hierogifski sistem, ama runite gi poznavale, a ako postoi samo mal
broj natpisi od ovoj vid, krivi bile zimite i mrazevite, koi daleku preku dve iljadi godini preminuvaat preku stenite i preku grobovite na davnite slovenski junaci. [fusnota: Pretpostavuvame, deka
Siprijan Rober, misli na Pavle Solari}, koj ìveel od 1779- 1821.g. Solari} bil korektor vo pe~atnicata na Grkot (toga{ postoela samo Carigradska patrija{ija, R. I.) Teodosij kaj Mlecite. Se misli za knièvnikot, bez nekoja ogromna vrednost. Me|utoa, zanimlivo mu e Zemqeopisanija; pi{el i
dela so istoriska tendencija; nie mislime, deka me|u niv se nao|aat Hieroglifika slovenska.] Samo
da se povtori, Brigite i Egitjanite imale isto poteklo, potvrdeno i so govedoto, a i sviwata, kako nositeli na krvnata grupa A na Belci, i toa samo koga Belcite niv po~nale masovno da gi odgleduvaat i
toa vo golema koncetracija, poradi{to sledelo infekcija na mala sipanica i grip...Tokmu zatoa do
denes vo R.Makedonija ima milionski hieroglifi, samo nare~eni Karpesta umetnost mesto pismenost.
276
Egiptjanite bile Belci.Pa tie govorele koptski=tn.slovenski, dodeka toj od arapski bil istisnat.
277
Zna~i, kralot bil vrz crkvata, kako {to bil carot vrz pravoslavieto.Pak,Rim bil bez car od 4 vek.
114
Od Haldejska mudrost, od vremeto sotrena,

No od Platona i dlabokiot Plotin obnovena.
Ubelivo najpoznatiot u~enik na platonistite od Kembrix be{e Isak Wutn, iako
stepenot spored koj opravdano moème da smetame za hermeti~ar i natamu e predmet na èstoka debota. Sepak, nema somne` deka i Wutn bil, kako {to se izrazuva sovremeniot prou~uva~ na intelektualnata istorija, Frenk Manuel, nevoznemiren poradi otkritieto na
Isak Kazaubon.
Zgorana toa, bez ogled dali ja prifatil hermeti~kata prisca thelogia, Wutn nesomneno
veruval vo egipetskata prisca sapientia i smetal oti negova dol`nost e da ja obnovi. Na primer, za teorijata za gravitacijata nemu nu`no mu bilo potrebno to~na merka na obemot na zemjinata topka. Kolku {to mu bilo poznato, ne postoele skore{ni to~ni presmetki na stepenot na geografskata {iro~ina. Moèl da se potpre samo vrz brojkite na helenisti~kiot
matemati~ar i astronom Eratosten i negovite sledbenici, no tie ne se vklopuvale vo teorijata na Wutn. Potem go pretpostavil slednovo: iako Eratosten ìveel vo Egipet, toj sepak ne gi so~uval to~no drevnite merki. Ottuka Wutn moral da ja otkrie to~nata dolìna
na izvirniot egipetski ar{in, vrz osnova na koj bi moèl da go presmeta nivniot stadion
koj, spored klasi~nite avtori, imal vrska so stepenot na geografska dolìna.
Prethodno, vo 17 vek, Buratini, Italijanec koj rabotel za Kirhner, kako i Xon Grivs, angliski nau~nik so sli~ni preokupacii, so godini se obiduval da dojdat do to~nite dimenzii na Golemata piramida. (U{te od damina se veruvalo- sosema mo`no opravdano- deka
Piramidata sodrèla sovr{ena edinica na dolìna, povr{ina i volumen, kako i geometriski proporcii kakvi {to se i zlatnata sredina .) Koga Grivs se vratil vo Anglija, toj
vo celost gi objavil svoite naodi i bil imenuvan za profesor po astronomija vo Oskford;
Wuton vrz osnova na negovite brojki zaklu~il deka Piramidata bila izgradena vrz osnova
na dva ar{ini. Eden od tie bil mnogu blisku do onoj {to nemu mu bil potreben, za razlika
od onoj {to go koristele Grcite, no sepak ne se vklopil vo negovata teorija. Mo`no e toa da
se dolèlo na faktot deka dimenziite na Piramidata, do koi do{ol Grivs i Buratini, bile
neto~ni zatoa {to tie ne moèle da se probijat niz {utot nasobran okolu nea. Vpro~em,
Wutn uspeal da ja dokaè svojata op{ta teorija za gravitacijata duri otkako francuzinot
Pikar to~no go presmetal stepenot na gerografskata {iro~ina vo severna Francija.
Ova pra{awe za merkite e samo eden primer za verata na Wutn vo prisca sapientia na
drevniot Egipet. Toj bil uveren i deka Egip}anite bile zapoznaeni so teorijata za atomite,
so heliocenrizmot i so gravitacijata. Kako {to pi{uva vo edno od prvite izdanija na svojata Pricipia Mathematica:
Spored najdrevnoto mislewe na onie koi se oddavale na filozofija, fiksnite yvezdi stoele nepodvi`ni na najvisokite delovi na svetot, pod niv planetite kruèle okolu
Sonceto, a Zemjata, kako edna od planetite, go obikoluvala Sonceto za edna godina...Egip}anite bile prvite nabquduva~i na neboto i verojatno tie ja pro{irile taa filozofija. Oti
od niv i od narodite okolu niv, Grcite- narod koj pove}e se interesiral za filozofijata
odo{to za izu~uvawe na prirodata- gi prezele svoite prvi i najizdràni idei za filozofijata; i vo vestalskite obredi nie moème da go prepoznaeme duhot na Egip}anite, koi pod
maskata na religiozni obredi i hieroglifski simboli gi ~uvale zagatkite koi se nadvor od
granicite na razbiraweto na tolpata.278
Ovoj izvadok e epitom na voobi~aenoto gledi{te na 17 vek za temite za koi se interesirame. Wutonoviot voshit od drevnite Egip}ani, kako i negovata po~it na ovie rani
stavovi, vpe~atlivo e {to poslednite godini od svojot ìvot gi minal obiduvaj}i se da go
odbrani argumentot izloèn vo negovata Dopolneta hronologija na drvnite kralstva (Chronologies of Ancient Kingdoms Amended).Spored toj argument, egipetskata civilizacija bila
osnovana tokmu pred Trojanskata vojna i golemiot Sesostris vsu{nost e [i{ak od Biblijata, koj ja napadnal Judea posle vremeto na Solomon. Spored Wutn, od toa sleduva deka Egip}anite se relativno novojdenci, pa zatoa poodredeni na mnogu postari bibliski tradicii.
Me|utoa, celta na Wutn bila ednostavno da go utvrdi primatot na Izrael; namislata ne mu
bila da odre~e deka Egipet bil izvorot na gr~kata mudrost. Ova docno vremensko locirawe
278
Vo R.Makedonija, okupiran i osloboden makedonski del, ima premnogu hieroglifi i opservacija...
115
na Egipet go nateralo da gi otfrli site gr~ki hronoloigii i Grcite da gi locira u{te podocna. Vo slednoto poglavje naveduvame deka takviot obid treba da se sogleda kako reakcija
na hristijani i ugledni deisti, kako {to bil Wutn, na ona {to sovremenata specijalistika
vo intelektualnata istorija, Margaret Xejboks, go narekuva radikalno prosvetitelstvo.279
No, pred da dojdeme do radikalnoto prosvetitelstvo i reformacijata na slobodnoto
yidarstvo, se ~ini oti e polezno da gi razgledame veruvawata na docnata Renesansa za va`nosta na Fenikijcite, koi zazemaat tolku zna~ajno mesto vo masonskata legenda, bidej}i
hramot vo Erusalim, koj go simbolizira svetot i koj e vo sr`ta na masonskite obredi i veruvawa, go izgradil polufenikiecot Hiram. Treba da se potsetime na slednovo: iako egipetskiot jazik ostana zagatka zaklu~ena vo hieroglifite, procutot vo hristijanskite studii
na hebrejski jazik posle reformacijata relativno brzo dovedoa do uvidot deka hebrejskiot
i fenikijskiot se vzaemno razbirlivi dijalekti na istiot jazik. Zatoa, specijalistite imaa
relativno jasna ideja za fenikijskiot jazik dolgo vreme pred opatot Bartelemi da go pro~ita negovoto pismo vo osumnaesettiot vek.280
Sekako, se veruva{e deka hebrejskiot bil prvobiten jazik na ~ove{tvoto, jazikot
na Adam i na Vavilonskata kula. Ottuka, zasileno se traga{e po hebrejski zborovi vo drugite jazici, osobeno vo evropskite,281 potraga koja dobi pottik od ona {to najgolemiot broj
specijalisti denes bi go narekle beleìta koincidencija na zborovi. Sekako, nekoi od tie
koincidencii moèbi se dolàt na igra na slu~ajnosti no, kako {to kaàv vo Vovedov, veruvam deka drugite se posledica na genetskiot odnos me|u afroaziskite i indoevropskite
jazici, dodeka drugite se pozajmuvawa od hanaanskiot ili fenikijskiot vo gr~kiot, etrurskiot ili latinskiot jazik.282
Fenikijcite bile sogleduvani za prenesuva~ot preku koj hebrejskata kultura i hebrejski jazik, kako i drugi kulturi i jazici koi denes bi gi narekle semitski, se ra{irile niz
Evropa.283Na primer, politi~kiot teoreti~ar od {esnaeseetiot vek, @an Boden, koristel
lingvisti~ki dokazi za da go potkrepi svoeto tvrdewe deka site civlizaciii i jazici se ra{irile od Heldejcite. Smetal deka invazijata na Danaos i Kadmos bile su{tinski ~ekori
vo toj proces, kako i deka site Grci do{le od Azija, Egipet ili Fenikija. No, iako Boden
ostanal ugleden politi~ki mislitel, negovata teorija i teoriite sli~ni na negovite nabrzo bile zaseneti od strana na deloto na u~eni lu|e od vidot na Xosef Skaliger i Kazaubon
pri po~etokot na sedumnaesettiot vek- lu|e koi ne mudruvaa na dolgo i na {iroko za vrskite so hebrejskiot i koi i den-denes se prisutni vo kanonot na klasi~ite studii. Me|utoa, hu279
Makedonskiot vladar Pelagon go branel Trojanskiot kral Prijam vo Trojanskata vojna. Zatoa na
ist prostor se traga vrskata me|u Pelagon i Prijam. Tokmu sprema Pelagon bilo nare~ena kotlinata
i nejzinoto ezero, Pelagonija. Peoncite se narekuvale i Pelagonci. Ematija (ime na Makedonija kaj
Homer) porano se narekuvala Peonija, a Pelagoncite bile vbrojuva vo peonskite plemiwa. Pelazg se
povrzuva so makedonskata Pelagonija, duri postavuva ravenstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian)
ili Pelasgia (Macedonia). Peonija bila od postledeno doba. A taa u~estvuvala vo bitkata za Troja. Voda~
bil Pirjahme.Spored Homer,toj bil najdobar junak, a negova tatkovina bila kaj {irokostrujniot Aksios (Vardar) i vnuk na Pelagon. Tokmu negovoto ime go nosi Pelagonija preku 3.000 godina. Centralno
mesto bila Pelagonija,sprema Pelagon.Tokmu zatoa Pelagonija so Pelister bile mitolo{ki.A s ova
bilo pomesteno na jug, na Olimp so Halkidiki (Pelopones), a tn.Troja bila vo Brigija=Evrova. Nejzin rakopis vo Ilijada vnesol Redakciskiot odbor na Pizistras (6 vek p.n.e.): Trojanska vojna 6 vek.
280
Fenikijcite imale pelazgiski bogovi. Evreite bile ednobo`ci so bogot na Crnci=Semiti. Fenikijcite imale normalni o~i, a Egiptjanite se do so Mesopotamcite zakoseni. Bidej}i Mojsej bil Egiptjanec toj so negoviot govor se razbiral so naseleniet vo Arapskiot Poluosatrov, kade imalo pove}e
-bo`ci,toj go {irel ednoboèstvoto. Tn.izgubeni evrejski plemiwa se povratile vo pove}eboèstvo.
281
Vavilonskata kula bila na tn.slovenski jazik Nebokatnica=nebo katnica, so najgorna plo~a na koja
stoelo Ziguret=siguret, osiguret od Potopot...Belcite imale tn.slovenski jazik, a slu`ben stanal aramejski, koj bil dvorasen, {to bilo so staroegipetski, pa koine i latinski, duri gotski vo koine u{te
i gotski=tatarski jazici: samo tn.Sloveni govorat so jazik na Belci, a drugite so pove}erasni jazici...
282
Navedenoto na avtorot e proizvolno i bezosnova: rasa=narod i samo istoglasno,no ne so re~enici...
283
Semitski jazici nare~eni od avtorot se samo dvarosni, na Belci i Crnci, a takvi bile aramejski i
staroegipetski. Sledele koine i latinski, a od koine so dopolnitelni mongolski=gotski bil gotskiot. Tokmu zatoa zapadno od Germanija se dvorasni jazici, pelazgiski i semitski, a isto~no od Francija
torasni jazici na Belci so Crnci i Mongoli.Evrejskiot bil tn.slovenski,{to vaèlo za etrurskiot...
116
genotot Samoil Bohar ednakvo obrazovan i vnimatelen u~en ~ovek, ne e me|u niv. Vo ~etiriesettite godini od sedumnaesettiot vek, Bohar napravi istraùvawe na toponimite okolu
Sredozemjeto koi se moèbi od semitsko poteklo, istraùvawe koe do den-denes ne e nadminato. Toj sprovede istraùvawe i za zborovi pozajmeni vo gr~kiot i vo latinskiot od hanaanskiot jazik, koe prestana da bide merodavno duri vo dvaesettite godini od devetnaesettiot
vek.284
Drevniot Egipet vo osumnaesettiot
Wutn e lik okolu koj se se vrti. Doa|aj}i od svet na astrologija, alhemija i magija,
toj ostavi svet vo koj tie ve}e ne se po~ituvani. Taa promena, sekako, ja odrazuva i op{testvenata, ekonomskata i politi~kata prerazba vo docniot sedumnasetti vek, zaedno so triumfot na kapitalizmot vo Anglija i vo Holandija i na etatizmot vo Francija. Vo toj nov svet
nema{e mesto za hermetizmot, barem ne vo stariot oblik, no toa ne zna~e{e oti e namalena
voodu{evenosta od drevniot Egipet. Taa voodu{evenost se vivna tokmu vo toj vek, od 1680 do
1780 godina. Na primer, glavniot junak na najpoznatiot roman vo po~etokot na vekot- Telemah (Tlmaque) na Fenelon, prv pat objaven vo 1699 godina- e gr~kiot princ Telemah, sinot
na Odisej, no romanot e poln so kritiki za materijalnoto bogatstvo, golemata mudrost, filozofija i pravda na Egip}anite. Tie se sopostaveni so podredenosta na Grcite, iako faraonot Sesostris im bil naklonet i milostovo im daval zakoni.
Sredinata na osumnaesettiot vek e vrvot na egiptofilijata. Kako {to kaà eden
francuski pisatel vo 1740 godina.
Se zboruva samo za drevni gradovi Teba i Memfis, za Libiskata pustina i za pe{terite na Tebanda. Mnogumina go znaat Nil isto kako i Sena. Duri i na decata im se polnat u{ite so negovite vodopadi i procepi.
Pisatelot verojatno bil del od hristijanskata reakcija protiv Egipet (poglednete
go êtvtroto poglavje). Me|utoa, vo ovoj period,drugi evropocentri~ni pisateli, koi vo devetnaesettiot i dvaesettiot vek bea do~ekani kako pioniri, ja oddadoa svojata po~it kon
Egipet. U~eniot Xovani Batista Viko, koj uspe{no tvore{e vo Neapol od po~etokot na
osumnaesettiot vek i ~ie romanti~arsko, evropocentri~no i istoricisti~ko razbirawe na
istorijata go napravi heroj na istori~arite od 19 vek, na brojni na~ini bil negativno
nastroen kon Egip}anite. Kako poboèn katolik, toj gi isklu~i Evreite od svetovnata
istorija i nivnata istorija ja vrza so sozdavaweto. Za Egip}anite smetal deka se samo edni
od najranite narodi posle Potopot. Pa sepak, tie igraa sredi{na uloga vo negovoto razmisluvawe. Imeno, toj smeta deka negovata skica na tri epohi e zasnovana vrz egipetskata
istorija, onaka kako {to ja pretskaàl Herodot: trite epohi se epohite na bogovite, na heroite i na lu|eto. Na tie tri epohi im soodvestuvaat tri vida na jazik: hieroglifi, simboli~ki i epistolaren. Toj govori za i go prifa}a mitot za Kadmos, povrzuvaj}i go so Egipet. I Monteskje e prisilen da priznae oti Egip}anite bile najdobrite filozofi na svetot.
Se ~ini deka glavnoto te~enie na modernoto mnenie za Egipet vo Anglija i vo Francija bilo- kako {to, vpro~em, sugerira i pogorniot navod od francuskiot pisatel- ednozna~no pozitivno. Na primer, eden od najpoznatite angliski dramski pisateli od sredinata na
osumnaesetiot vek bil Edvard Jang, na ~ija serija egipetski drami- kako {to bi moèlo i da
se o~ekuva- ne i be{e postaveno golemo vnimanie vo podocne`nite vekovi. Vo 1752 godina,
petnaesettgodi{niot Edvard Gibon ja pokaà svojata voodu{evenost so Egipet, pi{uvaj}i
go svojot prv istorski esej za Vremeto na Sesostris.
Ova pozitivno mislewe, kako i istrajnoto ubeduvawe deka gr~kata kultura do{la od
Egipet i Fenikija, se preobrazi vo edno nivo, nemisti~no u~ewe.Vo 1763 godina, bleskaviot
opat Bartelemi, koj go de{ifrira{e palmirskiot i fenikijskiot jazik, podnese statija
pod naslov Op{to razmisluvawa za odnosite me|u egipetskiot, fenikijskiot i gr~kiot jazik. Vo taa statija, negova prva to~na pretpostavka, za koja se potpira{e vrz Kirher- za ~ie
284
Koine i latinski bile dvorasni jazici, naslednici na staroegipetski, a vakov bil aramejski. Ovoj
ne moèl da se razbere so evrejskiot jazik, koj bil tn.slovenski jazik na Belci, kako {to bil i koptskiot. Denes vo Sirija vo tri sela ìveat okolu 18.000 ìteli, koi govorat aramejski jazik. Vsu{nost,
vulgaren=bulgaren aramejski.Me|utoa,ovoj jazik ne moèle da go razberat Evreite koi bile vo svetot.
117
delo inaku smeta{e deka e fantasti~no- be{e deka koptskiot jazik e oblik na staroegipetskiot. Toj go prepozna i jazi~koto semejstvo koe podocna }e go ponese imeto semitsko, a
koe go nare~e fenikisko. Vrz tie dve osnovi, toj utvrdi deka egipetskiot, iako ne e semitski jazik, stoi vo vrska so semitskoto semejstvo. Vistina e deka nekoi od negovite leksi~ki
dokazi denes moè da se pokaàt kako pogre{ni, zatoa {to odredeni kopski zborovi se dolàt na pozajmuvawa od semitskiot vo docniot egipetski. Me|utoa, nikakva zabele{ka ne
moè da im se upati na glavnite nasoki na negoviot argument, koi se povikuvaat na sli~nostite me|u izgovorot i gramati~kite obele`ja. Vo taa smisla Bartelemi e pionir na ona
{to denes bi go narekle afroaziski studii.285
Bartelemi priznava deka ne moè da sogleda takvi paraleli me|u koptskiot i gr~kiot jazik.286 I pokraj toa, toj veruval vo egipetsko kolonizirawe i civilizirawe na Grcija
i smetal deka e nevozmo`no vo taa razmena na idei i stoki egipetskiot jazik da ne u~estvuval vo obrazuvaweto na gr~kiot.287 Potem nudi spisok na etimologii od egipetski na gr~ki
jazik, od koi nekolku- na primer koptskoto hof, demotskot hf vo gr~koto ophis (zmija)- i denes
se ~inat verodostojni.
Lingvistite ne se edinstveni u~eni koi smetale deka Egipet imal sredi{te i predimstvena uloga. Standardnoto delo za anti~kata mitologija od 18 vek, imeno deloto na opatot Brenie, prodolìlo so klasi~nata i renesansnata tradicija na izveduvawe na gr~kite i
rimskite bogovi od egipetskite. Na krajot od vekot, Xejkob Brajant se obidel da go prodolì deloto na Bohar, no poso~il oti Bohar ne bil celosno uspe{en tokmu zatoa {to ja predvidel egipetskata sostojka na gr~kata i vo rimskata mitologija i jazik. Zatoa, Brajant se
obiduva da go objasni nivnoto poteklo od edna amonska kultura. koja sodrèla i egipetski
i fenikiski elementi. I pokraj toa {to negovoto delo izobiluva so fantasti~ni aspekti,
jas veruvam oti negoviot pristap vo osnova e vistinskiot, no i deka potfrla zatoa {to egipetskiot se u{te ne bil de{ifriran jazik, a toj ne go koristel koptskiot. Kako i da e, negovoto delo Nov sistem; ili analiza na drevnata mitologija, objaveno vo 1774 godina, uìva
ogromen ugled pri preminot od osumnaesettiot vo devetnaesettiot vek; toa e eden od glavnite izvori za poetite od erata na romantizmot, osobeno na Blejk.
Istoto gledi{te dominira i so istorijata na filozofijata. Ve}e spomenav deka evropocentristite, kako {to bil Monteskje, smetale oti Egip}anite bile najgolemite filozofi.Duri i Jakob Bruker, ~ija ogromna istorija na filozofijata e neprekinat napad vrz
Martin Bernal istakna: Vo 1763 godina, bleskaviot opat Bartelemi, koj go de{ifrira{e palmirskiot i fenikijskiot jazik, podnese statija pod naslov Op{to razmisluvawa za odnosite me|u egipetskiot, fenikijskiot i gr~kiot jazik. Vo taa statija, negova prva to~na pretpostavka, za koja se potpira{e vrz Kirher- za ~ie delo inaku smeta{e deka e fantasti~no- be{e deka koptskiot jazik e oblik na
staroegipetskiot. Za Kosidovski koptskiot jazik prestavuval krajna razvojna faza na staroegipetskiot jazik. Toj se upotrebuval u{te vo 17 vek od egipetskite felasi i do denes ostanal kako ritualni
jazik na koptskata crkva. Koptskiot jazik bil samo reformiran staroegipetski jazik, od kogo bile
otfrleni semitskite zborovi. Lidija Slaveska veli: Koptska azbuka i star koptski tekst od 3 v.n.e.
Pismoto se upotrebuvalo vo Egipet od 8 v.p.n.e. Oddelni zborovi vo tekstot lesno moè da gi razberat
pripadnicite na slovenskite narodi.Se potvrduva, koptskiot jazik bil jazik na Belci, tn.Sloveni.
Martin Bernal pi{i: Najgolemiot del od bukvite vo koptskiot alfabet doa|at od gr~kiot alfabet.
Na koptskiot jazik mu prethodel koine. Od pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik Ilijada bila
prevedena na koine vo 3 vek p.n.e. Na koine pi{ele Beros 240 g.p.n.e., Maneto itn. A i Liv Andronik
vo 240 g.p.n.e. pi{el na latinski. DIE KOPTEN von P. DU BOURGUET S.J. HOLLE VERLAG BADEN-BADEN, 1967 na str. 5 pi{i: Koptite poteknuvaat neposredno od Egiptjanite na faraonskoto vreme. Ozna~uvaweto koptsko e skratuvawe na zborot Aigyptios, {to dopu{ta da otpadni prviot difton. A
bidej}i poramidite bile vkopani, sledi kopt, od kopati, kako Prokopij=pro kop...Toj na str. 210 naveduva: pred Hristos 2 vek prvi probawa egipetskiot so gr~ki bukvi da se transkribira, od koi rezultira koptskiot jazik. Istoto go napravil Konstantin Filozof, od koine gi ostrani semitskite=crne~kite zborovi i go sozdal tn.staroslovenski jazik. Denes nego go razbiraat preku 350 milioni tn.
Sloveni,a {to ne e so aramejskiot jazik. Aramejski ne go razbiraat tn.Nesloveni.Zna~i, bez semitsko.
286
Ona {to ne postoi me|u koine i koptski, istoto ne postoi i me|u koine i tn.staroslovenski. Tokmu
zatoa tn.staroslovenski jazik bil kako koptskiot jazik. A Kiril Solunski napravil koptska kopija.
287
Se potvrduva,od staroegipetski nastanal koine.Ovoj bil Ptolomejov i Aleksadriski jazik od 3 vek.
285
118
Platon, negovite egipetski u~iteli i nivnoto ezoterstvo i dvojna vistina, ne moèl da gi

li{i Egip}anite od nazivot filozofi.
Osumnaesettiot vek: Kina i fiziokratite
Krajot od 17 vek e svedo{tvo za naplivot na evropskata samodoverba. Po pobedata na
Poljacite nad Turcite pred portata na Viena vo 1683, sleduva brzoto osvojuvawe na Ungarija i pripojuvawe kon Avstrija. Ovie nastani, kako i napreduvaweto na Rusite do Crnoto
More, ja branat Evropa od zakanite na Turcite. Ottoga{ pa natamu, Evropejcite gi potisnuvaat Azijcite, kako na kopno, taka i na more. Ohrabreni od taa bezbednost, voda~ite na prosvetitelstvoto, vo svojata reakcija protiv feudalizmot i tradicioinalnoto hristijanstvo,
se ~ustvuvaat slobodni da pokaàt naklonost kon nekoi neevropski kulturi. Daleku najomileni im se Egipet i Kina, za koi se smetalo deka se me|usebno mnogu sli~ni, ako ne i neposredno povrzani. Tie dve civilizacii ne bile smetani ednistavno za antievropski utopiikako {to e slu~aj so Turcija, Persija i so zemjite na Hjuronite- koi moè da se proniknat
so nekakvo op{to blagorodni{tvo i da se koristat zaradi satirizirawe i kritikuvawe na
Evropa. Egipet i Kina imaat mnogu pogolema va`nost zatoa {to se primeri na povisoki i
ponapredni civilizacii. Za obete bilo smetano deka poseduvaat ogromni materijalni dostignuvawa, dlaboki filozofii i podobri sistemi za pi{uvawe.
Me|utoa, nivnoto najprivle~no obele`je e primernoto upravuvawe. Se smetalo deka
toa bilo razumno i bez praznoverie, od strana na lu|e postaveni da go pravat toa poradi nivniot moral i nivnata mudrost, lu|e od koi se baralo da minat niz strogi inicijacii i obuki. Od edna strana, sekularnite francuski fiziokrati se ~ustvuvale pobliski do Kinezite:
sakale da go vidat Luj XV kako kineska car, a sebesi kako inteligencija. Pod nivna zakrila,
Kina izvr{i golemo kulturno vlijanie vrz Francija, a najgolemiot broj centralizirani i
racionalizira~ki politi~ki i ekonomski promeni kon sredinata na osumnaesettiot vek
sledea kineski modeli.
Osumnaesettiot vek: Anglija, Egipet i slobodnite yidari
Ako fiziokratite se vrtea kon Kina, pomisti~nite masoni, gi pretpo~itaa Egip}anite. Sega masonskata istorija e zamaglena, a istorijata pred reorganizacijata na majstorstvoto na po~etokot na osumnaesettiot vek i dvapati pozamaglena, zatoa {to mora da se izveduva od podocne`ni pisanija koi namerno davale iskrivena slika za da se sozdade nekakva
prestava za mitolo{kiot razvoj. I pokraj toa, za nekoi fakti moè da se postigne soglasnost. Na po~etokot, masonite bile tajni dru{tva na yidari koi rabotele na katedrali i na
drugi golemi zdanija vo srednovekovna Evropa. Vo najgolemiot del od kontinentot tie izumrele po reformacijata i po francuskite verski vojni; preìveale vo Britanija, no so
eden sosem poinakov karakter so vlezot na blagorodnicite i po~etokot na takanare~enoto
spekulativno masonstvo. Me|utoa, duri i pred promenata, do koja doa|a kon krajot na sedumnaesettiot vek, slobodnite yidari imaat nekakva osobena povrzanost kon Egipet.
Deloto Originum sive Ethymologiarum na hristijanskite enciklopedist i istori~ar
Isidor od Seviqa, napi{a nonekade vo dvaesettite godini od {estiot vek, sodrì izjava na
Herodot i Diodor, spored koi geometrijata ja izmislile Egip}anite zaradi merewe na zemjata otkako nadojdeniot Nil }e gi odnesel grani~nite me|i. Za Isidor, geometrijata bila
samo edno od sedumte umetnosti, no za masonite taa imala sredi{na va`nost zatoa {to tie
ja izedna~uvale so samoto yidarstvo. I povtorno, nekolku srednovekovni masonski rakopisi
velat deka Evklid go izmislil yidarstvoto vo Egipet za egipetskite vlastelini. Pred da ja
otfrlime taa neobi~na prikazna vredi da se potsetime deka Evklid verojatno go priìveal
siot svoj ìvot vo Egipet.
Fenikijcite, koi Biblijata cvrsto gi vrzuva za Egip}anite- i ednite i drugite se
navedeni kako sinovi na Ham- bile vo jadroto na masonskata mitologija. Hiram Abid, polufenikiec i graditel na Solomonoviot hram, verojatno u{te vo 16 vek bil del od masonskata legenda. Navodno ubien po dovr{uvaweto na hramot, nesomneno stanal sredi{en lik od
ozirski vid do obnovata na majstirstvoto na po~etokot na osumnaesettiot vek.
Ve}e spomenav deka spored Frensis Jejts, Bruno e vrska me|u renesansnite hermeti~ari i rozekrojceri od sedumnaesettiot vek. Taa gleda vrska i me|u rozenkrojcerite i slobodnite yidari, i toa vo likot na Elijas E{mol- osnova~ot na E{molskiot muzej vo Oksford- koj baral da im se pridruì na rozenkrojcerite i za kogo se znae deka bil iniciran kako
119
mason. Ponatamu, Frensis Jejts poso~uva i na odredeni temelni sli~nosti me|u rozenkrojcerite i slobodnite yidari, vo osnos na dimenziite i proporciiite koi gi koristat kaj zdanijata- Solomonoviot hram ili Golemata piramida- za da ja siboliziraat strukturata na
vselenata i èlbata da sozdadt nekakva vrska na prosvetiteli (illuminati) koi bi go vodele
svetot kon podobar, pomiren i potoleranten na~in na ìvot. Od druga strana, taa ne gleda
vrska me|u ovaa tradicija i ra{ireniot hilijazam vo istite krugovi, vrska koja ja gledaat
podocne`ni u~eni. Brojni hijalisti veruvale deka znaeweto mora odnovo da bide sobereno
pred doa|aweto na iljadogodi{ninata. Ottuka, u~eniot moè da igra uloga na babica na
eshatologijata. Se ~ini deka angliskata nau~na revolucija kon krajot na sedumnaesettiot
vek se razvi tokmu od tie mislovni {koli.
Interesot na blagorodni{tvoto za masonerijata se zgolemuva vo sedumdesette i vo
osumdesette godini od sedumnaesettiot vek. Nalik na sovremenata pojava na kafeterii i xentlmenski klubovi, rastat na slobodnoto masonstvo, kako i drugi zavisni faktori od tipot
na golemata obnova na London po Golemiot poàr vo 1666 godina, govori za promeni vo urbaniziranata trgovska i zemjoposedni~ka klasa na po~etokot od ona {to bi moèloe da go
nare~eme sup-politi~ka aktivnost nadvor od dvorot na Restavracijata. Za vreme na vladeeweto na Jakov II, od 1685 do 1688 godina, kako i posle Slavnata revolucija edna godina podocna, svedo~ime za oìvuvawe na radikalizmot koj vrati duri i nekoi od preìveanite na
komonveltot od pedesettite. Me|utoa, vo ova dvièwe koe, kako {to kaàv, Margaret Xejkob go nare~e radikalno prosvetitelstvoto, puritanstvoto i grubiot hilijazam od prethodniot period bea zameneti so pomoderni idei, vklu~uvaj}i gi i ideite na deizmot, panteizmot i ateizmot.
Vo {eesettite i sedumdesettite, ateizmot glavno se vrzuva so Tomas Hobs. Hobsovata politi~ka ideja za Levijatan ne e tolku {okantna kolku {to be{e negoviot ateizam, koj
se potpira vrz ateizmot i materijalizmot na Demokrit i koj se nadovrzuva na epikurejskata
tradicija, najcelosno izrazena vo delata na golemiot rimski poet Lukrecij. Ateizmot istovremeno raste i vo Holandija. Dolgore~no, sepak, najvlijastelnata filozofija koja se izrodi vo Holandija vo sredinata na sedumnaesettiot vek e panteizmot na golemiot evrejski filozof Spinoza, koj bil pod vlijanie kako od Kabalata, taka i od Bruno.
Kon krajot na osumdesettite, vo Anglija se pojavi nova, ednakva radikalna sila, i
toa od hermeti~kata i rozenkrojcerskata tradicija. Novoto dvièwe se zalaga za dvojna
filozofija, koja i ovozmoùva na elitata da se izdigne nad religiskite kavgi na tolpata.
Na tolpata treba tolerantno da i se dozvoli da si go praktikuva svoeto osobeno praznoverie, no politi~kata i intektualnata mo} treba cvrsto da se zadrì vo racete na malkuminata prosvetiteli.
Ovoj op{t stav be{e soobrazen so angliskoto op{testvo od 18 vek. Me|utoa, vo radikalnoto prosvetitelstvo imalo misliteli kako Xon Toland, koj gi crpi ideite za prisca theologia od rozenkrojcerskata i masonskata tradicija, no go ~ita i Bruno. Toland usvoil golem
del od Brunovite kosmolo{ki hermeti~ki i egipetski idei za oìveana materija i svetski
duh, idei koi vodea vo panteizam, pa duri i vo ateizam. Odamna pred toa i samiot Wutn se
kolebal, vo tajnost, okolu pra{aweto za aktivnosta ili pasivnosta na materijata, no wutizmot ne bil samo nau~na razmisla. Toj imal i dosledna politi~ka i teolo{ka doktrina koja
zavisela od pasivnosta na materijata, na koja dvièweto i doa|a odnadvor. Vo sprotivno, vo
teolo{ka smisla, na vselenata ne bi i trebalo golem arhitekt, u{te pomalku ~asovni~ar,
a na Anglija ne bi trebalo kral; Toland bil sosema svesen za republikanskite implikacii
na svoite idei.
Xon Toland bil sredi{en lik vo sozdavaweto na legendite, obredite i teologijata
na spekulativnoto masonstvo, koi vo golema mera se standardiziraat i kanoniziraat so spojot na razni masonski i rozenkrojcerski grupi vo 1717 godina. Dotoga{, me|utoa, dvièweto
go prezele ugledni wutnisti. Duri i hrabri likovi kako Wutonoviot zamenik i naslednik
na Kembrix, Vilijam Viston, koja za razlika od svojot mentor otvoreno go priznaval svoeto
arijevstvo- neveruvaweto vo boèstvenosta na Hristos- go preziraat i aktivno mu se sprotistavuvaat na Toland i negovite idei. Pa sepak, nekoi od aspektite na radikalnoto prosvetitelstvo preìveale vo uglednoto masonstvo, koe go zadrùva su{tinskiot elitizam na
svojna filozofija i- vo nov oblik- svojot neoplatonizam. Kako i vo taa tradicija, obi~nite
120
lu|e, duri i najgolemiot broj masoni, sledat delumna vera, no povisokite ~inovi go nadminuvaat hristijanstvoto.
Za masonite, kako i za hermetizmot, imeto na skrieniot Bog e premnogu sveto ili so
pregolema magiska mo} za da im bide razotkrieno duri i na poniskite stepeni, majstorstvo.
Toa ime bilo Jabulon i- kako {to i bi moèlo da se o~ekuva- e trojno ime: prvite dva sloga
se Ja od Jahwe, bogot na Izrael, i Bul od kanaanskiot Ba<al. Poslednoto ime e od >On, hebrejskoto ime za egipetskiot grad >Iwnw, na gr~ki Heliopolis, denes pregradie na Kairo.288
Spored klasi~nite avtori, Heliopolis bil golem centar na u~enosta vo koj u~el, me|u drugite, i Evdoks. Za slobodnite yidari toj bil epitomot na drevnata ezoteri~na mudrost.
U{te pova`no, gradot bil vaèn centar na kultot kon bogot na Sonceto i osobeno se vrzuval so Ra, koga- kako {to spomenav vo strana 115-ta- osumnaesettata dinastija go povrzuva so
Oziris. Hermeti~kite tekstovi vo pove}e navrati govorat za sovr{eniot grad koj go osnoval Citt del Sole, Gradot na Sonceto,289 ve}e bila polzuvana od Bruno, taa e podobro poznata
vo utopijata na negoviot sovremenik, Kampanela.
Vo gradot na Kampanela ìveat ~isti i pobo`ni solarnijanci oble~eni vo beli odori- tie se o~igledno Egip}ani- i negovite zgradi so~inuvaat sovr{en model na vselenata
ili heliocentri~en planetaren sistem. Treba da se potsetime deka masonskata ideologija
se gradi okolu idejata za sveto zdanie koe ja simbolizira vselenata. Vo Gradot na Sonceto
Mojsej, Hristos, Muhamed i drugite golemi u~iteli se po~ituvaat kako magovi, no so gradot
vladee Hermes Trismegist kako sve{tenik na sonceto, filozof, kral i zakonodavec. Pa taka, tvrdeweto na masonite deka nivnata tradicija vle~e koreni od drevniot Egipet ima fakti~ka osnova. Niz Hermeti~kite tekstovi, Bruno, Kampaneli, Toland i/ili negovite prijateli, moè da se povle~e linija od posledniot slog na imeto na nivniot Bog, koj ne smee da
se izgovori, do >Iwnw, centarot na kultot na Ra vo dolen Egipet.
Raste~kata zagatka na Jublon- od judeihristijanski do hanaansko-fenikijski, egipetski i, kone~no, ozirski obredi na visokata klasa- ne zna~i deka se kriela sredi{na uloga na
Egipet kaj slobodnite yidari. Masonskite hramovi neretko se gradele vo egipetski stilarhitekturata, prirodno, e mnogu va`no za majstorstvoto- od {to se gleda deka loìte treba da se smetaat za egipetski hramovi. Nivnite simboli se razbiraweto na ~isto logi~ki
hieroglifi od 18 vek. (Nekoi, kako na primer piramidite i okoto, koi denes moè da se vidat vo Golemiot pe~at i dolarskata banknota na Soedinetite Dràvi, se prezemeni neposredno od Egipet.) Ottuka, nema somne` deka masonite se smetale sebesi na naslednici na
platonisti~kite ~uvari i na samiot niven primer, egipetskite sve{tenici.
Ako pottikot za poistovetuvawe so Egipet i so nekoi religiozni simboli dojde od
porane{nite tradicii, op{toto znaewe za Egipet kaj masonite od osumnaesettiot vek se dolè{e na u~enosta od toa vreme. Me|utoa, pred da gi ispitam tie novi izvori na informacii, najprvin bi sakal da se osvrnam kon intlektualnite dvièwa vo toa pole vo Francija.
Francija, Egipet i napredokot: kavga me|u anti~arite i modernistite
Idejata za napredokot postoi vo Evropa od {esnaesettiot vek, koga lu|eto po~nale
da uviduvaat oti imaat proizvodi i izumi koi lu|eto od anti~kiot svet gi nemale- {e}er,290
hartija, pe~atnica, veternici, kopmas, barut itn.291- i koi, site do eden,se vovedeni od Azija.
No, za vreme na opusto{uva~kite verski vojni od {eesettite godini vo 16 vek do {eesettite
godini od 17 vek, te{ko bilo takvoto gledi{te da se ra{iri ili pak da se cvrsto da se vkoreni. Me|utoa, vekot od sedumdesettite godini od 17 vek do sedumdesettite godini od 18 vek,
e vek na golema ekonomska ekspanzija, nau~en i tehni~ki razvoj i zgolemena koncetracija na
politi~ka mo}. Popularniot pisatel Pero i modernistite vo Francija ne mu se dodvoruvaat na Luj XIV sporeduvaj}i go negovoto vreme so toa na Avgust; tie navistina smetaat deka
rasko{ta i moralot na nivnoto vreme se pogolemi od rasko{ta i moralot na anti~kiot svet
- osobeno na varvarskite homervi heroi.(Ilijada varvarska od varvarska Pelagonija, R.I.)
288
Proizvolno izveduvawe i ne e istoglasno: Jabulon, J==I, a=o, b=v, u=o=l, on=an; Kairo=k air-o.
Pri tolkuvawa mora da postojat zakonitosti, a ne kako {to sekoj }e si posakuva...: Citt del Sole,
cita=yida; del=del; Sole=sle, sl+on+t=slont=slonc=slonce, bez l sonce=sont-e: ksantik=k sant ik.
290
[e}er=seker=sekar=sehar=Sahara=shara=skara=peskara,{e}er kako pesok: shara=sgara=skara=s...
291
Osven {e}er,s imale,za primer veternicite bile tn.vizantiski, tn.vizantiski ogan koj bil tajna...
289
121
Kultot na Luj XIV kako Le Roi Soleil, Kralot na Sonceto,292se ~ini deka bil voveden
pri negovoto stapuvawe na vlast vo 1661 godina i prestavuva del od obidot za sozdavawe dràven kult koj bi moèl da gi obedini site Francuzi, i katolici i protrestanti. Vpro~em,
kako i trobo{tvoto na Apolon, Herakle i Bog tvorec, kultot ili voobrazenosta nesomneno
imalo korist od mladosta na Luj i krajot na gra|anskite vojni vo Fronda. Kultot go zazel
sredi{noto mesto vo rasko{ta i kulturata na Versaj i sluèl za politi~kata cel na podmituvawe na blagortodni{tvoto so spektalite i uìvawata na dvorot, za koj se smetalo deka e najbleskaviot na zemjata. Kako mladiot Apolon, Luj bil patron na umetnostite. Kako
Herakle,293 bil mo}en vo vojna. Toj bil tradicionalno sonce so svojot obred Journe,den, koj
po~nuval so ceremonijalnoto lever (stanuvawe) i zavr{uval so isto tolku ceremonijalnoto
coucher (odewe na po~ivka ili zao|awe); no toj istovremeno bil i kopernikansko sonce, okolu koe kruèle planetite. Kultot imal a alhemiski aspekti. Sovremeniot istori~ar Luj
Marvin pokaà deka koristeweto na ognometi i frlaweto prav vo vozduh, nad voda vo blesok na svetlina, {to igralo sredi{na uloga vo negovite spektakli, imalo za cel da pokaè
deka Luj bil sposoben, kako i Sonceto, da se me{a so site ~etiri elementi, a sepak site da
gi transcendira.
Pa sepak, iako ovaa kombinacija od alhemija, oboùvawe na Sonceto i obogotvoren
kral koj e vo vrska so Sonceti navistina izgleda egipetski, jas ne uspevam da najdam neposredna vrska me|u niv. Od druga strana, nie od Volter znaeme deka Luj bil poistovetuvan so
Sesostris, kako i so drugi monarsi od antikata. Pa taka, opi{uvaj}i ja rasko{ta na drevniot Egipet, francuskite pisateli za vreme na vladeeweto na Luj XIV i Luj XV mora da imale
nekakov arrire pense za svoeto sopstveno op{testvo.
Ova ne vodi nazad kon kavgata koja dominirala so intelektualniot ìvot na Evropa
vo tekot na osumnasesettiot vek: kavgata me|u anti~arite i modernistite. Kako {to spomenav pogore, jadroto na pra{aweto bilo dali moderniot svet e moralno i umetni~ki podobar od anti~kiot, pri {to sredi{teto bilo vrz moralcite i umetni~kite osobini na Homerovite epovi; treba da imame na um oti anti~kite Grci go smetale Homer za tatko i osnova~ na nivnata kultura. Od 15 do raniot 17 vek, Egip}anite bile gledani kako prestavnici
na vistinskata antika, no istovremeno, inovatorite go koristele avtoritetot na Egipet za
da se sprotistavat na drevniot avtoritet na Aristotel, Galen utn. Ottuka, slikata za Egipet vo taa smisla bila dvojna. Vo docniot 17 i vo raniot 18 vek vo Francija, dominanten bil
aspektot na napredok: Egipet, poistoveten so Francija na Luj XIV, nesomneno bil na stranata na modernistite.
Fenelon, avtorot na Telemah, samiot bil premnogu nedofatliv kako karakter, za da
dozvoli da go fatat na bilo koja od stranite.Toj go sakal Homera i se voodu{evuval od ednostavnosta na Grcite no, kako {to rekov, pofalbata na golemoto bogaststvo i kulturnata
nadredenost na civilizacijata na Egipet od vremeto na Seostris vo sporedba so homerivata
Grcija nesomneno go distancira od Madam Dosie, preveduva~kata na Ilijada i pobornikot
na Homerovoto ve~no umetni~ko i moralno sovr{enstvo.
Od druga strana, opatot Terason gi pretpo~ital modernistite. Toj bil roden vo nadareno katoli~ko semejstvo i se ~ini deka tatko mu usvoil nekoi od hiljasti~ki preokupacii koi dominirale so angliskata nauka od sedumnaesettiot vek. Tatkoto gi obrazuval svoite sinovi za da go zabrza krajot na svetot. @an Terason stanal sve{tenik i vode~ki lik vo
francuskiot intelektualen ìvot od poslednata decanija na 17 vek, pa se do svojata smrt vo
1750 godina. Kako profesor po gr~ki i latinski na Coll de France i na vrvni pozicii i vo
Acadmie Franais i vo Acadmie des Inscriptions et Belles Letters, toj dominira so izu~uvaweto na
anti~kata istorija vo Francija na po~etokot od 18 vek. Eden seriozen napad vrz Ilijada,
objaven vo 1715 godina, go stava na ~eloto na modernistite.
Terason stanuva slaven i poradi preveduvaweto na Diodor Sikeliot, podrobniot i
pozitivno nastroeniot komentator na Egipet i koloniziraweto na Grcija. No sepak, najpoznat e po edna novela koja izleguva od pe~at vo 1731 godina: Sthos, histoire ou vie tire des
monumentes: anecdotes de l ancienne gypte. So eden relativno prividen izgovor, Terason tvrdi
292
293
Lamerika=l Amerika...;Roi=Rli, beo=bel:k + rl-i = kral-i;Car=sar: toj car=Tsar=csar=czar=cezar.

Herakle=h erakle=e rakle; krokodil=k roko til, o=a, d=t; reptil=rep til; gu{ter=gu{ (a) ter (a).
122
deka negovoto delo vsu{nost e delo na nekoj nepoznat aleksandriec od vtoriot vek po Hristos. Iako fikcija, novelata vklu~uva edno ~udo materijali od anti~ki avtori, od Herodot
do crkovni otci, prosleden so bibliografski bele{ki, kako i od novelata Etiopika za koja
navistina se ~ini deka bila napi{ana vo vtoriot vek po Hristos.
Herojot na Terason, Set, e egipetski princ roden vek pred Trojanskata vojna. Vsu{nost, vo trineaettiot vek pr.n.e. postoele dvajca faraoni po ime Seto- {to na gr~ki e preneseno kako Seths- a tradicinalniot datum na Trojanskata vojna bil 1209 godina pred Hristos. Se ~ini oti Terason go zel imeto od ptolomejskiot egipetski istori~ar Maneto, koj
go koristel kako ime na golemiot faraon Ramzes II, sinot na Set I. Faktot {to imeto i datumot se prili~no to~ni pokaùva deka u~enite od 18 vek moèle odvreme- navreme dobro
da gi oskoristat klasi~nite izvori za rekonstrukcija na egipetskata istorija. Me|utoa,
strukturata na novelata e fikcija i potsetuva na Fenelonviot Telemah, zatoa {to se zanimava so avanturata i obrazuvanierto na blagorodniot mlad princ. No, od nea se gledaat i
Diodorovite prikazni za civilizaciskite osvojuvawa na Oziris. Posle razni misteriozni
inicijacii, Set patuva niz Afrika i Azija, osnova gradovi i vostanovuva zakoni, a podocna
se vra}a da mu se pridruì na kolegium na inicirani.
Kako i Telemah, Setos sodrì brojni kritiki za slavata na egipetskata civilizacija i, duri i pove}e od Telemah, insistira na nadredenosta na Egipet nad Grcija. Terason ja
opi{uva akademijata vo Memfis kako mnogu podobra od taa vo Atina i podobro govori za
site nauki i umetnosti vo koi Egip}anite gi nadminuvale Grcite. So navodi od klasi~ni
avtori, Terason pokaùva deka osnova~ite na gr~kata politika, astronomija, tehnika i matematika site do eden u~ele vo Egipet. Pokraj toa, toj smeta deka postoele bliski paraleli
me|u gr~kata i egipetskata mitologija i me|u gr~kite i egipetskite obredi, kako i deka Grcite niv gi prezele od Egipet. Prenosot na kulturata se odvival glavno so pomo{ na Grci
koi u~ele vo Egipet. Pokraj toa, gi spomenuva i kolonozaciite na Kadmos i Danaos, a va`no
e i toa {to cvrsto gi vrzuva fenikjcite so slavata na egipetskata civilizacija.
Tokmu Set vedna{ stanuva standarndniot masonski izvor na informacii za Egipet.
So {irewe na masonstvoto niz Evropa i Severna Amerika, knigata se preveduva na angliski i germanski i doìvuva brojni izdanija niz 18 vek. Stanuva izvor za brojni drami i operi, glavno masonski, od koi najpoznatata e Magi~nata flejta. I [ikanederovoto libreto i
Mocartovata partitura se prepolni so masonsko-egipetski simbolizam. Pove}e od eden vek,
knigata otvoreno se koristi kako izvor za masonska istorija, a i denes e vrutokot na nejzinite legendi i rituali. Tradicijata za prvenstvoto na Egipet ostana tolku va`na za majstorstvoto, taka {to masonerijata ne be{e kadra da ostapi kako pred popularnoto, taka i
pred akademskoto mislewe za toa pra{awe. Kako {to se izrazuva eden masonski avtor vo triesettite godini od 19 vek, izrazito filhelensko vreme:
Site anti~ki i sovremeni istori~ari se sloùvaat oti drevniot Egipet bil kolevkata na naukata i umetnostite, kako i deka dene{nite lu|e tokmu ottamu gi crpat svoite religiozni i politi~ki na~ela. Kako {to pokaà u~eniot Duoua: Nalik na drvo staro kolku
i svetot, Egipet ja digna svojata veli~estvena glava vo haosot na ve~nosta i gi zbogati site
delovi na svetot so svoite plodovi. Toj gi probi svoite korewa do potomstvoto vo razni oblici i raznolo{ki izgledi, no so trajna su{tina koja doa|a do nas so svojata religija, moralnost i nauka.
Mitologijata kako alegorija za egipetskata nauka
Idejata spored koja mitologijata e alegorisko tolkuvawe na istoriskite nastani
ili na prirodnite pojavi za narodnite masi, koi se kadarni samo delumno da ja osoznaat vistinata, bila mo{ne vkoreneta vo antikata. Taa e del od op{tata {ema na dvojna vistina na
filozofijata, na koja tolku ~esto upatuva pogore. Tokmu toa e dominatnoto razbirawe na
mitot, od Renesansata do krajot na 17 vek.
Frenk Manuel so mnogu uset go opi{a na~inot na otfrlaweto i urivaweto na takviot pristap, pri preminot kon zdraviot razum vo osumnaesettiot vek. Nekoi monografi od
osumnasettiot vek, kako na prmer Frer i opatot Banie, storija isto kako i gr~kite evhemeristi 2000 godini prethdno, i se obidoa da gi protolkuvaat mitovite kako nespretno kaùvawe na bukvalna vistina. Za lu|eto od antikata se smetalo deka mitovite gi prifa}ale
zdravo za gotovo, kako {to toa go pravele i nim sovremenite lu|e od drugi kontinenti.
123
Promenata se povrzuva{e so raste~koto ~ustvo za napredok i se pogolemata tendencija, koja po~nuva so avtorot Fontanel vo 17 i 18 vek, da se povle~e analogija- kako {to
toa vo antikata go napravil Sveti Avgustin- me|u ~ove~kata istorija i rastot na deteto do
zrelost. Sosema sprotivno na prethodnoto razbirawe kako skrien znak za nekoja povisoka
civilizacija, mitot po~nuva da se gleda kako poetski izraz na detstvoto na ~ove{tvoto, izraz koj ne treba da se vrednuva spored svojata vistinata sodrìna, tuku kako izvor na informacii za ~ove~kata psihologija.
Me|utoa, i pokraj seta taa aktivnost, alegoriskoto tolkuvawe na mitot kako izraz
na drevnata mudrost na egipetskite sve{tenici opstana i prosperira{e me|u slobodnite
yidari i rozenkrokcerite. Manuel pokaà deka, vo pe~aten oblik, toa bilo oìveano vo
ogromnite i izvonredni neintersni dela na Kur de @ebelen. Nas, me|utoa, mnogu pove}e ne
intersiraat delata na u~eniot ~ovek i revoliciner [arl Fransoa Dupua.
Kako {to poso~i golemiot istori~ar na naukata od 20 vek, Xorxo de Santilijana, ne
e ~udna malata poznatost na Dupua vo dene{ninata. Negovite veruvawa i natamu se dosleden
predizvik i za hristijanstvoto i za mitot za Grcija kako kolevka na kulturata; od tie pri~ini, i toj i negovoto delo morale da bidat pogrebani. Dupua bil bleskav nau~nik i izumitel na semaforot, a bil aktiven i vo politikata za vreme na francuskata revolucija. Negoviot golem ugled kako u~en ~ovek, kako i negovata posvetenost kon umrenite revolucionerni na~ela, pridonesle tokmu toj da bide prirodniot izbor za direktor za kulturni nastani
za vreme na Dorektoriumot od 1795 do 1799 godina, a vedna{ potoa stanal i pretsedatel na
zakonodavnoto telo za vreme na Konzulatot pod upravata na Napaleon.
Najpoznato delo na Dupua e ogromnoto Poteklo na site kultovi, koe se pojavilo vo
1795 godina. Vo nego, Dupua tvrdi deka site mitologii i religii moè da se dovedat do eden
izvor, Egipet. Zgora na toa, toj veruva deka re~isi site mitovi se vtemeleni vrz edno od mo`nite dve na~ela: ~udoto na polovoto razmnoùvawe i sloènoto dvièwe na yvezdite i drugite nebeski tela. Iako mitot e formuliran so spektakularna i fanstati~na terminologija, toj krie nekakava vnatre{na vistina koja moè da se objasni samo vo kontekst na naukata. Vsu{nost, golem del od negovoto ogromno delo e podrobno uskladuvawe na mitot so
astronomijata, koja- za àl na site pobornici na ariskiot model- ja poznaval mnogu podobro
od bilo koj od podocne`nite klasi~ari. Dupa se rakovodi spored dve glavni temi. Ednata e
negoviot napad vrz hristijanstvoto i toj so ogromna podrobnost ja pokaùva bliskoisto~nata mitolo{ka zadnina na Evangeliata. Smeta, imeno, deka religijata e izgradena od {utot
na pogre{no razbrani sve{teni~ki alegorii. Vtorata krupna tradicija, smetal deka vo
osnovata se egipetski- so jazikot na astronomijata. Dupua i tuka nastapuva so cela niza zaprepastuva~ki soodvetstavuvawa ili poklopuvawa, na primer me|u mitot za dvanaesette podvizi na Herakle i godi{noto dvièwe na yvezdite niz dvanaesette ku}i na zodijakot.
Frenk Manuel smeta oti Dupua e interesen, no vo krajna linija apsurden. Gledi{teto na De Santilijana, pak, e sosema poinakvo:
Deloto na Dupua sodrì prakti~ki se {to e otkrieno u{te od arhai~nata astronomija pa navamu. Toj na raspolagawe gi imal samo klasi~nite izvori, prakti~no nemal to~ni
orientalni tekstovi, a od drugite delovi na svetot samo povremeni izve{tai na patnici...so
tie nedovolni instrumenti, toj uspeal da izraboti ne{to {to modernite istraùva~i ne
moàt da go dofatat. Negovoto znaewe za pretsokratovcite e mnogu poobemno od ona {to
moè da se izvle~e od Herman Dils,biblijata na sega{nata u~enost, pa sepak im odoleva na
pogre{nite pogoduvawa. Negovoto Poteklo moèbi se smeta za ekstremno, no i izdràno,
dosledno i impresivno.
Vo dvaesette godini po objavuvaweto na deloto, gledi{tata na Dupua bile isklu~itelni vlijatelni i se smetale za ideolo{ka i za teolo{ka paralela na politi~kiot predizvik od Francuskata revolucija. Hristijanskiot odgovor na negoviot napad }e go ispitame
vo Pettoto poglavje, kako i so nego povrzaniot helenisti~ki predizvik po negovoto sogleduvawe na Grcija kako privrzok na Egipet, koe moème da go vidime, na primer, vo slednava
izjava: Egipet moè da se smeta za majkata na site teogonii i izvorot na site izmislici koi
Grcite gi dobile i gi doterale, oti se ~ini deka ne izmislile mnogu.294
294
Se dokaùva,deka delata vo Atina bile kako onie vo Egipet:Ilijada, Atlantida i s drugo atinsko.
124
Egipetskata ekspedicija
Bez ogled dali Dupua igral direktna uloga vo odlukata da se odi vo Egipet, nema
somne` deka negovoto prisustvo, kako vaèn intelektualno-politi~ki lik, go odrazuva op{tiot egiptofilski duh vo napaleonskite krugovi pred 1798 godina, koga zapo~nuva golemata ekspedicija vo goren Egipet, za koj veruval deka e izvorot na egipetskata, pa ottuka i na
svetskata kultura.
Vsu{nost,planovite za kolonizacijata na Egipet se napraveni mnogu pred Revolucijata, poto~no vo sedumdesetite godini na 18 vek, vo kulminacijata na voodu{evuvaweto so
Egipet kaj francuskite masoni. Iako ekspedicijata imala va`ni politi~ki i ekonomski
pri~ini, nema somne` deka vaèn motiv bila i idejata oti Francija }e ja oìvee lulkata
na civlizacijata koja Rim ja uni{til, kako i èlbata da se razberat egipetskite misterii.
Neizvesno e dali i samiot Napaleon bil mason. Sepak, nema somne` deka bil dlaboko vpletkan vo masonskite raboti, deka brojni ~lenovi na majstorstvoto imale visoki ~inovi vo negovata vojska i deka masonstvoto odli~no cvetalo pod negova vlast. Jasno e i deka Napaleon go zel svojot kralski simbol, p~elata, od Egipet,295 verojatno so posredstvo na
masonski izvori. Negovoto po~etno odnesuvawe vo Egipet isto taka svedo~i za toa vlijanie:
se obidel, na primer, da go nadmine hristijanstvoto i da se prestavi kako pobornik na islamot i evejstvto, a i sovesno vlegol vo Golemata piramida i imal misti~no iskustvo.
Samata ekspedicija e fascinanten presvrt vo stavot na Evropa kon istokot. Na brojni na~ini, podrobnite ostraùvawa, mapite i crteìte, kako i pla~kosuvaweto predmeti
i spomenici na kulturata zaradi ukrasuvawe na Francija, pretstavuvale eden ran primer na
voobi~aeniot urnek za prou~uvawe i objektifikuvawe po pat na nau~no ispituvawe, koj stana belegot na evropskiot imperijalizam i osnovata na orientalizmot od 19 vek, koj tolku
dobro go opi{a Edvard Said.Od druga strana, i natamu postojat brojni tragi na stariot stav
kon Egipet, a kaj nau~nicite koi se vo ekspedicijata preovladuvalo uveruvaweto deka vo
Egipet }e moàt da nau~at su{tinski fakti za svetot i za sopstvenata kultura, a ne samo
nekakva egzotika koja treba da go dopolni evropskoto znaewe za Afrika i Azija i za dominacija nad tie kontinenti.
Na primer, matemati~arot Edme-Fransoa @omar izveduva podrobni merewa na piramidite i premer na Egipet vrz osnova na drevni izvori koi tvrdele deka egipetskite merki na dolìna bile zasnovani vrz detalno znaewe za obemot na svetoto deka- kako {to spomenav na stranite 166-7 vo vrsja so Wutn- Golemata piramida sodrì nekakvi osobeni merki na geografska {iro~ina. Koga @omar gi objavil svoite naodi vo 1829 godina, vo vremeto
na straniot helenizam, zaprepastuva~kite soodvestuvawa koi gi otkril nabrgu bile otfrleni vrz osnova na navodni gre{ki. Negovite zaklu~oci se ~inat mnogu pove}e verodostojni
vo svetlinata na skore{nite poprecizni merewa.
Ve}e vo 1798 godina, neohelenizmot i romantizmot bea krupni sili. I pokraj svoite
masonski obyiri, Napaleon glavno bil ~edo na svoeto vreme: nesporno e deka se zamisluval
sebesi kako Aleksandar- i toa na izrazit gr~ki na~in- i go nosel so sobe Plutarhovite @ivoti za da obezbedi klasi~ni modeli. Imal i primerok od Ilijada, ~ij junak Ahil mu bil
vdahnovenie na Aleksandar. Od neposredna va`nost bil primerokot na Anabaza od Ksenofon, koj otslikuva edna niza od epizodi vo koi Grcite si go ~istat patot niz mnogu pogolem
broj Azijati. Ova zgodno delo stana biblija na imperijalizmot od 19 i 20 vek, iako mu bea
potrebni nekolku decenii za da gi zameni demokratskite govori na Demosten i Ilijada kako standardno ~etivo za po~etokot na izu~uvaweto na starogr~kiot jazik.296
Ostatokot od Napalenovata biblioteka sluì kako sovr{en primer za romanti~arskiot vkus na vremeto. Toa se poemata Osijan, za ~ija sredi{na uloga vo romanti~arskoto
dvièwe }e progovorime vo slednovo poglavje, potem Biblijata i sanskritskite Vedi, koi
govorat za novata romanti~arska zaludenost so drevna Indija, so {to }e se zanimavame vo
Pettoto poglavje.
Napaleonovata plo`ba e, voobi~aena, dramati~na, no taa sostojba na nekoj {to ìvee spored anti~kiot obrazec, no e zgrap~en vo novata paradigma za napredok i romanti295
296
P~ela dete na Sonce;piramida kako p~elina ko{arka...;piramid=pir (pil) amid=a mid=med,medi.

Iljada bila napi{ana na pelazgiski=tn.slovenski, a na tn.starogr~ki (koine) prevedena 3 vek p.n.e.
125
~arski helenizam, bila sosema vobi~aena za vremeto. Vistina, [ikaneder i Mocart i natamu ja slavat egipetskata mudrost vo Magi~nata flejta, napi{ana vo 1791 godina, no toa e vo
dale~nta Viena. Vo Zapadna Evropa ne{tata se poinakvi. Ve}e do 1780 godina, Edvard Gibon
govori za eden stepenuvan, etapen na~in za egipetkata teologija i filozofija na Grcija, a
pred toa go pali svojot maloletni~ki esej za Sesostris, tvrdej}i deka sega, na pozreli godini, ve}e ne se osmeluvam da gi povrzam gr~kata, evrejskata i egipetskata antika, koi se izgubeni vo nekakov dale~en oblak.
Vo istata decenija, u{te eden u~en pravi ~ekor vo istata nasoka. Za deloto na opatot Bartelemi za de{ifriraweto na fenikiskiot i sporedbata so koptskiot, hebrejskiot i
gr~kiot jazik, ve}e progovivme; vo 1788 godina, kon krajot na negoviot dolg ìvot, toj go objavuva svoeto najpoznato delo, Patuvaweto na mladiot Anahars. Prikaznata za patuvaweto
na mladiot skitski princ niz Grcija od ~etvrtiot vek e u~ena i so brojni komentari prosledena novela, po mnogu ne{to nalik na Set, koj nered so Telemah e i edna od nejzinite inspiracii. Uspehot na Anahars be{e ednakov so uspehot na Set: samo na francuski doìvea
pove}e od ~etirieset izdanija, a be{e preveden i na osum drugi jazici.Na presvrtot koj taa
go gleda vo sostojbata na Grcija e za~uduva~ki. Ako neviniot mlad Fenelonov Telemah doa|a
od sever, od Grcija, vo napredniot Egipet, Anahars doa|a od doblesnata Skitija vo Grcija
vo period na prefinetost i dekadencija, pa sepak Grcija koe e mesto na edna golema civilizacija.
Iako ja slavi Grcija, Bartelemi e premnogu dlaboko vkorenet vo anti~kiot model za
da bi moèl da gi prenabegne civilizira~kite ulogi na Egipet i Fenikija. Vo svojot voved
vo novelata, toj gi gleda Egip}anite koi pristignuvaat kako zakonodavci vo primitivnata
Grcija. Kako i Frer, ova pristignuvawe spored Bartolemeni ne se sostoi samo od Kekrops,
Kadmos i Danaos, tuku trista godini porano, vo 20 vek pred Hristos, so Inahos i Foronej, za
koi gr~kata tradicija smeta deka se Pelazgijci ili avtohtoni. Pokraj toa, interesno e {to
toj go nasetuva argumentot koj sedumdeset godini podocna- vo pedesettite godini od 19 vek}e go ponudi golemiot semitist Ernest Renan i spored koj grubiot semitski karakter i negoviot grub monoteizam se dolàt na pustinskoto sonce. Bartelemi tvrdi deka plamenoto
egipetsko sonce i nemu sosema sprotivnata dlaboka senka sozdala prekumerena ednostavnost
na mislata i umetnosta, dodeka bleskavata svetlina na Grcija sozdala ne{to polesno i povitalno:
Taka Grcite, izleguvaj}i od svoite {umi, ve}e ne gi gledale predmetite pod nekakov
zastra{uva~ki i mra~en prevez. Egip}anite vo Grcija gi omeknuvale,malku po malku, ostrite i gordi izrazi na svoite sliki. Dvete grupi, sega obrazuvaj}i eden narod, sozdale jazik koj
bleska so ìvopisni izrazi. Tie gi preslekle svoite stari mislewa so boi koi ja menuvaat
nivnata ednostavnost no koi gi pravat niv pozadovolni.
Ova gledi{te go stava Bartolemi vo onaa etapa koja bi ja narekla preodna. Toj, imeno, go prifa}a Vinkelmanovoto romanti~arsko neohelenisti~ko gledi{te za Egip}anite
kako kruti, formalno i prili~no mrtvi, nasproti Grcite koi se rasmeani deca. Od druga
strana, toj ne gi gleda ne{tata kako {to lu|eto gi gledale vo 19 vek, vo smisla na apsolutna
potreba od gr~ka rasna i linvisti~ka ~istota. Pa taka, se ~ini oti nema problem so opisite na koloniziraweto koi gi dava Anti~kot model.
Anahars ne se samo eden magistralen pat za ekspanzija za vreme na Francuskata revolucija, tuku e verojatno i najvlijatelna istorija na Grcija za vreme na vrvot na Filhelenizmot vo Francija. Najvlijatelnata kniga na angliski, ogromnata Istorija na Grcija, napi{ana od strana na Gibonoviot prijatel Vilijam Mitford, e mnogu poakademska. Mitford
bil mnogu pomalku voshiten od Grcite vo sporedba so Bartelemi. Kako dosleden konzervativec, toj ja otfrla idejata za napredok i voop{to ne e siguren deka Grcija gi nadminuva
Egipet i Bliskiot Istok; vsu{nost, toj poskoro smetal deka e obratno. Kako {to pi{uva vo
prviot tom od svojata Istorija, koja ostanuva najmerodavnoto delo za toa pra{awe od objavuvaweto vo 1784 godina, pa se do triesettite godini od devetnasettiot vek:
Asirija bila mo}na imperija,Egipet bil najnaselenata dràva so koja vladeela edna
mala pre~istena politeja, dodeka Sidon bil rasko{en grad poln so proizvoditeli i obemna
trgovija u{te koga Grcite, neuki za najo~iglednite i najneopohodni ume{tini, se veli deka
se ranele so èladi. Pa sepak tokmu [sic] Grcija bila prvata zemja vo Evropa koja se izdigna-
126
la od varvarstvoto; se ~ini deka taa prednost se zdobila sosema [sic] blagodarenie na svoeto
poblisko op{tewe so civiliziranite narodi od istokot.(Asirija=a sirija=sir..=sur.., R.I.)
Mitford se pridrùva i do gledi{teto na Anti~kiot model za koloniziraweto na
Grcija:
Se ~ini deka nekoe vreme, nekakvi presvrti vo Egipet- a za ranite nastani vo Egipet i onaka znaeme malku- naterale golem del od negovite ìteli da se naselat vo tu|i naselbi. Civilizacijata na politejata na Krit verojatno se dolàt na toa. Nekoi od najpotkrepenite tradicii na anti~ka Grcija govorat za osnovawe egipetski kolonii vo Grcija, tradicii tolku zatvoreni za nacionalni predrasudi i tolku sovr{eno sozvu~ni so seta poznata
istorija, taka {to nivnite osnovni okolnosti, se ~ini, ne moè da se stravat pod znak pra{alnik. [mrsnite bukvi moi]297
I natamu e mnogu silen argumentot spored koj tradiciite ili legendite se verodostojni dokolku se rasprostraneti, ako odgovaraat na drugi istoriski urneci, se potkrepeni
so nadvore{ni izvori i odat protiv interesite na onie koi izvestuvaat za niv. Sepak, interesno e da se zabeleì deka nema postara odbrana na Anti~kiot model. Pri~inata za ova e
bidej}i buvot na Minerva leta samo vo samrak- odnosno tradicionalnite veruvawa se izrazuvaat samo koga se soo~eni so predizvik.Kako i brojni drugi voinstveni braniteli na status kvo, Mitford tvrdi deka site seriozni u~eni lu|e nekako se sloùvaat so negoviot stav i
veruvaat nared so nego vo orientalnoto poteklo na gr~kata civilizacija. Priznava, sepak,
deka eden plitkomislen u~en, Semjuel Masgrejv, tvrdel oti gr~kata kultura e avtohtona.298
POGLAVJE 4:
NEPRIJATELSTVOTO KON EGIPET VO 18 VEK
Sega se pribliùvame kon su{tinata na ovoj tom i kon potekloto na silite koi na
kraj uspeaja da go soborat Anti~kiot model i da ja postavat Grcija namesto Egipet na izvori{teto na evropskata civilizacija. Jas }e se sosredo~am vrz ~etiri tie sili: hristijanskata reakcija, podemot na konceptot za napredok, rastot na rasizmot i romanti~arskiot helenizam. Tie se povrzani: dokolku Evropa moè da se povrze so hristijanstvoto, hristijanskata reakcija si ima rabota so evropskoto naprijatelstvo kon Azija i Afrika i so zgolemenata netrpelivost me|u egipetskata relogija i hristijanstvoto.
[to se odnesuva do pra{aweto za napredok, jas tvrdam deka negoviot podem kako
dominantna paradigma mu na{teti na Egipet poradi dve pri~ini. Drevnosta na dràvata go
stavi Egipet pred podocne`nite civilizacii, a negovata dolga i stabilna istorija, koja prethodno naloùva{e voshit, sega stana pri~inata toj da se prezira kako stati~en i neploden. Na dolgi pateki, na Egipet mu na{teti i podemot na rasizmot i potrebata da se omalovaì sekoja afrikanska kultura; me|utoa, za vreme na 18 vek, neednozna~nosta na rasnata
sostojba na Egipet im ovozmoùva{e na negovite podrùva~i da tvrdat oti toj vo su{tina i
po poteklo e bel. Od druga strana, Grcija neposredno se ofajdi od rasizmot i na sekoj moèn
na~in i so zabrzani ~ekori stanuva{e destvoto na dinami~nata evropska rasa.
Na toj na~in rasizmot i napredokot moèa da se zdruàt vo osudata na egipetskata/afrikanskata stagnacija i vo pofalbata na gr~kiot/evropskiot dinamizam i promena.
297
Krit i Elada ja kolonizirale Egiptjani i Fenikijci. Bidej}i vo Elada se govorel pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik, Egiptjanite i Fenkijcite bile Pelazgi...Vo Elada tn.staroslovenski bil
crkoven jazik se do 1767 godina, a potoa koine, duri vo 1868 godina katarevusa, i vo 20 vek dimotiki. A
ova vaèlo i za ostrovot Krit. Me|utoa, Kritjani vo 1913 godina go razbirale bugarskiot jazik, no ne
gr~kiot dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Sledi so Bukure{tanskiot dogovor Bugarija da se prinudi taa da se otkaè od ostrovot Krit, {to se i slu~ilo. Herodot pi{i, deka severno
od Crno More i vo dene{na Rusija se selele lu|e od persiskite prostori, Mala Azija i Balkanot, {to
prodolìlo i vo novata era, pomasovno od 6 vek. Bidej}i denes na tie prostori se govori tn.slovenski
jazik, Belcite govorele tn.slovenski. Vo Romanija Rim go latiniziral tn.slovenski jazik, a vo Ungarija mongoliziral. Se potvrduva, Belcite govorele samo tn.slovenski jazik. Vakov bil i sanskritski.
298
AVTOROT E PRESELEKTIVEN I DRZOK. TOJ NIKADE NE PRIZNAVA: CRNCI=SEMITI.
127
Takvite ocenki sovr{eno mu odgovaraa na noviot romantizam, koj ne samo {to ja naglasuva{e va`nosta na geografskite i nacionalnite osobini i kategorijalni razliki me|u lu|eto,
tuku i go smeta{e dinamizmot za najvisoka vrednost. Zgora na toa, gr~kite dràvi bile mali i neretko siroma{ni, a nivniot nacionalen poet Homer, ~ii herojski epovi sovr{eno
odgovaraa na strasta za severni baladi i romantizmot od 18 vek, baladi koi prete`no bea
isklu~itelno krvavi, kako i Ilijada. Kako i so jazikot, i tuka se gleda{e nekakov osoben
odnos me|u Grcija i Severna Evropa, odnos koj ja remete{e samo geografskata polo`ba na
Grcija na jugoisto~noto Sredozemje i Anti~kiot model, koj ja naglasuva{e nejzinata bliskost so Sredniot Istok. Se na se, ako Egipet zaedno so Kina i Rim be{e modelot na prosvetitelstvoto, Grcija se povrza so poslaboto, no nadoa|a~ko intelektualno i emocionalno
te~enie na romantizmot od 18 vek. (Vtor Rim=Carigrad, na tn.Vizantija=tn.Grcija, R.I.)
Hristijanska reakcija
Tuka treba da naglasime deka vo pogolemiot del skoro dvete iljadi godini so koi se
zanimavavme, netrpelivosta ili protivre~nosta me|u hristijanstvoto i egipetskatsa dvojna filozofija ne e- vo lingvisti~ka ili maoisti~ka smisla- antagonisti~ka. Kako dvièwa ograni~eni na elitata, hermetimot i masonstvoto vo osnova ne prestavuvaa zakana za
op{testveniot, politi~kiot, pa duri i religiozniot status kvo. Me|utoa, poradi eksluzivisti~kite pretenzii na judeo-hristijansko-islamskot monoteizam, nesoobraènijata od bilo kakov vid te{ko se trpat, pa zatoa imalo periodi na èstoki rivalstva me|u dvete tradicii.
Vo Vtoroto poglavje go spomenavme besmislenoto i krvavo uni{tuvawe na gnosticizmot i neoplatonizmot od strana na ranata crkva. Me|utoa, vo 15 i 16 vek, crkvata glavno
gi tolerirala, pa duri i gi ohrabruvala platonizmot i hermetizmot. Pogubuvaweto na Bruno ne treba da ne ~udi, dokolku gi imame predvid negoviot bezobyiren napad vrz judeo-hristijanskata tradicija i povikot za vra}awe kon egipetskata religija. Zgora na toa, po negovoto spaluvawe ne sleduva zabrana za prou~uvawe na Egipet, tuku ohrabruvawe i bogato
finasirawe na, kako {to veli Frensis Jejts, reakcionerniot hermetizam na Atanasius
Kirher ili, da se izrazime pomilosrdno, na egiptologija odobrena od crkvata, koja go vklu~uvala osnovaweto na koptski studii od strana na Kirher. Iako hermetizmot i rozenkrojcerstvoto neretko bile vlijatelni vo severoevropskite intelektualni krugovi, tie ne bile
staveni vo preden plan pri prijatelstvoto na Triesetgodi{nata vojna vo Germanija, buntovite vo Fronda vo Francija i antimonarhisti~kite borbi vo Anglija i vo Holandija. Religioznite sudiri me|u katolicite i protestantite, ili visokata i niska crkva, nemaat vrska
so hermetizmot.
Kako {to kaàv, neoplatonizmot i hermetizmot vo brojni slu~aevi bea tokmu onie
filozofi koi gi usvojuvaat umerenite kako obid da se premostat besne~kite politi~ki i
religiozni borbi koi go odbeleùvaat vremeto. Sli~no na toa, atomisti~kiot ateizam, koj
se vrzuva so Tomas Hobs, se izrodi vo atmosfera na o~ajuvawe poradi zavjuvanite religii.
Pa taka, vo {eesettite i sedumdesettite godini od 17 vek vo Anglija, umerenite lu|e kako
Ralf Kadvort, zagrièni poradi glavnite neprijateli, katoli~koto praznoverie i puritanskiot entuzijazam, smetaat deka Platonizmot e protivotrov i za ednoto i za drugoto. Nastrana nejzinoto izdignuvawe nad sekta{kite prepirki, platonisti~kata doktrina koja veli deka postoi svetlina ili ìvot koj mu e imanenten na svetot, gi zaslabna tvrdewata na
entuzijastite- ili na vdahnovenite vernici- deka tokmu tie imaat monopol vrz svetiot duh.
Zgora na toa, Kadvort veruval deka opasnosta od ateizam poradi egipetsko-platonisti~koto poistovetuvawe na duhot so materija, ili na tvorecot so sootvrenieto, ne e tolku izrazena kolku {to e izrazena opasnosta od hobsovskiot mehanicist~ki, atomisti~ki ateizam.
Wutn intelektualno se formira vo takva atmosfera i tokmu vo toj kontekst treba
da se razbere negoviot ran voshit kon Egip}anite, za koj prigovoriv vo prethodnoto poglavje. Me|utoa, negoviot stav kon Egipet drasti~no se promenil vo poslednata decenija od 17
vek i Wutn poslednite deset godini od svojot ìvot gi minuva pi{uvaj}i hronolo{ki dela,
od koi najva`no e Dopolnetata hronologija na drevnite kralstva. Tuka, kako {to spomenav
na strana 168-ma, Wutn dokaùva, vrz osnova na Biblijata i astronomijata, deka pretenziite za drevnsta na Egip}anite i na drugi narodi vsu{nost se mnogu preterani i deka Izrailcite postoele dolgo pred site drugi. (Evrejstvo=Ednoboèstvo, R.I.)
128
Najnoviot biograf na Wutn, profesorot Vestfol, veli deka toa delo e kolosalno
dosadno i veruva oti Wutn so~inil kniga bez o~igledna poenta i bez o~igleden oblik.Edinstvenoto objasnenie, koe Vestfol moè da go ponudi, e deka deloto ima skriena deisti~ka
poraka. No istoto moè da se kaè za najgolemiot broj Wutonovi dela i jas ne smetam deka
toa moè da bide dovolen motiv za ogromniot trud koj Wutn go ima vloèno vo Hronolijata. Vpro~em, bi moèlo da se kaè deka toa e najortodoksalnoto delo koe Wutn bilo koga
go napi{al. Vilijam Viston, kogo moème da go opi{eme kako deisti~kata sovest na Wutn,
èstoko ja napadna Hronologijata, a poblag ne be{e nitu francuskiot ateist Frer. Jas ~inam oti e popolezno Hronologijata da ja razbereme kako plod na ona {to specijalistot po
intelektualna istorija, profesor Pokok, go opi{uva kako celosen presvrt vo Kadvortoviot obid da se pokaè oti anti~koto razmisluvawe prirodno e vo soglasnost so hristijanskata teologija.
Pokok ova delumno mu go pripi{uva na vlijanieto od Spinoza, no jas smetam oti takvoto pri{uvawe e probemati~no zatoa {to, kako {to pokaà istori~arot prifesor Koli,
Kadvort bil sosema svesen za razmisluvawata na Spinoza ve}e vo sedumdesettite godini od
17 vek i negovoto delo, Vistinskiot intelektualen sistem na veselenata, sodrì i napad
vrz stojali{teto na Spinoza. So toa ne sakam da odre~m deka panteizmot na Spinoza prodolìl da ja zaslabnuva mo`nosta za hristijanski platonizam po objavuvaweto na Kadvortovoto delo vo 1679 godina. Me|utoa, novite faktori po slabata revolucija od 1689 godina se
Toland i radikalnoto prisvetiteltstvo. Se na se, ~inam deka Wutonovoto podocne`no delo
i obidot da ja namali drevnosta na Egip}anite i drugite narodi, voop{teno treba da se razbere kako odbrana protiv radikalnoto prosvetitelstvo i negovoto koristewe na drevniot
Egipet i Orientot, odbrana od strana na eden uvaèn deist i hristijanin. Kako i so Bruno
vo 16 vek, miroqubivata koengzistencija me|u hristijanstvoto i egzoteri~nata egipetska
religija i filozofija, koja trae{e niz najgolemiot del od Renesansata, se raspadna vo poslednata decenija od 17 vek i hristijanite go vozvratuvaat udarot.
Triagolnikot: hristijanstvoto i Grcija protiv Egipet
Odbranata na wutizmot vospostavi sojuz me|u gr~kite studii i hristijanstvoto, a
tokmu toa ne vodi do sredi{nata preokupacija na ovoj tom, koja ne e tolku posvetena na
dvostraniot sudir me|u Egipet i Biblijata, kolku vo triagolestite odnosi me|u hristijanstvoto, Egipet i Grcija. Vo prvite vekovi od hristijanskata era, glavnata borba se odvivala
pome|u hristijanite i paganite. Bidej}i helenskata kultura bila dominantna vo isto~noto
Sredozemje vo toj period, i hristijanite i paganite- a najvlijatelni me|u paganite bile neoplatonistite- smetale oti razlikite me|u Egipet, Orientot i Grcija se relativno nebitni. Od druga strana, Evreite, kako na primer Josif, i crkovnite otci, kako na primer Kliment Aleksandriski i Tacijan, beleèle prednost nad Grcite poso~uvaj}i na docne`nata i
plitkosta na gr~kata civilizacija vo sporedba so egipetskata, fenikijskata, haldejskata,
persiskata i, sekako, izrazelskata civilizacija.Tie gi naglasuvaat i golemite kulturni pozajmuvawa na Grcite od podrevnite narodi.299
Mo`nosta Grcite da se iskoristat protiv Egip}anite, Haldejcite i drugite narodi
vo odbrana na hristijanstvoto, se javuva duri vo Renesansata. Jas ve}e poso~iv deka Erazmovoto neprijatelstvo protiv hermetizmot, na po~etokot od 16 vek, vo osnova se dolì na negovata odbrana na hristijanstvoto i religijata od magijata. Me|utoa, Erazmo bil golem borec za ~ist latinitet i za izu~uvawe na starogr~kiot.300
299
Izraelska civilizacija nemalo. Evrejska bila samo ednobo`na so egipetsko-fenikijsko...vlijanie.

Tn.starogr~ki jazik bil makedonskiot Ptolomejov Aleksandriski koine, a samo po smrtta na Aleksandar Makedonski. Ptolemejcite izvr{ile reforma na staroegipetski, ostranuvaj}i gi crne~kite
(semitskite) zborovi, sozdale jazik na belite Egiptjani so zakoseni o~i, kako denes Berberite, a do 15
vek ìtelite na Arabskiot Poluostrov i Mesopotamija. Vakvi bile Sumerite. Istoto go povtoril
Makedonecot Konstantin (Kiril) Filozof (Solunski) i go sozdal tn.staroslovenski jazik. Ovoj bil
samo bez crne~ka (semitska) kopija. Vakov bil ruskiot so 6 padeì, a i srpskiot na Vuk Karaxi} so
dopolnuvawe na sedmi pade` i go germaniziral. Samo so ruskiot i srpskiot jazik se sozdavaat ruski i
srpski narod. Naprotiv, dvojna koinska kopija e latinski, od Liv Andronik vo 240 g.p.n.e. i vo 15 vek
n.e., koga bil napu{tan Carigrad i po{iroko bile vneseni u{te okolu 10.000 koinski zborovi. Pa se
sozdavaat vulgarno=bulgarno latinski vo gradovite vo Italija, Francija, [panija, Portugalija itn.
300
129
Za vreme na istata taa decenija, germancite po~nuvaat da stanuvaat svesni za vpe~atlivata sli~nost me|u nivniot jazik i starigr~kiot. Imenkite na obata jazici imaat ~etiri padeì, nasproti pette padeì vo latinskiot. I gr~kiot i germanskiot go koristat opredeleniot ~len i miluvaat upotreba na ~estici i predlozi so glagoli. Posle protestantskata reformacija i odvojuvaweto od rimo-katolicizmot,odnosot stanuva u{te posilen blagodarenie na novata pretstava za starogr~kiot i germanskiot kako jazici na protestanstvoto. Luter se borel protiv crkvata vo Rim so gr~kiot Zavet. Gr~kiot bil svet hristijanski
jazik za koj protestantite moèle da tvrdat deka e poavtenti~no hristijanski od latinskiot. So {ireweto na reformacijata vo Anglija, [kotska i Skadinavija, se razviva ~ustvo
deka lu|eto koi zboruvaat tevtonski se podobri i pomaèstveni od romanskite narodi od
Francija, [panija i Italija, kako i deka nivnite jazici kako celina se nadredeni na latinskiot i ramo do ramo so starogr~kiot jazik. Kako {to se izrazuva eden angliski pisatel
od 17-tiot vek:301
Na{iot jazik be{e dijalekt na tevtonskiot i iako se u{te vo peleni, sepak ne tolku
primitiven kolku nadeèn, oti najpolezen i najbogat spored va`ni i dobroobrazuva~ki koreni i neizvedenki i, pokraj toa, kadaren i zgoden za razgranuvawe od tie koreni vo gr~kolika kro{na [sic] na izvedenki i kovanici, otade mo}ta na latinskiot i dijalektite od nego
nastanati...302
Starigr~kite studii cvetaat vo protestantskite u~ili{ta i univerziteti niz 16 i
17 vek. Vpre~atlivo e, na primer, {to golem broj od francuskite helenisti od 17 vek- vklu~itelno Isak Kazaubon i madam Dasie- se vospitani kako hugenoti. A od koristeweto protiv egipetskata magija, ~ekorot ne e dolg. Pa sepak, Kazaubonovata kritika na drevnosta na
Hermeti~kite tekstovi ne e vo nasoka na sopostavuvawe na racionalna Grcija nasproti
praznoverniot Egipet. Toj se potpira vrz koristewe kriti~ki metodi na pristap kon starogr~kite tekstovi zaradi diskreditirawe na strosta, a so toa i na vrednosta na egipetskata
mudrost.
Sedumdeset godini podocna, sli~en pristap }e iskoristi i Ri~ard Bentli. Poznat
za vreme na svojot ìvot kako omrazen i tiranski direktor na kolexot Triniti na Kembrix, Bentli e sepak junak vo istorijata na klasi~nite studii kako otkriva~ot na digama, ili
poskoro na faktot deka zvukot w, prestaven kako F vo nekoi starogr~ki alfabeti, postoel
vo homerskiot i vo drugi starogr~ki dijalekti,303 vo koi ne bil pi{uvan.304 Bentli go storil
toa mnogu dosetlivo, zabeleùvaj}i deka vo odreden slu~ai zborovi koi po~nuvaat so glagoli ne elidiraat ili ne se spojuvaat so slogovite koi im prethodat. Uìva u{te pove}e ugled
poradi svoeto rigorozno kriti~ko u~eni{tvo koe, iako ne bilo na osoben glas vo negovoto
sopstveno vreme, podocna mu ja donelo slavata na najgolemiot angliski klasi~ar na site vremiwa.
Ri~ard Bentli e i prviot koj ja populariziral Wutonovata fizika i gi sro~il nejzinite teolo{ki i politi~ki implikacii: imeno, bidej}i materijata ne moè sebesi da se
301
Germancite do rekata Rajna bil Sklavini=tn.Sloveni, so tradicii kako Trakite i Makedoncite,

so svojot tn.slovenski jazik na Belci, kako i na Frankite. Ovie preveduvale od latinski na tn.slovenski. Kaj katolocite s do so 18 vek slu`ben jazik bil latinskiot, a kaj protestantite Luteroviot trorasen jazik na Belci (tn.Sloveni), Crnci (Semiti) i Mongoli (Goti).Gotski zborovi ima okolu 30%.
Narodot govorel bez padeì, kako {to vo Elada ne bil vo upotreba dativot, a se nastojuvalo da ne se
upotrebuval ni genetivot. Zna~i, samo dva padeì: nominativ i akuzativ. Luteroviot germanski jazik
gi ima navedenite ~etiri padeì,kako {to imal jazikot na Korais katarevusa vo upotreba od 1868 god.
302
Bidej}i od 8 vek Bonifacius Sklavinite, isto~no od rekata Rajna, gi pokatoli~uval, tie ponatamu
ostanuvale so svojot ilirski=tn.slovenski jazik,a spored Teuta,u=v, Tevta, Teutoni=Tevtoni.Sledi da
ima samo vulgarnolatinski. Vakov bil i Luteriviot, germanskiot, so ne{to pove}e naglasok na koine,
a i dopolnitelno gotskiot.Toj bil hristijanski jazik,sozdaden po nalog na Carigrad od Ulfilas=Valfilas.Pa germanskiot bil s u{te vo peleni, jazik na oformuvawe...Bidej}i ilirskite=tevtonskite
Germani, Doj~eri (Deuter, Deut=Teut, er=ar, Teutar), denes me|usebno ne se razbiraat, tie se obedinale so protestantskiot jazik, a Germani ima i katolici. Me|utoa, prv stranski jazik vo Germanija e toj.
Sledi samo toj kako prv stranski jazik da se izu~uva vo Germanija.Taka se sozdava germanskata nacija...
303
Starogr~ki dijalekti nemalo, tuku pelazgiski=varvarski=tn.slovenski dialekti=dvolekti=dvorekti. Vulgaren=bulgarenkoine e katarevusa i u{te pove}e tn.slovenski jazik dimotiki.A s e samo toa.
304
Na tn.Homerov jazik, koj bil pelazgiski so pove}e govori, na ati~kiot ne se pi{uvalo, tuku jonski.
130
podviì, potreben e nekakov bog- so naviki koi se prili~no redovni- koj }e ja sozdade i odrùva vselenata, tokmu kako {to kralot e nuèn vo edna vigovska ustavna monarhija. Bentli
go iznesuva toj model vo 1962 godina, koga ja drì prvata niza od propovedi ili predavawa
vtemeleni od strana na slavniot anglo-irski hemi~ar Ser Robert Bojl protiv ozloglaseni
nevernici, imeno ateisti, teisti, pagani, evrei i muhamedanci. Bentli re~isi i ne gi spomenuva poslednite dve grupi. O~igledno, preokupacija mu se prvite tri, a nad se radikalnoto prosvetitelstvo. Se ~ini deka e osobeno zagrièn poradi na~inot na koj radikalniot
mislitel i prvenec na slobodnoto yidarstvo, Xon Toland, ja polzuva Brunovata egipetska
ideja za oìveana materija,so ~ija pomo{ radikalno ja napa|ale wutonovata fizika, Bentli
i negoviot krug znaat, se ~ini, i vo republikanstvoto na Toland. Toland bil sosema svesen
za zaemnite vrski me|u negovata fizika i negovata politika. Bentli ja koristi svojata straotna inteligencija i klasi~nata u~enost, ne samo za razjasnuvawe na wutonoviot sistem i
negovite implikacii, tuku i da frli somne` vrz verodostojnosta i starosta na grkite izvori koi govorat za egipetskata i orientalna mudrost i astronomija. Na takov na~in se obiduva Toland i radikalite da bidat li{eni od eden od najsilnite izvori na legitimitet.305
Me|utoa, tuka najmnogu ne interesira sojuzot pome|u Wutn i Bentli, kako i kombinacijata na novata nauka i kriti~kata klasi~na u~enost zaradi odbrana na statusot kvo. Ironi~no e {to tokmu tie dvajca koi sekoga{ bile na pragot, ako ne i preku pragot, na arijanstvoto ili deizmot, }e stanat dvajcata najdelotvirni braniteli na hristijanskiot establi{ment.
Sojuzot me|u Grcija i hristijanstvoto
Eden poortodoksen sojuz me|u hristijanstvoto i Grcija nao|ame vo deloto na Xon
Poter, pomlad sovremenik na Bentli vo gimnazijata vo Vejkfild i podocna nadbiskup od
Kenterberi. Vo 1697, Poter izdava ~etiri toma za gr~kite politi~ki institucii i za gr~kata religija koi, so novi izdanija, ostanuvaat najmerodavniot tekst za taa oblast se do pojavata na Re~nikot na doktor Smit od 1848. Rabotej}i vo tradicija koja vle~e koreni barem
od Lukrecij, Poter smetal deka Atina, za razlika od ostatokot na Grcija, nikoga{ ne bila
osvoena od varvari, tuku i deka gr~kata kultura i gr~kite institicii poteknuvaat tokmu od
Atina.306 Na toj na~in, Poter uspeva da ja odvoi Grcija od Blikiot Istok, a sepak da ne gi
stavi pod znak pra{alnik anti~kite avtoriteti koi govorat za invazii.
Istata netrpelivost ja sre}avame i vo na~inot na negovoto tretirawe na gr~kata
religija. Iako se obiduva da ja izdigne i Trakija na isto nivo, priznava deka religijata do{la od Egipet, no ja tretira nebare kako ~ista gr~ka. Niz celiot 18 vek nie naiduvame na
sli~ni obidi, osobeno kaj hristijanskite apologii, za pomiruvawe na èlbata za omalovaùvawe na Egipet kaj hristijanskite apologeti, za pomiruvawe na èlbite za omalovaùvawe na Egipet i vozdignuvawe na Grcija so nemo`nosta da se predizvika Anti~kiot model.
Nepredokot protiv Egipet
Iako pobornicite na radikalnoto prosvetitelstvo vo Anglija ja koristat drevnosta na Egipet i Mesopotamija kako potkrepa na svoite pozicii, i tie kako i francuskite
modernisti se ~ini deka se smetale sebesi za napredni. Dolgoro~no, me|utoa, Egipet moral
da bide zaguba poradi vtemeluvaweto na novata paradigma za napredok. Preobrazbata predizvikana od toa moème da go zabeleìme vo sprotivnosta me|u napadot na Wutn vrz drevnosta na Egipet i istokot, vo vtorata decenija od 18 vek, i sosema poinakviot pristap na biskupot Vilijam Vorbarton, dvanaesetina godini podocna. Vorbarton smetal deka negovoto
delo Boèstvenoto pratitelstvo na Mojsej e del od borbata protiv deistite, spinozistite i
panteistite, ~ij otpor protiv hristijanstvoto go locira kaj neoplatonistite. Taka, napa|aj}i go radikalnoto prosvetitelstvo, Vorbarton go stava hristijanstvoto vo prednost. Kako
{to Pokok go opi{uva negovoto stojali{te:
ni oddaleku ne smetaj}i oti modernata filozofija i se zakanuva na religijata so
svojot skepticizam, toj mnogu poskoro mislel oti duri vo modernosta filozofijata dosti305
Evropjanite, kako divjaci a i kanibalisti do 15 vek, vo 19 i 20 vek sozdale falsifikat istorii od
koi do denes stradaat Makedoncite na Makedonskiot Poluostrov,a od 1809 godina so Cojne Balkanski.
306
Atina i po{iroko Elada ja osvoile Makedoncite, koi bile varvari so varvarski=pelazgiski=tn.
slovenski jazik,kako {to bil na Elada.Atina bila nasledstvo von nea,{to go pi{ele anti~ki...avtori.
131
gnuva svetost i umerenost koi moè da se sporedat so verata. Duri i nereligijata na modernite vremiwa- koja toj ja poistovetuva so Xejkobovata radikalna reformacija [prosvetitelstvo]- na Varbarton mu nalikuva na arhai~no oìvuvawe na drevnite na~ini na filozofirawe.
Samoto sogleduvawe na Vorbarton za egipetskata religija e nazadno i ne mnogu razli~no od stavovite na Wutn. Pi{uvaj}i vo ~etvrtata decennija od 18 vek, toj ne moèl da
odrekuva deka egipetskata religija nekoga{ bila vozvi{en monoteizam, no tvrdel deka upadnala vo grozno idolpoklonstvo. Voden od ona {to Frenk Manuel }e go opi{e kako ~ustvo
na solidarnost so sve{tenstvto na Egipet, toj za upadot gi obvinuva politi~arite. Me|utoa, spored Vorbarton, vremenskoto predimstvo ne e i prednost. Toj se nafrla vrz Wutnovata hronologija, duri i ako se toa zastanuva vo ist red so takvi ozloglaseni deisti kako
Vilijam Viston i ateisti kako Nikola Frer.307
Za Vorbarton, faktot deka Grcite se podocne`ni zna~i i deka se podobri. Gi nadminale svoite u~iteli. Iako moral da priznae oti Grcite gi nau~ile imiwata na bogovite
i svoite rituali od Egip}anite, toj nedvismisleno odrekuva deka ednite i drugite se isti.
Toj go tvrdi slednovo: iako Pitagora u~el vo Egipet 21 godini, svoite teoremi gi izloìl
duri otkako se vratil vo Grcija. Vrz osnova na toa, tvrdi deka Egip}anite ne bile kadarni
da postavuvaat hipotezi- dogma koja opstojuva do den-denes.
Sli~na nere{itelnost vo vrska so drevniot Egipet izrazuva i Jakob Bruker, slavniot germanski istori~ar na filozofija od sredinata na 18 vek. Ne moèj}i da ja odre~e
ogromnata anti~ka tradicija spored koja Egip}anite bile filozofi, Bruker sepak tvrdi
oti e podobro da gi nare~eme teogoni koi izmisluvale i rakuvale so alegorii.Spored nego,
vistinskata filozofija po~nuva so pretsokrastovskite jonijci, no do vistinskoto raskrstuvawe so teogonijata doa|a so samiot Sokrat. Pobedata na Sokrat, spored Bruker, a onaka
kako {to toa go formulira profesorot Pokok, bila kako toa {to toj
raskrstil so obiduvaweto da ja zapoznae prirodata; kon nea poprvo gledal so skepticitizam poln so po~it, a filozofijata ja naso~il kon nejziniot vistinski predmet, otkrivawe na moralni vistini koi vodat do poznanie na vistinskiot bog.
Me|utoa, idealot na vakvata protivzvu~na filozofija go izdal Platon, koj za àl
u~el kaj pitagorejci na Sicilija i kaj sve{enici vo Egipet. Spored Bruker, Platon odnovo
gi vovel alegorijata, filozifijata i ezoterijata, od koi jonijcite i Sokrat se obidele da se
oddale~at. Taka- postuliraj}i edno malku verojatnao kategorisko raziduvawe me|u Sokrat i
negoviot posveten u~enik i biograf Platon- Bruker uspeva da tvrdi oti Grcite bile nadredeni i istovremeno da se so~uva anti~koto gledi{te spored koe site vidovi na platonizam nerazdvojno se vrzani za egipetskata tradicija.
Evropa kako kontinentot na napredok
Porazot na Turcite vo osumdesettite godini od 17 vek i op{toto prifa}awe na wutnovskata fizika, go preobrazi na~inot na koj Evropa se gleda{e sebesi. Vo postwutnvoskiot svet, pisateli kako Monteskje, za kogo pogore kaàvme oti smetal deka Egip}anite
bile najgolemite filozofi, po~nuvaat da povlekuvaat razliki me|u orientalnata mudrost
i prirodnata filozofija na Evropa. Monteskje toa go pi{uva vo 1721; kako vekot minuva,
idejata za evropskata nadmo}nost raste so evropskiot ekonomski i industriski napredok i
{ireweto na drugi kontinenti.
Me|utoa, vakviot stav nitu oddaleku ne e nalik na stavot koj se sozdade po pobedata
na imperijalizmot vo 19 vek, oti nitu eden evropeec vo 18 vek ne bi moèl da tvrdi deka
Evropa se sozdala samata sebesi. Pa sepak, se tvrdi deka Evropa sega e ponapredna od bilo
koj drug kontinent i oti mnogu nalikuva na sostojbata vo helenisti~ka Grcija od 4 vek, vo
sporedba so postarite civilizacii. Na primer, postoi eden ~estopati naveduvan citat od
Dodatokot na Zakonite, od Platon ili od negoj negov u~enik, posle edna pofalba na egipetskata i siriskata astronimija: Da zabeleìme deka ona {to Grcite go dobile od tu|incite kone~no go preobrazuvaat vo ne{to podobro.
Tvrdeweto deka nekakva neiska`liva osobina im se dodava na uvezenite tehniki,
poimi ili estetski stilovi, ~estopati go sre}avame vo dràvite koi se na periferijata na
307
Avtorot e preselektiven. Spored nego, nepoèlnite avtori ,toj si gi narekuva kako {to toj saka...
132
kulturata, kako na primer Anglija, Germanija, Japonija, Koreja ili Vietnam. Kulturnata
gordost mora da se so~uva koga pozajmuvaweto e tolku golemo,taka {to ne moè da se odre~e,
ili koga pozajmuvaweto odi nasproti hierarhija na kulturna ili rasna naprednost. Kako
{ti pi{uva popularniot pisatel Oliver Goldsmit vo 1774 godina vo svojata Istorija na zemjata, vpe~atlivo parafriziraj}i go Dodatokot na zakonite: Onie umetnosti koi moèbi
nastanale kaj drugi ~ove~ki rasi usovr{eni se tamu [vo Evropa].
Nepredok
êstopati se veli deka najjasen opis na idejata za napredok od 18 vek e Skicata na
istoriskiot pregled na napredokot na ~ove~kiot duh na Kondorse od 1793 godina. Me|utoa,
najgolemiot broj ideji koi zastapuva Kondorse, ve}e gi sre}avame vo govorot Za posledovatelniot napredok na ~ove~kiot duh odràn vo 1750 godina od strana na 19-godi{niot En Robert Turgo. Turgo, koj podocna stanuva minister za finansii na Luj XVI, bil blizok so vode~kite fiziokrati i pobornik na kineskite ekonomski idei. Podocna go opi{uvaat kako tatkoto na politi~kata ekonomija. Od govorot i od nadvore{niot nacrt istorii sosema jasno
se gledaat negovite idei za napredok.
Ovie idei se va`ni samite po sebe, zatoa {to vlijaat vrz gledi{teto na Turgo i negovite sovremenici za Egip}anite, Fenikijcite i Grcite. Spored novata paradigma, ovie
civlizacii mora da se razberat vo nagoren redosled, onaka kako {to ~ove~kiot duh napreduva. No, kako i vo site {emi na istoriska evolucija- za odbeleùvawe se hegelijanskata i marksisti~kata- za sekoja etapa se smeta deka po~nuva blagotvorno kako napredna,
no deka podocna sliznuva vo dekadentnost i otpor kon novite sili. Taka i Turgo gi gleda
Egipet i Kina kako pionerski na po~etokot: Tie so krupni ~ekori napreduvale kon sovr{enstvo.
Egip}anite i Kinezite bile matemati~ari, filozofi i metafizi~ari. za àl, kako
vo ednata, taka i vo drugata civilizacija, praznoverieto i sve{teni~kiot dogmatizam gi iscrpele tie nauki.Kako {to biskupot Vorbarton se obidel da gi oslobodi od obvinenie sve{tenicite vrz osnova na svojata sve{teni~ka solidarnost, taka intelektualcite kako Turgo i Kondorse posakuvale u{te eden stap so koj }e udrat po niv, oti kaj niv, kako i vo moderniot svet, sve{tenicite snosat golema vina za dekadentnosta. Me|utoa, Turgo se razlikuva od fiziokratite, koi i se voshituvaat na sovremnena Kina, bidej}i smeta oti taa e zemja na minatoto; tokmu toj del od neprednata {ema go pribliùva mnogu do starata, nazadna slika za Egip}anite, koi poseduvaat ~ista i vistinska religija- verojatno ja dobile od
Izrailcite- no koja ja zagubile.308
Turgo smetal i deka dekadentnosta se dolèla na despotizmot na egipetskata i kineskata vlada. Me|utoa, isto kako i Monteskje- koj toj mu go pripi{uva na navodnuvaweto koe
go podobruva moralot- Turgo smeta oti egipetskata i kineskata vlade ne bile tolku lo{i
kolku {to bi moèlo da se o~ekuvaon nivnata vrela klime, ili kolku {to vsu{nost bile
muhamedanskite oblici na vladeewe. Kako i Bruker i najgolemiot broj drugi misliteli od
18 vek, Turgo me|u dekantnite azijatski merafizi~ari gi smestile i pitagorejcite, neoplatonistite i, so toa, i samiot Platon. Za nego, povisokite etapi na napredokot na ~ove~kiot duh po~nuvaat so Aristotelovata logika i prodolùvaat neposredno do Bekon, Galileo, Kepler, Dekart, Wutn i Labnic. [to se odnesuva do Grcija, iako ohrabren od nejzinoto
needinstvo i od nejzinata sloboda, Turgo veruva deka filozofi vo Grcija se pojavile posle
dolgi, dolgi vekovi.
Za Turgo, vistinskata helenska slava bila poezijata, koja neposredno proizleguva od
bogatstvoto na gr~kiot jazik. Toa bogatstvo se dolì na faktot {to
Fenikijcite, koi ìveele na suv breg, stanale posrednici na razmena me|u narodite.
Nivnite brodovi plovele {irum Mediteranot. Tie po~nale da gi zapoznavaat narodite edni
308
Indijancite, koi kako Mongoli od Azija preminale vo Severna Amerika okolu 8.000 p.n.e., vo Amerika ìveele vo {atori, kako Mongolite vo Azija. Belcite stignale vo ...Kina, kade ima poramidi i
pismenost. Ova vaì i za vo Japonija so svoi gradeì i tradicii, ama i sonceto simbol na Belcite, a i
imeto Japon=jap on (an)=tn.slovenski zavr{etok: jap=Japet=Xafet za Belci. A ova e mnogu postaro od
ona {to go pi{el Mojsej, kako {to bilo i so Aron (=a ron)..., nasledstvo na Belcite. Pak, Mojsej go
vnesol edniot crne~ki bog,{to prednego go napravil Ehnaton... Ju`na Afrika bila spoena so Indija...
133
so drugi, a astronomijata, moreplovstvoto i geografijata me|usebno se usovr{uvale. Bregovite na Grcija i Mala Azija bile polni so kolonii...Od me{aweto na ovie nezavisni kolonii so anti~ki Grci i so ostatocite na posledovatelnite varvarski invazii se obrazuval
gr~kiot narod...so tie pove}ebrojni me{awa se ofirmil i bogatiot jazik, izrazen i sonoren, jazikot na site umetnosti.
Proizvolnoto odrekuvawe na Egip}anite vo polza na Fenikijcite sluì kako znak
za idnite stavovi vo vrska so nivnata relativna va`nost. Inaku, izjavata na Turgo ja odrazuva toga{nata sostojba vo lingvisti~kite istraùvawa, za koja ve}e progovoriv vo vrska so
Bartolemi, a se ~ini i deka {emata na Turgo go odrazuva potekloto na francuskiot jazik
kako spoj od keltskiot, latinskiot i germanskite jazici.309 Pa sepak, toa ne vlijae vrz negovata konkurentna izdr`livost nasproti subjektivnata prestava za starogr~kiot kako jazik
koj e nekako ~ist, kako i idealiziraniot germanski. Prestavata za takvata ~istota e mnogu
malku verojatna, ne samo vrz geografska i istoriska osnova tuku, kako {to ukaùva Turgo, i
vrz lingvisti~ki osnovi.310
Iako Turgo i negovite sovremenici go objavile i go izrazile novoto gledi{te za
napredok, tie ja so~uvale svojata po~it kon Egip}anite i kon Fenikijcite i nikoga{ ne gi
dovele vo pra{awe legendite za koloniziraweto i civilizirawe na Grcija. Pa sepak, voveduvaweto na paradigmata na napredok, vo krajna linija ima fatalno vlijanie vrz Egip}anite. Nivnata drevnost- koja prethodno im be{e edna od najgolemite prednosti- sega im stanuva tovar.
Nasproti padot na Egip}anite stoi podemot na statusot na Grcite. Sepak, pred da go
razgledame toa, nie morame da im obratime vnimanie na dvete sili koi im pmognaa na hristijanskata reakcija i na naprednata paradigma pri urivaweto na Anti~kiot model.
Rasizam
Site kulturi imaat nekakva predrasuda za, ili poskoro protiv, lu|eto koi izgledaat
nevoobi~eno. Me|utoa, silnata i ra{irenosta na severnoevropskiot, amerikanskiot i ostanatiot kolonijalen rasizam od 17 vek pa navamu, tolku mnogu se pogolemi od voobi~aenoto
{to za niv ni e potrebno nekakvo posebno objasnenie.
Te{ko e da se kaè dali rasizmot bil, ili ne bil, nevoobi~aeno silen pred 16 vek,
prviot vek vo koj severnoevropjanite po~nale za~esteno da doa|aat vo dopir so lu|e od drugi
kontinenti. Vo ranite antisemitski baladi za navodnoto ubistvo na Maliot Ser Hju, se ~ini oti zlite Evrei ne bile prestavuvani kako osobeni crni. Duri e mo`no, po naplivot na
Francuzi i Italijani po normanskoto osvojuvawe na Anglija, temniot ten na koàta da ozna~uva i visok status, a ranite baladi navistina ponekoga{ ja sopostavuvaat siroma{nata
rusokosa devojka so bogaata temnokosa devojka. Od druga strana, nema somne` deka svetlokosata sluginka se smeta za moralno povozdignata, a baladite za dvete sestri, koi se ~ini
poteknuvaat od mnogu stari nordiski izvori, ja naglasuvaat razlikata me|u zlobnata temnokosa sestra i dobrata svetlokosa.
Nema somne` deka ve}e vo 15 vek se postavuva jasna vrska me|u temniot ten i zloto i
podredenosta, oti postoi i strav od novodojdenite Romi, i omraza kon niv, tokmu poradi nivnata temna koà i navodnata seksualna ve{tina. Bez ogled dali ovaa zagriènost i otpor
protiv temniot drug bila osobeno silna vo Severna Evropa, op{to e prifateno deka eden
mnogu pootvoren rasizam se razviva vo vtorata polovina od 17 vek i deka toj rasizam osobeno se zasiluva so se pogolemata kolonizacija na Severna Amerika, kako i so dvojnata politika za istrebuvawe na domorodnite Amerikanci i pretvoruvaweto na Afrikancite vo robovi. I ednata i drugata politika prestavuvaat moralen problem za protestantskite op{testva, vo koi ednakvosta na site lu|e pred Boga i li~nata sloboda se sredi{ni vrednosti,
koi moè da se olabavat samo so silen rasizam.
Klasi~en avtor koj najmnogu e koristen kako potkrepa na ropstvoto e Aristotel,
koj ropstvoto go brani na dolgo i na{iroko. Ova povikuvawe na Aristotel e vrzano so fak309
Keltite imale frigiska (brigiska) pismenost, a imeto German bilo so balkansko poteklo. Tokmu
zatoa jazikot na Frankite bil samo vulgarenlatinski. Pa Frankite bile so balkansko i Trojansko poteklo. Toa bilo istovetno so Makedoncite, {to go kaùva frankoviot hroni~ar Fredeger vo 7 vek n.e.
310
A îst jazik bil katarevusa, koj bil pro~isten od semitski zborovi, padeì, bogati formi itn.
134
tot deka negovoto delo e protkaeno so veruvawe oti Grcite se prirodno nadredeni nad drugite lu|e:
Narodite vo studenite predeli i vo Evropa se polni so srce, no im nedostasuva pove}e razum i ve{tina, pa poradi toa ostanuvaat pove}e slobodni, no ne se zanimavaat so dràvni raboti i ne se vo sostojba da vladeat so sosedite; onie, pak, vo Azija, vo pogled na du{ata razumni se i ve{ti, no nemaat srce, poradi toa do kraj se pod vlast i robuvaat; a pak
rodot na Helenite, bidej}i e na srede, spored mestoto, vo obete ne{ta ima udel, ima srce i
razum, poradi toa postojano e sloboden i najdobro ja vodi dràvata i ima mo} da vladee so
site, samo da e edno dràvnoto ureduvawe.
Na toj na~in, Aristotel ja povrzuva rasnata nadredenost vo pravoto da se dràt drugi lu|e kako robovi, osobeno onie so ropski tabiet.
Se ~ini deka i Xon Lok, filozofot na vigovcite od docniot vek, imal sli~ni stavovi rasnite razliki. Nema somnenie deka Lok, li~no vpletkan vo robovladetelski amerikanski kolonii, bil ona {to nie denes bi go narekle rasist, kako {to bil i golemiot filozof od 18 vek, Dejvid Hjum. Dali tie stavovi vlijaele vrz nivnite filozofii ili ne, toa
sporno, no argumentite na Hari Breken i Noam ômski, koi gledaat takva izdraànost, se
~ini sosema izdràni. (Noam + v = Novam; ômski=~om s ki ili ômoski=~om os ki, R.I.)
Lok i negovoto dosledno omalovaùvawe na domoridnite Amerikanci ima su{tinska va`nost za negovata politika, zatoa {to zemjata na koja ìveelo domorodnito naselenie bila potrebna kako pustelija koja }e ja naselat Angli~anite i drugite doselenici.
Mo`nosta od takva kolonizacija bila nuèn uslov za argumentot koj veli lu|eto imaat izbor dali da se pridruàt ili da ne se pridruàt na op{testveniot dogovor, so site negovi
o~igledni neednakosti. Lok odbiva da go opravda ropstvoto na lu|e od ista narodnost i ona
{to bi moèlo da nalikuva na ropstvo od takov vid ednostavno go narekuva amalska rabota. Spored nego, kako i spored najgolemiot broj misliteli od negovo vreme, ropstvoto e opravdano samo koga e razultat na zarobuvawe kako alternativna na zaslu`na smrt vo pravednata vojna. Napadite na hristijanite od Evropa vrz paganskite Afrikanci i Amerikanci,
na primer, se smetale za pravedni vojni, zatoa {to ovie ne ja branele svojata sopstvenost,
tuku samo pustata zemja. Zgora na toa, Lok imal edno nevoobi~aeno, no zgodno gledi{te,
spored koe Afrikancite i Amerikancite ne se zanimavale so zemjodelie a, spored nego,
pravoto na zemja sleduva blagodarenie na nejzinoto obrabotuvawe. Ovoj op{t model im ovozmoìl na Evropjanite da dràt robovi crnci. Zgora na toa, samoto postoewe na golem broj
robovi Afrikanci vodele kon veruvaweto deka tie se priridni robovi vo aristotelovska
smisla.311 (ôvek=~ovek=~o vek: ~=t, to=toj, vek=vek, toj da vekuva, da ìvee 100 god., R.I.)
Do pretposlednata decenija od 17 vek ve}e se ra{irilo misleweto spored koe crncite se samo edna alka ponapred od majmunite- isto taka od Afrika- vo golemiot sinxir od
su{testva.312 Vrz vakviot na~in na razmisluvawe olesnuva~ki vlijael i nominalizmot na
Lok, negovoto odrekuvawe na objektivna validnost na vidovite i nivnoto razbirawe kako
subjektivni poimi. Toj osobeno e skepti~en vo odnos na nezgodnata kategorija ~ovek:
I smetam oti nitu edna od definiciite na zborot ~ovek, koi doprva treba da gi postavime, nitu pak koj i da e opis na toj vid na ìvotno, se tolku sovr{eni i to~ni {to bi zadovolile obyiren qubopiten ~ovek, u{te pomalku nekakva op{ta soglasnost...
Ova stojali{te e ne samo resko sprotistaveno na bibliskoto Bog go sozdal ~oveka
po svoj obraz i podobie, tuku i na Dekartovoto nastojuawe za kategori~ka razlika me|u ì311
Bidej}i Crncite ne bile zemjodelci niv ne im trebalo navodnuvawe. Sledi kako zemjodelci navodnuvale Egiptjanite. Belcite do{le vo Kina i Japonija, ~ie genetsko-geografsko podra~je ne bilo za
zemjodelstvo, i bez navodnuvawe. Kaj Belcite so doma{ni ìvotni govedo i sviwa se pojavila krvnata
grupa A, koja stanala vegeterijanska. Nivna prvobitna krvna grupa bila 0 za lovci i ribari. Vakva
bila i kaj Temnite. Koga Temnite do{le vo dopir so Belcite, kaj Temnite se pojavila krvna grupa B,
koja ponatamu e za mesojadci bez dovolno hlorodovodordna kiselina, a so èlba za nea. Krvnata grupa
A isto taka nema dovolno hlorodovodorodna kiselina: taa na mesojadcite im e neohodna, no ne na vegerijancite.Tokmu zatoa mongolska Azija bila za svilena buba,konop so droga, temen ~aj kako Indija...
312
Biolo{ka lakrdija: od crn obrasten majmun poteknal Crnec, no bez vlakna,tie na majmunot odma mu
iz~eznale.Od Crnecot proizlegol Belec.Pa na ovoj mu porasnale vlakna: toa {to edna{ umre go nema.
135
votnite koi ne mislat i misle~kite lu|e.313Na toj na~in, se ~ini epirizmot ja uriva (i onaka
nau~nata) brana protiv rasimot;sepak,pome|u empirizmot i rasizmot ne postoi nu`na vrska
Da povtorime nakuso: izvesno e deka Lok i najgolemiot broj misliteli od anglisko
govorno podra~je od 18 vek, kako Dejvid Hjum i Benxamin Frenklin, bile rasisti: tie otvoreno izrazuvale popularni mislewa, spored koi temnata boja na koàta e povrzana so moralot i umstvena podredenost. Vo slu~ajot na Hjum, rasizmot tolku se odvojuva od obi~nata religija, taka {to toj e prviot koj smeta deka nemalo edno sozdavawe na ~ovekot, tuku mnogu
razli~ni sozdavawa, bidej}i edno tolku dosledno i uporno raznoobrazie ne bi moèlo da
bide prisutno vo tolku mnogu zemji i vremiwa, ako prirodata ne sozdala prvobitni razliki
me|u tie soevi lu|e.314 Kolku rasizmot igral sredi{na uloga vo evropskoto op{testvo po
1700 godina, se gleda i od faktot {to ova poligenetsko razbirawe na potekloto na ~ovekot
raste i vo po~etokot na 19 vek, duri i po oìvuvaweto na hristijanstvoto.
Rasizmot ne e tolku o~igeden vo Francija od 18 vek. Pa sepak, aristotelovskiot- i
nebare- platonovskiot315- urnek na klimatsko i topografsko odreduvawe na rasite, koj go
proniknuva deloto na @an Boden vo 16 vek, go oìvuva Monteskje vo 18 vek. Monteskje se
proslavuva vo 1721 godina so svoite Persiski pisma. Vo edna etapa od svoeto tvore{tvo, toj
gi koristi uglednite Persijci za da se kritikuva i satira~ki da ja prestavi Evropa; na druga etapa gradi pretstava za Evropa kako za kontinent na nauka i napredok. Vakviot nejzin primat, objasnuva toj, se dolì na nejzinata blagoprijata, umerena klima. Negovite proevropski gledi{ta i neprijatelstvoto kon Azija i Afrika izleguva vo preden plan vo Duhot na zakonite, delo koe go objavuva vo 1748 godina.
Vo svojot Op{testven dogovor, objaven vo 1762 godina, Ruso èstoko go napa|a opravduvaweto na ropstvoto. Sepak, od druga strana, i toj ja sledi {kolata na geografskiot
determinizam i veruva deka doblesta i politi~kata kadarnost na lu|eto zavisat od klimata
i topografijata. Toj e evrocentrist i pokaùva beleìto mal interes za Egipet i Kina.
Toa e crta koja istrajuva i me|u podocne`nite romanti~ari, ~ija qubov sekoga{ bila naso~ena kon maglovitiot i planinski sever na Evropa, kogo go smetale za vistinskata riznica
na ~ovekovata doblest.
Romantizam
Posle odbranata na hristijanstvoto i idejata na napredok, ~inam deka rasizmot e
tretata najgolema sila zad urivaweto na Anti~kiot model; ~etvrtata e romantizmot. Grubo
Avtorot veli: bibliskoto Bog go sozdal ~oveka po svoj obraz i podobie . Bidej}i ednobo`ci bile Crncite, Bogot bi trebalo da e Crnec. Ova se sovpa|a so Darvinizmot, ~ovekot da potekne od afri~ki majmun,koj bil crn,a od Crnec proizlegol Belec. Mesto Katoli~kata crkva da se drì na svoeto
u~ewe, taa go prifatila Darvinizmot, duri taa se bavi so astronomija, go premanala kalendarot. Pak,
protestanstkata crkva go prifa}a neandertalot, koj bil samo majmun. Dosega nieden vid majmun so ~ovekot ne dal proizvod,zatoa {to samo ~ovek=~ovek.Ova go poznava Makedonskata {kola,vo koja se u~i:
Toa {to ne se koti, ne biduva. Tokmu zatoa za makedonskiot selanec kowot so magareto se pobliski
otkolku ~ovekot so bilo koj vid majmun. ôvekot ja imal prvobitnata grupa 0, a majmunite site krvni
grupi koi gi ima ~ovekot.Krvnata grupaA mora da bide postara preku30.000 g.p.n.e.,vreme koga Belcite
odgleduvale vo golema koncetracija doma{ni ìvotni (govedo, sviwa...). Sledi od majmun ne poteknal
~ovek, oti ~ovek=~ovek preku 300 milioni godini, nema preodni formi, a kowot i magareto se bliski,
a ne istovetni. Katoli~kata crkva e ispolitizirana, taa ne e Pavlova, tuku samo Petrova, i zatoa taa
nema ni{to so Pavle...Taa e sklona da izdejstvuva nejzino ~edo da dobie Nobelova nagrada za svoi celi
314
Temnite rasi se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Vo DER GROSSE READERS
DIGEST WELT ATLAS VERLAG DAS BESTE G.M.B.H. STUTTGART ZRICHWIEN na str.118 stoi i deka 200
milioni godini stari peso~ni kamewa na Britanskiot Ostrov, morale da postanat vo edna saharska
klima; nejzinite magnetski ispituvawa pokaùvaat, deka Velika Britanija toga{ tamu bila, kade{to
denes e Sahara. Zna~i, Zemjata bila mala. Pa zatoa sledi me|urasna plodnost: na Temnite so Belcite.
315
Platon i Aristotel bile naslednici na egipetskata nauka i s egipetsko, za{to se zaloùva i avtorot. Vo Egipet Crncite im bile robovi na Belcite. Od Egipet bil proteran Egiptjanecot Mojsej so
svoite pridru`nici. Pa niedna zemja ne moè da bide bogata ako taa ne e aramiska od druga, {to vaì
~ovek kon ~ovek. Ne samo rasizam i kolonizam, Evreite kako pove}erasni se najbogati, vaì i za Arapi..Se veli Evropjanite bile povredni oti bile popametni, no nikade niv gi nema do 19 vek...Starite
civilizacii bile uni{teni i opla~kani od divjacite i kanibalisti Evropjani. Nivna vojna profitna
vojna organizacija e NATO, ~ii zemji ja podelija Makedonija, izvr{i agresija vrz Srbija,Makedonija..
313
136
kaàno, romantizmot smeta, nasproti prosvetitelstvoto i masonskata tradicija, deka razumot ne e kadaren da se spravi so va`nite aspekti na ìvotot i filozofijata. Romantizmot
se zanimava so lokalnoto i poedine~noto, a ne so globalnoto op{testvo. Moè da se povle~e i edna premnogu poednostavena, no sepak polezno sprotivnost me|u prosvetitelstvoto od
18 vek, zainteresirano za stabilnost i podreduvawe na prostorot, i romanti~arskata strast
za dvièwe, vreme i napreden razvoj niz istorijata. Izvonredni primeri za postignuvawata na prosvetitelstvoto se preciznata kartografija na bregovite na svetot, Line i negovoto sistematsko podreduvawe na prirodnite vidovi i Amerikanskiot ustav, koj bi trebalo
da vaì zasekoga{.
Pokraj izvonrednite postignuvawa na prirodnite nauki za vreme na dominacijata
na Romantizmot od 1790 do 1890 godina, postoel i ogromen interes za istorija, a glavniot
model koj se koristel i vo priridnote nauki i vo istorijata e modelot na drvo. Drvjata se
idealniot romanti~arski model i niv gi nao|ame vo Darvinovata evolucija, vo indoevropskata lingvistika316 i vo najgolem broj istorii od 19 vek. Tie se vkoreneti vo svoja sopstvena po~va i se hranat blagodarenie na sopstvenata osobena klima, pa sepak istovremeno se
ìvi i rastat. Napreduvaat i nikoga{ ne nazaduvaat. Kako i prestavata za istorijata kako
biografija, koja ja spomenuvame pogore, drvjata imaat ednostavno minato i sloèna i razgraneta sega{nost i idnina. Pa sepak, prestavata za drvoto pokaùva maani vo opisot na evropskata i gr~kata istorija i na toa }e se vratam podocna.
Treba da imame na um deka i pokraj ogromnoto vlijanie na Ruso, romantizmot nikoga{ ne bil tolku silen vo Francija kolku {to bil vo Britanija i Germanija, pa zatoa vo tie
dve zemji treba da vidime kako ponatamu se razvivalo dvièweto.
Prvin Germanija: na po~etokot od 18 vek, Germanija minuva niz edna od najserioznite krizi na nacionalniot identitet.Vpe~atlivo,za razlika od Francija,Holandija i Anglija, pove}e od vekovite po krajot na Triesetgodi{nata vojna vo 1648 godina, postojano ima voeni pusto{ewa, politi~ka podelenost i ekonomsko nazaduvawe. Istiot toj period e svedok
na voen i kulturen podem na Francija, do to~ka vo koja taa se ~ini kadarna da stane noviot
Rim i da ja vpie cela Evropa. Jazikot i kulturata na germanskite dvorovi, vklu~uvaj}i go i
dvorot na Fridrih Veliki vo Prusija,bil francuskiot;najgolemiot broj knigi objaveni vo
Germanija vo prvata polovina na vekot bile na latinski i francuski. Ottuka postoelo reano stravuvawe, izrazeno od strana na filozofot i matemati~arot vo docniot 17 vek i od podocne`nite patrioti, deka germanskiot nikoga{ nema da se razvie vo jazik koj moè dase
koristi za kulturen i filozovski diskurs; soo~en so francuskiot, toj bi moèl i sosema da
iz~ezne, sli~no na germanskiot frankski na koj govorele ranite vladeteli na Francija.Se
smetalo oti germanskata kultura i samite Germanci se soo~uvaat so smrtna opasnost.317
Najzna~ajniot odgovor na ovaa kriza vo germanskiot romantizam e obidot Germanija
da im se vrati na svoite kulturni koreni i da se sozdade avteti~na germanska civilizacija
od germanskata po~va i germanskiot narod. Spored novite romanti~arski i napredni gledi{ta, narodite sega mora da se nabquduvaat vo nivniot geografski i istoriski kontekst. Rasniot genij ili duh koj im pripa|a na zemjata i nejzinite lu|e, gi menuva svoite oblici soobrazni so duhot na vremeto ili, da go iskoristime terminot koj se razvi vo pretposlednata
decenija od 18, Zeitgeist; no narodot sekoga{ ja zadrùva svojata nametliva su{tina. Najistaknat lik koj se zanimava so ovoj aspekt na romanti~arskoto dvièwe e Johan Gotfrid Herder,koj bil vaèn kako za neohelenizmot,taka i za razvojot na lingvistikata.Samiot Herder
ostanuva vo univerzalisti~kite granici na prosvetitelstvoto i smeta deka site narodi, a
ne samo Germancite, treba da bidat ohrabreni so istorijata318 i lokalnata poedine~nost i
omaluvaùvaweto na racionalnosta ili ~istiot um, o~igledni vo negovite gledi{ta i gledi{tata na drugi germanski misliteliod krajot na 18 i po~etokot na 19 vek, vklu~uvaj}i gi
316
Indoevropjani i nikoga{ nemalo: Belcite kaj temnite Indijci do{le od Zapad, od Sredozemjeto.
Katolicite vo 17 vek go imale slu`ben latinskiot i vukgarnolatinskiot frankski. Vtoriov vo 15
sve{tenicite od ostav{tinata na tn.Vizantija pove}e go poznavale otkolku samite Franki. Sledi vo
15, 16 i 17 vek na germanskite prostori se govorel samo tn.slovenski jazik so primesi latinski i gotski. So toa {to protestantskiot bil crkoven, e potvrda,toga{ toj ne bil biten za Germanite=Doj~eri.
318
Sledi germanski narod so germanska narodnosna svest a i germanski jazik samo od krajot na 18 vek.
317
137
i Kant, Fihte, Hegel i bra}ata [legel, obezbedija crvsta po~va za {ovinizmot i za rasizmot vo slednite dva veka.
Osijan i Homer
(Vo germanskiot romantizam- zab. na prev) se smetalo oti dvete naj~isti su{tini na
edna rasa se jazikot i narodnite pesni. Kako zvuci, tie se vremenski, a ne prostorni. Ne se
nepodvi`ni, tuku podvi`ni, nebare ìvi, i se mislelo deka soop{tuvaat ~ustvo,a ne razum.
Zgora na toa, tie ne se ednostavno izrazi na celata rasa, tuku na nejziniot najkarakteristi~en i najvitalen period, nejzinoto detstvo ili primitivnata etapa. Pa taka, sega }e se
sosredo~ime vrz narodnite pesni i baladi.
Glavniot pottik za preokupacijata se pesnite i epovite i nivniot odnos so odreden
narod, vo germanskoto dvièwe, pristignalo od Britanija, poto~no od [kotska. Zakonot za
sojuz so Anglija od 1707, porazite na Stariot Pretendent i negoviot sin Ubaviot Princ
ârli vo 1715 i 1754 godina, kako i uni{tuvaweto na keltskata kultura na gorjanite, predizvikale krupni pregrupirawa na stariot nacionalizam. [kotite od poviskata klasa, koi
zboruvale angliski, nabrgu razvivaat edna bezbodna knièvna sublimacija na nacionalizmot, vo koja se neguva kult na ednostavnoto, nazadnoto i dale~noto, zaedno so nekakva nostalgija za zagubenata nevinost. Glavnite umetni~ki izrazi na ova bile avteti~kite ili novosozdadeni baladi ili narodni pesni.
Daleku najvlijatelna tvorba na ova dvièwe e krivotvorenieto na eden keltski epski ciklus, navodno delo na poetot Osijan od tretiot vek, so~ineti za juna~kite dela na negoviot tatko, a vsu{nost tvorba na Xejms Mek-Fersin. Osijan izleguva od pe~at vo 1762 godina i iako nabrgu se pokaùva deka e krivotvorenie, ostanuva naj~itana poema vo Evropa
vo slednite pedeset godini. Pogore spomenav (vidi strana 185-ta) deka taa bila edna od knigite koi Napaleon gi nosel so sebe vo Egipet. Duri i pred Osijanm biskupot Persi go izdal
svoeto delo Ostatoci na drevnata angliska poezija. Ovaa zbirka na avteti~ni baladi od granicata me|u [kotska i Anglija, isto taka silno vlijaela niz cela Evropa, osobeno vo Germanija, kade go inspirirala Herder da se zaloì za edno novo dvièwe za sobirawe i objavuvawe narodni pesni. Ova dvièwe za narodni pesni se spojuva so {kolata na [turm und
drang, zapo~nata od Gete i sosredo~ena okolu noveli (Romane na germanski, ottuka i romantizmot go dobiva svoeto ime).319
Vo najgolemiot del od docniot 18 vek, za Osijan se smetalo oti e podobar od Homer.
Toa, sepak, ne zna~i deka Homer ne bil popularen. Toj imal edno mnogu osobeno mesto vo
anti~ka Grcija: toj bil poetot i negovite epovi bile vo sredi{teto na seto gr~ko obrazovanie i na ~ustvoto da se bide Grk. Vo Rim, u~eweto grki jazik sekoga{ po~nuvalo so Homer.
I vo Renesansata-i pokraj dominacijata na platonsko-egipetskata tradicija- vladee zna~aen
interes za Homer, osobeno kaj protestantskite u~eni, {to se dolì na nivnata privrzanost
za gr~kiot kako svet jazik koj ne e latinski. Kako {to vo 1664 pi{uval Tanegi Leferv, vode~ki u~en hugenot i tatko na En Dasie:
Starite- geografite, poetite, govornicite, teolozite, doktorite na medicina, filozofite na moralot, pa duri i vojskovodcite- go smetale Homer za najvisokiot izvor na mudrosta vo sekoja od nivnite profesii poedine~no.
Samata madam Dasie go preveduva Homer na francuski i go brani od modernistite i
od op{tata javnost, za koja veruvala deka ima predrasudi protiv nego. Taa i nejziniot soprug, za dobra suma i vo zgoden mig, tokmu pred zabranata na protestantstvoto, minuvaat vo
katolicizmot, fakt koj te{ko moè da se pomiri so nejzinata preokupacija so moralot i
visokite na~ela. sepak, se ~ini deka ovaa napnatost ja olesnuva nejzinata trajna lojalnost
kon svetovnata strast na tatko i za Homer.
Vo 1714 godina Dasie go objavuva svoeto isklu~itelno vlijatelno delo Za pri~inite
za rasipuvawe na vkusovite. Tuka, taa gi napa|a modernistite kako Terason, koi gi kritikuvaat Homer i Grcite kako premnogu primitivni i grubi za civiliziranite lu|e, kako na primer modernite Francuzi i drevnite Egip}ani.Taa smeta oti Homer e prviot poet koj gi izrazuval ~ustvata na edno nerasipano vreme, no za da go stavi nego na po~etokot, taa morala
da im ja odre~e va`nosta ne samo na egipetskata, ami i na hebrejskata civilizacija.Sepak,
319
So Gete i Bra}ata Grim masovno zapo~nuva da se pi{i na germanski.Tokmu zatoa germanskiot e nov.
138
madan Dosie i anti~arite ne uspeale da ja unapredat polo`bata na Grcija vo Francija, centarot na prosvetiteltvoto. Kako {to napi{a Volter kon sredinata na vekot: Mi se ~ini
deka Grcite ve}e ne se vo moda i toa e taka u{te od vremeto na gospodin i gospoa|a Dosie.
Rabotite se poinakvi vo drugite dràvi. Italijanskiot u~en i vizioner, Xovani
Batista Viko, pi{uvaj}i vo dvaesettite godini od 18, go gleda Homer kako epitom na poetskata mudrost na prvite dve boèstveni i herojski etapi na istoriskiot urnek. Potem, vo
triesettite, eden aberdinec, Tamas Blekvel- u~itelot na Mek-Ferson, tvorecot na Osijansmeta deka Homer e poetot na primitivno vreme, a deka Grcite se detstvoto na Evropa.
Noviot koncept za detstvo koj se razvi so tolkava brzina vo 18 vek, vsu{nost doa|a
na presekot me|u napredokot i romantizmot. Detstvoto se razbiralo kako period na emocii i ~ustva pred racionalnosta, no i period bez seksualnosta i rasipanosta na zreloto
doba. Zgora na toa, detstvoto e period na mo`nosti- gledawe kon idninata bez vrzanost za
minatoto. Na toj na~in, rastot na detstvoto odel raka pod raka so rastot na romantizmot i
napredokot. Klasi~niot urnek na prestavata za Grcite kako deca, doa|a od Platonoviot
Timaj vo koj, kako {to ve}e spomenav, Platon govori za eden star egipetski sve{tenik koj
mu veli na Solon: Vie Grcite ste sekoga{ deca: nema takvo ne{to kako star Grk...Sekoga{
ste mladi vo du{a,site od red Oti...nemate nitu edno edinstveno veruvawe koe e drevno....320
Za anti~kite, srednovekovnite i renesansnite u~eni lu|e, takvata izjava e obvinuva~ka od po~etokot do kraj. Duri i modernistite od 18 vek moèle da gi obvinat Grcite kako
detinesti i neva`ni. So podemot na konceptot za napredok, toa moè{e da stane prednost
na Grcite- i navistina stana.
Romanti~arskiot helenizam
êstopati se pretpostavuva slednovo: bidej}i Grcija bila del od klasi~niot svet,
nejzinoto izu~uvawe ili voshitta kon nea treba da se razbera kako oblik na klasicizam.
Me|utoa, vo 18 vek, mnogu popolezno moème da go sogledame helenizmot dokolku go razgleduvame vo ramkite na romantizmot. Blagorodnicite na prosvetitelstvoto te`neelo kon
red, redovnost i stabilnost vo {iroki oblasti. Vo sovremeniot svet glavno bile preokupirani so golemite, sosredoto~uvaj}i gi svoite napori vrz reformata na Francija, Rusija
i Prusija. Vo antikata, tie pretpo~itale mo}ni dràvi koi traele dolgi vremenski periodi, kako Kina, Egipet i Rim. Kako klasi~ari, tie glavno gi ~itale latinskite avtori no mnogu pomalku, ili pak voop{to, gr~kite. Me|utoa, nekade do poslednata decenija od 18 vek,
povisokite klasi zapo~nuvale da go ~itaat Homer vo original. Taka, presvrtot od razumot
kon ~ustvata se vrzuva so skr{nuvaweto na vnimanieto od Carskiot Rim kon klasi~nata i
homerova Grcija.321
Romanti~arite kopneele po mali, doblesni i ~isti zaednici vo dale~ni i studeni
mesta: [vajcarija,. Severna Germanija i [kotska. Razmisluvaj}i za minatoto, priridniot
izbor im bil Grcija. Taa nesomneno bila mala i nejzinite dràvi, so malo rastegnuvawe na
voobrazbata, bi moèle da bidat opi{ani kako doblesni. Nejzinite nedostatoci vo pogled
na drugite uslovi privremeno bi moèlo da se zanemarat, iako toa bilo pote{ko da se izvede na dolgi pateki. Vo pove}e aspekti, uni{tuvaweto na Anti~kiot model e vospostavuvaweto na Arijskiot najdobro moè da se razbere kako obid za nametnuvawe na takvite romanti~arski modeli za oddale~enost, studenilo i ~istota vrz nepogodniot kandidat.
Romantimot postoel od po~etokot na prosvetitelstvoto, a kaj golemiot kosmopolit,
Tretiot grof od [eftsberi,u~enik na Lok,~ustvitelnosta-nadopolneta so kultot kon ubavinata i oblikot- stoi vo vrska so neohelenizmot. Potem, vo triesetite godini od 17 vek,
britanskiot romanti~arski filhelenizam se zgolemuva blagodarenie na Blekvelovoto povrzuvawe na Homer so [kotska, koe go spomenavme na strana 208-ma. Vo isto vreme, se osnova i Dru{tvoto na amateri, koe- kako {to poso~uva negovoto ime- po~nuva kako dru{tven
klub za mladi bogati maì, no stanuva poseriozno zdruènite blagodarenie na uvozot na
klasi~ni statui od Italija zaradi ukrasuvawe na domovite na britanskoto blagorodni{to.
320
Toga{ ne bil vo upotreba poimot Grci, tuku od 10 vek n.e. Solon velel samo Eladci ili Atinci.
Balkanskiot Poluostrov bil od vremeto na Filip Makedonski,Makedonskoto vozobnoveno carstvo
tn.Vizantija, {to opstoilo s do 1809 godina, koga Cojne go vnesol poimot balkanski.I nikade ja nema
samo Makedonija,a samo taa bila dràva,nikako Rim grad-dràva.Elada i Egipet bile pod Makedonija.
321
139
Vo 1750 godina, toa gi pro{iruva svoite aktivnosti, zapo~nuvaj}i edno temelno i precizno
istraùvawe na so~uvani dela od anti~kata umrtnost vo Atina. Ovoj potfat govori za golemo novo voodu{evuvawe so gr~kata umetnost, koja zapadnite evropjjani dotoga{ ja poznavale edinstveno blagodarenie na rimskite kopii.
Istovremeno, smeli blagorodnici po~nuvaat da gi pro{iruvaat svoite golemi turnei od Italija kon Levantot, koj ja opfa}al Grcija. Prosvetitelnite u~eni lu|e moèle da
gi izu~uvaat op{tite vistini na svetot, ~itaj}i knigi udobno vo svoite kabineti.
No toa ne im bilo dovolno na romanti~arite, preokupirani so ~ustvata i so poedine~ni lokaliteti. Tie sakale da se soo~at, po mo`nost duri i da gi pomirisaat, izvornite dokumenti i drugi ostatoci od vremeto i mestoto koe sakale da go izu~uvaat. Na primerm
vo pedesettite godini od 18 vek, Robert Vut zaminal za Troada- oblasta okolu Troja- za da ja
~ita Ilijada na samoto mesto na nastanot. Vo svojot Ogled za izvorniot genij i za delata
Homerovi, koj se pojavi vo 1775 godina, Vud go sogleduva Homer kako proizvod od eden osoben narod vo osoben predel. Iako toj- za razlika od podocne`nite romanti~ari- i natamu
smeta oti Homer bil eden ~ovek, se povikuva na anti~kata tradicija spored Homer bil slep,
sakaj}i da ja naglasi negovata nepismenost. Vudovoto razbirawe za Homer e mnogu osijansko- toj e, imeno, primitiven, nebare severen bard, poetot na detstvoto ne samo na Grcija,
tuku i na celata Evropa.
Do sredinata na vekot, romanti~arskiot duh, evropocentrizmot i idejata za napredok, vo Britanija ve}e sozdavaat golema voodu{evenost za Grcite, za koi se ~inelo deka odgovaraat na site tie kriteriumi. Xejms Haris, angliskiot gramati~ar- koj, va`no e da se
zabeleì, se zanimaval so govorniot jazik- gi mrazel orientalcite i smetal oti Rimjanite
bile kuklturno inferiorni. Nasproti toa, im se voshituval na Grcite i vo 1751 godina go
napi{al slednovo za niv:
Vo kusoto vreme od malku pove}e od eden vek, tie stanale takvi dràvnici, voini,
govornici,. istori~ari, lekari, poeti, kriti~ari, slikari, skulptori, arhitekti i (najnakraj) filozofi, poradi {to te{ko moème da ne mislime oti toa zlatno vreme e nastan po
volja na providenie vo ~est na ~ove~kata priroda, za da se pokaè do koe sovr{enstvo bi
moèl da se izdigne ~ove~kiot rod.
Taka, ve}e se oformil konceptot za boèstvenite Grci. Faktot deka toj razvoj bil
docen i rapiden ve}e ne se gledal kako znak na plitkost, ami kako znak na izvonredno veli~ie. Vo 1767, Britancite ve}e po~nuvaat da tvrdat oti Grcite bile podobri od Egip}anite.
Kako {to vo istata godina pi{uva eden drug aberdinec Vilijam Daf:
Vo Grcija, naukata brgu napreduvala i dostignala visok stepen na podobruvawe...ako
Egip}anite bile izumitelite, toa dokaùva deka bile desetlivi, no Grcite pokaàle oti
poseduvaat nadreden genij...Naukite i umetnostite im bile poznati na Kinezite so vekovi...
pa sepak tie ne...
Klasi~arot Semjuel Masgrejv vodel neugleden ìvot i- kako {to spomenav vo prethodnoto poglavje- Mitford go narekol plitkomislen u~en ~ovek. No sepak, VilamovicMelendorf so po~it ja spomenuva vo svojata Istorija na klasi~noto u~enstvo. Vo 1782 godina, Masgrejv objavil Disertacija za gr~kata mitologija, vo koja tvrdi deka gr~kata kultura e avtohtona, pa duri i ja negira ogromnata tradicija spored koja gr~kata religija e prezemena od Egipet. Toa go pravi vrz osnova na edno posredno upatuvawe od Lukijan ploden
sofist i satiri~ar od vtoriot vek po Hristod, kako i vrz osnova na nesli~nostite me|u poznatite imiwa na egipetskite i gr~kite bogovi. Pa sepak, kako {to vidovme, Mitford gi
par~osuva argumentite na Mastgrejv i romanti~arskiot probiv vo ovoj aspekt na Anti~kiot
model }e se slu~i vo Germanija.
(Avtorot ni{to nepi{i za Lukijan,tuku pod 76 go naveduva: Musgrave (1782, ..., R.I.)
Vinkelman i neohelenizmot vo Germanija
Kon sredinata na 18 vek, najgolemiot pobornik na germanskata mladost i ~istota
bil germanecot Johan Joakim Vinkelman. Ovoj trudoqubiv i opsesiven ~ovek samiot nau~il
starogr~ki vo period koga helenisti~koto u~enstvo od 16 i 17 vek prakti~no is~eznalo. Za
da se pribliì do gr~kite umetni~ki dela koi gi qubel preminal vo katoli~kata veroispoved i najgolem del od svojot ìvot minal vo Rim, kako sve{tenik i stru~wak za umetnost za
prefineti kardinali.
140
Vinkelman osobeno ja otfrli idejata spored kogo Grcite imale monopol nad filozofijata. Nivniot triumf se sostoel vo ne{to koe mu bilo mnogu pova`no na Vinkelman:
estetikata. U{te vo 1607, golemiot u~en od Renesansata, Skaliger, se obidel da ja periodizira gr~kata umetnost i poezija vo ~etiri etapi, pa Vinkelman priznava oti za toa mu e
nemu dolèn. Pa sepak, negoviot obrazec po mnogu ne{ta se ~ini poblizok do nemu sovremenite idei za etapi na ~ove~kata istorija, osobeno Turgooviot Napredok na ~ove~kiot duh,
spored koj ~ove~kiot duh se razviva niz tri etapi koi se mnogu sli~ni na onie koi osumdeset
godini podocna }e gi izloì Ogist Kont: teolo{kata, matefizi~kata i nau~nata. Vinkelmanovata Istorija na anti~kata umetnost, objavena vo 1764 godina, e prv obid da se integrira istorijata na umetnosta so istorijata na op{testvoto kako celina. Spored Vinkelman,
egipetskata umetnost stignala samo do primitivnata etapa, na koja umetnikot bil prinuden
da go sosredoto~i svoeto vnimanie samo na su{tinskoto.
Negoviot argument bil deka egipetskata umetnost bila nesovr{ena zatoa {to ne moèlada bide poinaku. Nejziniot razvoj go blokirale nesre}ni prirodi i op{testveni okolnosti: vo eden mnogu ran primer za modernata rasna diskriminacija protiv drevnite Egip}ani, Vinkelman gi sledi Aristotelovoto tvrdewe spored koe tie bile krivonogi i so ~prtav nos. Sprotistavuvaj}i se na site klasi~ni izvori, a donekade i na Moteskje, toj smetal
deka geografskata polo`ba na Egipet ne bila dobra, i ne odgovarala za visoka kultura. Tvrdel i- nasproti izjavite na Herodot, Plutarh, Diodor i drugi anti~ki avtori koi go naglasuval nivnoto strasno raduvawe i taguvawe- deka Egip}anite bile pesimisti i bez entuzijazam.322
Ova uveruvawe na edno ramni{te go odrazuva dominantnoto gledi{te spored koe pri~inata poradi koja tolku mnogu narodi od drugi kontinenti otstapile soo~eni so evropskite napadi e toa {to bile iscrpeni od nivnite ìvotni sredini i, prirodno, slabi i pasivni. Na drugo ramni{te,toa e razbirawe na mnogu stvarnata preokupacija na Egip}nite so
smrtta, koja- so pomo{ na paradigmata na napredok- moè da se protolkuva deka govori za
faktot {to Egipet otsekoga{ bil prokolnat da go nadminat drugi povitalni civlizacii.
Vinkelman ne ja saka gr~kata umetnost, samo zatoa {to taa do{la podocna vo smisla
na vremenskiot redosled. Kako filhelen so izvonredna strast, toj go qubel sekoj aspekt od
sopstvenata prestava za Grcija, smetaj}i deka nejzinite dominantni su{tini se slobodarstvo i mladosta.Za nego,Grcija e ovoplotuvawe na slobodata, dodeka egipetskata kultura bila za{emetena od svojot monarhizam i konzervatizam i bila sombol na strog avtoritet i zastoj- {to, pokraj toa, e i neevropski. Spored razbiraweto na Vinkelman, gr~kiot grad-dràva ja imal slobodata bez koja e nevozmo`no da se sozdade golema umetnost. Vinkelman i
negovite sledbenici ja qubele taa sloboda i mladost, zatoa {to bila sveà i polna so ìvot. Pa sepak, toj nastojuva na mekata ne`nost na gr~kata umenost i blagodarnata ednostavnost i dostoinstvenoto veli~ie na gr~kata kultura kako celina, za koi smeta deka se dolàt na voedna~ena gr~ka klima. Zgora na toa, vo sredi{teto na negovata qubov kon Grcija
bilo po~ituvaweto na gr~kata homoseksualnost. I samiot Vinkelman bil homoseksualec, na
taka silnata homoseksualna ni{ka koja opstojuvala vo moderniot helenizam i natamu se vrzuva so nego.
Iako Vinkelmanovoto sogleduvawe na Grcite kako slobodnoqubivi, dostoinstveni
i vqubeni vo mladosta ostana sredi{na tema vo podocne`niot helenizam, duri i vo 18 vek
postoele poinakvi prestavi za Grcija. Veruvaweto vo tragi~nite i dioniski osobini na
gr~kata kultura, koe ja doìvuva svojata kulminacija vo delata na Ni~e kon krajot na 19, ve}e e zabele`livo me|u nekoi misliteli od 18, kako i kaj poetite Helderlin i Hajne, na po~etokot od 19 vek. U{te edna ni{ka vo helenizmot e voshitta kon strogite i avtoritarni
Dorci. Pa sepak, site ovie mislovni {koli od docniot 18 i 19 vek imale edinstveno razbi322
Spored Aristotel, Egip}anite bile Belci. Nivnata krivanogost moèla da bide poradi nivnata
sklonost na javawe na kowi..., kako kaj Mongolite, i egipetskite delenici, Brigite. Brzja~koto kowsko povojuvawe na decata ostanalo i vo 20 vek, me|unoze da se stava tkanina, a stapalata se dopirale,
taka nozete se krivele. A kaj Mongolite nosot e mal poradi peso~ini i suvi studovi. Isto taka, i kaj
Rusite, koi, samo spored moe mislewe, ìveele vo Rusija pred 6 vek n.e. Slednite bili/se so normalen.
Pak,spored antropolzite, glavata ne bila antropol{ka odlika,dokaz: Sarmati, Alani, Indijanci itn.
141
rawe za odnosot me|u Egipet i Grcija. Egipet prestavuval rana, poniska i, neobi~na, ~udna
etapa na ~ove~kiot razvoj,koj blagodarenie na evropskiot genij na Elada se izdignal na kvalitativno povisoko i povitalno nivo.323
Vinkelmanovo delo deluvalo kako struja vrz Germanija. Kako {to pi{uva istori~arot na klasikata, Rudolf Fajfer:
Se raskrsti so latinskata tradicija na humanizmot i se javi eden sosema nov humanizam,vistinski nov helenizam.Vinkelman be{e za~etnik,Gete dovr{itelot, Vilhelm fon Humbold so svoite lingvisti~ki, istoriski i obrazovni pisanija teoreti~arot. Kone~no, Humboltovite idei i prakti~ni se sprovedoa vo stvarnost koga toj stana minister za obrazuvawe na Prusija i gi osnova noviot univerzitet vo Berlin i novata humanisti~ka gimnazija.
Gete, koj se priznava kako osnova~ot na romantizmot, veselo go nare~e 18 vek vek na
Vinkelman. Vo triesettite godini vo 20 vek, vo edno ponamurteno raspoloènie, sjajnata
angliska germanistka, gospo|ica Batler, smeta{e deka Vinkelman e prviot lik vo ona {to
taa go nare~e gr~ka tiranija nad Germanija.
Vtorata krupna reakcija na germanskatra kriza na identitetot vo 18 vek, nared so
èlbata za vra}awe kon avtenti~nite germanski koreni, bil neohelenizmot. Jas ve}e progovoriv za dolgove~nata ideja za osobeniot odnos me|u gr~kiot i germanskiot, kako i za mestoto na gr~kiot jazik kako protestantskiot religiozen sopernik na katoli~kiot latinski.
Vo 18 vek, zakanata za Germanija doa|a od Paris, noviot Rim, i od francuskiot- romanski
jazik. Pokraj, oìvuvaweto na ovoj star kulturen sojuz me|u gr~kiot i germanskiot,324postoi
u{te eden motiv za misleweto oti Germanija e Novata Elada. Do sedumdesettite godini od
18 vek, stanuva jasno deka Germanija ima potencijal da stane vaèn kulturen centar;me|utoa,
toa ne se odrazuva vo politi~ka smisla. Vojnicite na Fridrh Veliki gi uverile negovite
sovremenici deka Prusija ne moè da ja obedini Germanija, a deka za toa ne e dorasnata nitu
Avstriskata imperija. Spojot na kultura sila i politi~ka slabost i needistvo se ~ini ukaùval deka, ako Germanija ne moè da stane noviot Rim, bi moèla da bide novata Elada.
Vode~kiot dramaturg na vremeto, K.M. Viland, napi{al nekolku drami za Grcite vo
{eesettite i sedumdesettite godini od 18 vek. Gete bil sosema magepsan od Grcite i vo sredinite godini na ìvotot ~estopati, no bez mnogu uspeh, se obiduva da nau~i starogr~ki. I
Herder neguval strasen voshit kon slobodoqubieto i umetni~kata kreativnost na Atincite, pa pi{uval za gr~kata poezija i go ubeduval Gete povtorno da se oddade na u~ewe na starogr~kiiot. Tie misliteli i umetnici ne bile tolku opsedanti so Grcija kolku {to bile
Vinkelman i neohelenistite od 19 vek;325 no nema somne` deka anti~ka Grcija i nejziniot
navoden blizok odnos so moderna Germanija se pove}e vlaguvale vo sredi{teto na germanskiot kulturen ìvot, vklu~itelno i novoformiranata akdemija.
Getingen
Vinkelman obi~no se smeta za osnova~ na disciplinata istorija na umetnosta i Gete
nesomneno go smetal za u~en ~ovek. Pa sepak, toj ne bil prifatliv za noviot vid profesionalna akademija koja po~nala da se javuva kon krajot na 18 vek vo Germanija, osobeno vo Getingen. Za Getingen slobodno moème da kaème deka bil embrionot na site podocne`ni,
moderno, na brojni disciplini izdeleni i profesionalni univerziteti. Osnovan vo 1734 od
strana na Xorx II, kralot na Anglija i izboren knez na Hanover, bil bogato subvencioniran
i kako nova institcija uspeal da izbegne golem broj na srednovekovnite religiski i akademski ograni~uvawa koi opstojuvale na drugite univerziteti.Blagodarenie na svojata vrska so
Britanija, toj bil provodnik za {kotskiot romantizam, kako i za filozofskite i politi~kite ideji na Lok i Hjum, za ~ij rasizam progovoriv pogore (vidi strana 2023-4).
Iako e vistina deka isklu~itelnniot profesionalizam bil karakteristi~nata forma na getingenskoto u~enstvo, glavnoto podleè~ko na~elo na negovata sodrìnabile etni~nosta i rasizmot. Ova, sekako, se dolèlo ne samo na kontaktite so angliski u~eni, ami
pred se na dominantnoto mislewe na germanskoto obrazovano op{testvo kako celina. I po323
Stoi Elada. Zna~i, Elada=Elada helenska=pove}ebo`na i Grcija=tn.Vizantija samo pravoslavna.

Zna~i, koine kako pravoslaven, latinski katoli~ki i germanski na Luter protestantski jazik. Se
potvrduva, nikoga{ nemalo etni~ki narodi Koinci, Latinci i Germanci, tuku samo tri hristijanski.
325
Avtorot nerazgrani~uva {to e Elada so Atina i Grcija so Carigrad, nitu pelazgiski i starogr~ki.
324
142
kraj nastojuvaweto na getingenskite profesori da se dràt do svoite akademski visoki standardi i do akademskata nepristrasnost, tie neizbe`no bile pod vlijanie na popularnite
pisateli kako Vinkelman, Gete i Lesing.
Evropocentrizmot e osobeno vpe~atliv vo stavovite na eden od osnova~ite na univerzitetot,Kristof Avgust Hojman.Kako za~etnik na noviot profesionalizam,Hojman osnoval edno stru~no spisanie nasloveno kako Acta Philosophorum i vo negoviot prv broj od 1715
godina tvrdel deka iako Egip}anite bile razvieni na brojni poliwa, tie bile filozofski. Ova tvrdewe- koe negovite sovremenici kako Monteskje i Bruker, kako {to vidovme
pogorem ne se osmelile da go izglagolat- bilo i vpe~atlivo i smelo vo smisla na silnata anti~ka vrska me|u philosophia i Egipet. Hojmanovata kategorijalna razlika me|u egipetskite
umetnosti i studii i gr~kata filozofija e te{ko da se razbere, zatoa {to negovata definicija na filozofijata e istraùvawe i izu~uvawe na polezni vistini zasnovani na razum.
Pa sepak, poradi negovoto vlijanie, bilo i se u{te e re~isi nevozmo`no da se pobie deka
Grcite bile prvite filozofi.
Vistina e deka ima edno tvrdewe vo antikata, koe veli deka samo Grcite bile kadarni za filozofirawe; toa Kliment Aleksandriski mu go pripi{uva na Epikur i ja pokaùva
negovata isklu~itelna neosnovanost. Tuka postoi i tvrdeweto, spored koe Grcite prvpat se
da e podobro od Dodatokot na zakonite, koe go navedov na strana 198-ma. Tie, sepak, ne ja namaluvaat Hojmanovata smelost da i prkosi na ogromnata anti~ka i moderna tradicija, koi
smetale deka Egipet i Orientot se prstolninata na mudrosta i filozifijata.
Nema somne` deka Hojmanovite stavovi se dolàt na negoviot germanski nacionalizam i evropocentrizam. Toj zagovaral pi{uvawe na filozofijata na germanski i se obiduval vo praksa da go izvede toa vo vreme koga toa bilo re~isi mislovna imenka; pokraj toa,
bil klimatski determinist duri i pred Monteskje. Spored Hojman, filozofijata nastanala
vo Grcija zatoa {to taa ne uspeala vo klima koi bile ili premnogu è{ki ili premnogu
studeni: vistinska filozofija moèla da sozdavaat samo ìtelite na dràvi so umerena
klima, kako Grcija, Italija, Francija, Anglija i Germanija.
Hojmanovite gledi{ta za gr~koto poteklo na filozofijata, kako i negovite stavovi
za filozofskata kadarnost na germanskiot jazik, bile barem pedeset godini pred negovoto
vreme. Negovoto delo za istorijata na filozofijata bilo zaseneto od strana na ogromnite
dela na Bruker vo koi toj, kako {to vidovme, zastanal na kompromisno stojali{te i ne im
go odrekol epitetot filozofi na Egip}anite. Pa sepak, vlijanieto na Hojman se odràlo
vo Getignen i ne ne ~udi {to Ditrih Tideman, prviot od noviot bran na istori~ari na filozofijata od pretposlednata decenija od 18 vek, studiral tokmu na toj univerzitet. Za taa
etni~ka i nau~na {kola, kako i za site podocne`ni avtori koi pi{uvale na taa tema, stanalo aksioma deka vistinskata filozofija zapo~nala vo Grcija.
Do taa decenija, studiite po istorija doìveale revolucija, osobeno vo Getingen.
Eden tamo{en profesor, Gaterer, zapo~nal proekt na pi{uvawe, istorii ne na kralevi i
vojni, ami istorii kako biografii na narodi. Eden drug, Spilter, gi izu~uval instituciite kako izrazi i urneci na osobeni narodi. U{te pova`no bilo deloto na istori~arot i antroplog Majners, kogo podocna nacistite }e go proslavat kako osnova~ na rasnata teorija.326
Me|u 1770 i 1810 godina, Majners go razviva prvi~niot op{t koncept za duhot na vremeto
vo edna akademska teorija za Zeitgeist. Verojatno nezapoznaen so deloto na Viko koe e porano,
Majners tvrdel deka sekoe vreme i mesto imaat nekakov osoben mentalitet opredelen od
nim svojstvenite sostojbi i institucii.
Stepenot do koj ovoj pristap otsustvuval kaj postarite istori~ari e preteran, no
nema somne` deka po osumdesettite godini vo 18 vek stanuva nevozmo`no seriozni istori~ari da sudat za odredeno delo ili odredena izjava, a pri toa da ne gi zemat predvid op{testeniot i istoriskiot konteks. Blisko povrzan so ovoj razvoj e u{te eden Majnersov izumkritikata na izvori. Toa zna~elo deka istori~arot }e ja proceni vrednosta na razli~nite
istoriski izvori soglasno so toa koj e avtorot i kakov e nivniot op{testven kontekst i
svoeto tolkuvawe }e se zasnova glavno vrz onie izvori koi se verodostojni. Majners napad326
Nacistite gi istrebuvale Sklavinite=tn.Sloveni. Me|utoa, vakvi vo 8 vek bile samo tn.Germani.

Pa zatoa povtorenata laga stanuva vistina. Tokmu zatoa nacistite gi istrebuvale svoite tn.Sloveni.
143
nal nekoi porane{ni avtori, kako na primer Bruker, zatoa {to nekriti~ki i bez pravewe
razlika gi usvojuval izvorite, namesto da gi izberat onie koi go otkrivale duhot na vremeto vo koe bile napi{ani.
Toj pristap dobro se sloùva so noviot nau~en duh na Getingen i tradicijata koja
ve}e e o~igledna kaj Galileo, koj tvrdel deka edna nu`na pri~ina, dokolku ja otkrieme,
uni{tuva vo koren iljadnici prosto mo`no pri~ini. Toa merewe se pokaàlo isklu~itelno korisno vo eksperimentalnite nauki; me|utoa, kako {to ukaùva Xorxo de Santilijana,
{tom ja napu{time po~vata na neposredna i postojana proverka- ona {to Galileo
nedvosmisleno go nare~e isku{enieto- go usvoime kako filozofski vodi~ za objasnuvaweto, opasnostite po~nuvaat da se pojavuvaat.
Majnersovite proceduri, koi stanaa dominantni vo istoriografijata od 19 i 20 vek,
se ~ini deka navistina se presudni za eden istori~ar nasproti obi~niot hroni~ar: neizbe`no e razli~na va`nost da im se pridade na razli~nite izvori. Opasnosta demnee od nedostigot na samosvest i uset, bidej}i zanemaruvaj}i ili otfrlaj}iodredeni izvori zatoa {to
se navodno nesoobrazni so vremeto so koe se zanimavaat, istori~arot moè da nametne kakov i da e proizvolen urnek. Ova go naglasuva elementot na istorijata koj prosto go odrazuva vremeto i preokupaciite na istori~arot. Vo docniot 18 vek, sostojbata bila dopolnitelno uslo`neta poradi uverenite na modernite istori~ari deka znaat podobro. Tie, imeno bile uvereni deka, za razlika od u~enite lu|e pred niv, tie pi{uvaat objektivno. Zgora
na toa, Majners i negovite kolegi nastojuvale da mu veruvaat na ona za {to bile ubedeni deka e kvalitetot na nivnite izvori poskoro odo{to na nivnoto koli~estvo ili pak duri i
analo{ka izdrànost.
[to se odnesuva do onie pra{awa so koi se zanimava Crna Atina, odbivaweto na tie
istori~ari da gi prifatat informaciite sodràni vo brojot, ra{irenosta i izdr`livosta
na istoriskite soop{tenija, ja otvorilo vratata za odrekuvawe na Anti~kiot model. Brojnite anti~ki upatuvawa na egipetskata i fenikiskata kolonizacija i podocne`nite kulturni pozajmuvawa sega moèle da se otfrlat kako docni, lekoverni ili prosto nesigurni. Zgora na toa, u~enite moèle da go iskoristat faktot {to brojni anti~ki tekstovi si
protivre~at me|usebno ili pak im protivre~at na novoutvrdenite uveruvawa na prirodnata nauka za da diskreditiraat se {to }e im se posaka. Pa sepak, pri~inata zo{to modelot ne
se urnal u{te ~etiriesettina godini, delumno se dolì na toa {to toj go zadràl tradicionalnoto vlijanie vrz umovite na lu|eto, a delumno zatoa {to nemalo anti~ki kvalitetni
izvori koi go osporuvaat. So urivaweto na drevniot model. novite u~eni lu|e bile prinudeni da se potprat vrz premol~enoto nasoglsuvawe i pobivaweto so molk na onie anti~ki
avtori koi, od kakvi bilo pri~ini, ne gi spomenale kolonizaciite.
I pokraj vrskite me|u kritikite na izvorite i noviot nau~en duh, va`no e da se odbeleì deka metodata ne se javila vo pozitivi~ka Francija ili empiriska Anglija, ami vo
romanti~arska Germanija. Na primer, samiot Majners gi koristel novite tehniki na u~enstvo za pi{uvawe na napredni romanti~arski istorii na narodite koi kategorijalno gi
podelil na beli, hrabri, slobodni itn., i crni, grdi itn. Opsegot na spektarot bil od {impanzite, preku Hotentotite i drugite do Germanija i Keltite.
Edna povnimatelna i sistematska rasna hierarhija napravil J.F. Blumenbah, profesor po prirodna istorija vo Getingen. Negovoto delo De Generis Humani Varietate Nativa, objaveno vo 1775, bilo prviot obid za nau~no izu~uvawe na ~ove~kite rasi po primer na Lineivite tretmani na pririodnata istorija, dve decenii porano.327 Me|utoa, Blumenbah ne
moèl da ja primeni Lineovata definicija na vid kako populacija koja moè da se razmnoùva i ra|a plodno potomstvo vrz lu|eto. Toj ne veruval vo napredokot ili vo poligeneza,
odreknuvaweto na bibliskata tradicija na ednokratno sozdavawe na ~ovekot i tvrdeweto
deka rasite bile sozdadeni posebno. Blumenbah veruval vo ednokratno sozdavawe na sovr{en ~ovek. Vsu{nost, negovoto objasnuvawe za onie razliki koi gi smetal za va`ni vo rasna smisla, go sledi svropocentri~niot model koj prethodno vo istiot vek go izloìl naturalistot Bufon. Bufon tvrdel deka normalniot vid koj go nao|ame vo Evropa degeneriral
327
VO 1775 GODINA S U[TE NE SE UPOTREBUVA GERMANSKIOT JAZIK NA GERMANCI.
144
na drugite kontinenti poradi nepovolnite klimatski uslovi: poedincite stanale pregolemi, premali, preslabi, presilni, presvetli, preòlti itn.
Blumebah prv go objavil terminot Kavkasci, i toa vo tretoto izdanie na svoeto golemo delo od 1795 godina.328 Spored nego, belata rasa ili kavkazkata rasa bila prvata najubavata i najnaderanata i od nea degenirale site drugi i stanale kinezi, crnci itn. Blumenbah go opravduva nevoobi~aeniot termin kavkasci vrz nau~ni i rasni osnovi,imeno zatoa
{to veruval deka Gruzujcite se najdobrata bela rasa. Pa sepak, zad toa se krijat mnogu drugi pri~ini. Tuka bilo pred se religioznoto uveruvawe- na koe publicitet mu dal Viko vo
18- deka za ~ovekot prakti~no moème da kaème deka nastanal posle Potopot a, kako {to
site znaat, arkata na Noe se vsidrila na planinata Ararat vo Juèn Kavkaz. Tuka e i se pova`nata germanska romanti~arska sklonost potekloto na ~ovekot da se bara vo Isto~nite
Planini, a ne vo re~nite dolini na Nil i Eufrat, kako {to veruval anti~kiot svet. So
zborovite na Herder: Da gi sovladame trudoqubivo planinite, se do vrvot na Azija.329
Herder potekloto na ~ovekot go smestuva na Himalaite, a op{toto uveruvawe deka
~ove{tvoto- barem negoviot naj~ist vid, Arijcite- slegle od aziskite gori, ostanuva dominantna vo romanti~arskata potraga po potekloto se do krajot na 19 vek. Edna prednost na
modelot za azisko poteklo bila toa {to toj Germancite gi stavil poblisku od ~istite po~etnici na ~ove{tvoto od zapadnite evropjani; me|utoa, toa mnogu podelotvrno se koristelo
vo 19 vek.
Blumenbah bil prakti~en za vremeto vo koe ìveel, zatoa {to Semitite i Egiptjanite gi vbroil me|u Kavkazcite. Sepak, se ~ini nesporno deka postoelo nekakvo razbirawe- iako jas ne uspeav precizno da go povrzam so kogo i da e- deka Kavkazcite bile povrzani
so Arijcite, nov termin koj vleguva vo upotreba vo poslednata decenija od 18 vek. Kavkazot
e tradicionalnoto mesto na zarobuvaweto i surovoto kaznuvawe na Prometej, koj se smetal
za otelotvoruvawe na Evropa. Ne samo {to toj bil sinot na Japet, koj verodostojno se poistovetuva so bibliskiot Jafet, tretiot sin na Noe i predokot na Evropejcite, ami i negovoto juna~ko, blagopolezno i samopo`rtvuvano delo- kradewe na ognot za ~ove{tvoto- nabrzo po~nalo da se smeta za tipi~no arijsko. Gobino smeta deka Prometej bil predokot na glavnoto belo semejstvo i ve}e vo 20 vek ultraromanti~arot Robert Grevs predlaga duri i deka
imeto Prometej zna~i svastika.330 (Promet..=pro met, vmet, smet...samo tn.slovenski, R.I.)
Vo pretposlednata decenija od 18 vek, eden drug profesor od Getingen, A.L. [lecer,
se obiduva da utvrdi jafetsko jazi~no semejstvo koe trebalo da gi opfati najgolemiot broj
jazici koi podocna se podvedeni pod imeto indoevropski. Toj ne uspeva vo toa, no sepak da
utvrdi semitsko semejstvo. Me|utoa, so semitskite studii vo Getingen dominiral negoviot
u~itel, J.D. Mihaelis, koj uspeal istovremeno da bide najgolemiot u~enec po hebrejski vo
svoeto i izrazit antisemist.
Kako {to ve}e bi trebalo da e jasno, Getingen vo periodot od 1775 do 1800 godina ne
samo {to gi postavil najgolemiot broj od institucionalnite oblici na podocne`nite univerziteti, tuku i negovite profesori izgradile i golem del od intelektualnata ramka vo
koja se odvivalo podocne`noto istraùvawe i objavuvawe vo novite profesionalni disciplini. Vo toa isklu~itelno ugledno dru{tvo, nema somne` deka sredi{teto na intelektualniot kvasec bila klasi~nata filologija, koja podocna dobila poimpozanten i pomoderen
naslov Altertumswissenschaft, nauka za antikata.331
So podra~jeto dominiral Kristijan Gotlob Hejne, ~ovek koj se oènil vo gradskata
profesura i koj bil {ura na Blumenbah. Od nazna~uvaweto vo 1763, pa se do svojata smrt vo
1812 godina, Hejne bil sredi{na figura i vo gradot i na univerzitetot. Toj ja vodel biblio328
VO 1795 GODINA U[TE GO NAMALO GERMANSKIOT JAZIK. TOGA[ BIL LATINSKI.

Belcite bile povle~eni vo Levantot, ju`no od ostrovot Krit, me|u Egipet i Arapskiot Poluostrov, kade opstojuvale vo ledenoto doba. Potopite po~nale od postledeno doba, koga se sozdal Erihon.
Tie zavr{ile do 4.000 g.p.n.e., koga se oformilo Sredozemno More. Naselbite vo Egipet i Mesopotamija se pomladi od na Erihon. So navodot se potvrdi, i nenaseleniot kontinent bil naselen so Belci.
330
Noe=Prometej. Me|utoa, Belcite vo Kina i Japonija stignale eden milenium pred Mongolite. Sledi sonceto simbol na Belcite i imeto Japon=jap on, Japet=Xafet, bile mnogu postari od Biblijata...
331
DURI OVDE SE POJAVUVA GERMANSKIOT JAZIK.A TOA BILO SAMO PO 1795 GODINA.
329
145
tekata, koja so brzi ~ekori stanuvala edna od najdobrite vo Evropa, i bil eden od glavnite
pobornici na modernoto profesionalno u~eni{tvo. Hejne go promovoral sekularniot seminar, koj go prezel od sokrativskiot metod, i vo ramkite na koj se razvila kritikata na
izvori.
Ne ne iznenaduva {to edna od naj~estite meti na kritikata na izvori bil tokmu Anti~kiot model i pozitivnite upatuvawa na Egipet vo gr~kite tekstovi. Polezno e kritikata na izvori da ja sporedime so faktorskata analiza vo demografijata i mereweto na intelegencijata, za koe Stiven Gould pi{uva:
bukvalno site postapki se javija kako opravduvawe na osobeni teorii na inteligencijata. Faktorskata analiza,i pokraj svojot status na ~ista deduktivna matematika, bila izmislena vo op{testven kontekst i toa za to~no odredeni pri~ini. I iako nejzinata matemati~ka osnova e nepobitna,nejzinata uporna upotreba kako alatka za u~ewe za fizi~kata struktura na inteligent e zaglavena vo dlaboki poimni gre{ki od samiot po~etok.
Hejne go ponaval Vinkelman koga toj bil mlad bibliotekar vo Drezden. Kako profesionalen akademec, gi kritikuval negovite pisanija, no nema somne` deka trpel silni
vlijanija od negoviot strasen neohelenizam. So zborovite na Rudolf Fajfer:
Tokmu Vinkelmnovoto vlijanie e ona {to go razlikuva u~eni{tvoto na Hejne i negovite prijateli i studenti od u~eni{tvoto na drugite u~eni od nivno vreme.
Sovremeniot istori~ar na naukata, Stiven Tarner, ja pro{iruva ovaa poenta vo svoeto va`no delo za preobrazbata na tradicionalnoto germansko rudits Gelerte vo profesionalni akademski studii:
So posredstvo so Hejne, neohumanistot izvr{il sli~no zakrepnuva~ko vlijanie vrz
klasi~noto u~estvo i negoviot javen ugled. Niz seta svoja kariera Hejne te`neel kon vospostavuvawe novi vrski me|u tradicionalnoto filofo{ko u~enstvo vo {kolite i akademicite od edna i tekovite na esteti~kiot neohelenizam i vajmarskiot klasicizam koi se razvile nadvor od akademijata od druga strana.
Hejne e epitomot na ona {to bi moèle da go nare~eme romanti~arski pozitivizam. Kako {to za nego zapi{a Frenk Manuel:
Negovoto u~estvo bilo besprekorno, ureduvaweto na tekstovite vo golemata tradicija, no {to se odnesuva do site dodavki na u~eweto, duhot koj go proniknuval nego i pokolenijata na germanskoto Gelehrte bil istiot romanti~arski helenizam na negovite knièvni
sonarodnici od 18 vek.
Hejne bil voshiten od prekumorskite patuvawa i od egzoti~nite narodi. Imaj}i predvid kolku golema va`nost vo germanskiot akademski ìvot imal brakot so }erkata na profesor, faktot {to Blumenbah mu bil {ura ne e tolku vaèn kolku faktot {to obajcata
zetovi na Hejne patuvale nadvor od Evropa. Za edniot od niv, Heren, }e govorime vo [estoto poglavje; drugiot, mnogu popoznat vo 18 vek, bil Georg Forster. Forster plovel so kapetanot Kuk i napi{al opis na patuvaweto okolu svetot. Negoviot politi~ki radikalizam
i otporot protiv eksplotacijata- duri i na nebelcite- odele raka na rakaso neprifa}aweto
da ja otfrli mo`nosta za poligenezata. Hejne i Forster isklu~itelno se po~ituvale i na
dolgo i na {iroko se dopi{uvale, glavno za tropskata klima i antropologijata.
Hejne nemal poseben interes za hristijanstvoto. Me|utoa, koga pra{awata se polarizirale posle 1789 godina, toj strasno se vklu~il vo odrùvaweto status kvo. Negovata èstoka osuda na Francuskata revolucija ne moè prosto da se objasni kako bes protiv George
Foster, iako Forster ne samo {to zaminal za Paris da u~estvuva vo Revolucijata, tuku ja
ostavil i svojata sopruga- }erkata na Hejne- za nejzinata najdobra prijatelka, }erkata na semitistot Mihaelis.
Objasnenieto za besot na Hejne treba da se bara i vo negovoto iscelo u~estvo vo hanoverskiot i germanskiot status kvo, u~estvo koe voop{to ne se namalilo poradi negovata
sposobnost da raboti so francuskite okupatorski sili zaradi za{tita na negoviot sakan
univerzitet. Ottuka, sosema e jasno zo{to tolku mnogu u~enici i sledbenici na Hejne rabotele za Prusija vo nejzinata borba protiv Francija i revolucionernite idei. Se na se, jasno e deka priznaeniot predok na Altertumswissenschaft, koja podocna e prenesena vo Britanija i Amerika kako novata cisciplina klasi~ni studii, bil proizvod na Getingnen- na negovata èlba za reforma, a ne revolucija, dlabokite preokupacii so etni~nosta i rasata i
146
iscrpnoto u~enstvo. Zgora na toa, i predokot i diciplinata ja spodeluvaat reakcijata protiv Francuskata revolucija i predizvik koj taa go istoporila pred tradicionalniot poredok i tradicionalnat religija, kako i preokupacijata so razlikite i neednakvostite me|u
razli~nite rasi. Gi spodeluvale i strasniot romanizam i neohelenizmot na naprednite germanski krugovi od docniot 18 vek.
POGLAVJE 5:
ROMANTIÂRSKA LINGVISTIKA
PODEMOT NA INDIJA I PADOT NA EGIPET, 1740-1880
Sega se vrtime kon padot na Anti~kiot model koj, iako vo sli~na zadnina i glavno
so istite op{testveni i intelektualni sili, treba da se razlikuva od podemot na Arijskiot
model dvaesetina godina podocna. Poglavjeto go po~nuvame so privle~nosta od sanskritskiot i drugite indiski jazici, koja raste vo posledniot kvartal od 18 vek i vlijanieto na taa
privle~nost vrz razbiraweto na odnosite me|u evropskite jazici. Do triesettite godini od
19 vek, ve}e e razvieno edno op{to razbirawe na indoevropskoto jazi~no semejstvo, razbirawe koe vo rasisti~kata atmosfera koja go proniknuva vremeto mnogu brgu se razviva vo idejata za indoevropska ili arijska rasa. Strasta za Indija zna~i i deka Indija go zamenuva
Egipet kako egzoti~niot predok na Evropa. Me|utoa, seka potekloto ne se razbira vo smisla na prenos na filozofija i razum, tuku vo romanti~arska smisla na prenos na krv i srodstvo.332
Da mu se vratime na Anti~kiot model. Po osumdesettite godini na 18 vek, zasiluvaweto na rasizmot i novoto veruvawe vo sredi{nata va`nost na etni~nosta kako na~elo na
istorskoto objasnuvawe, dobile presudna uloga vo razbiraweto na drevniot Egipet. Egip}anite se pove}e se distanciraat od blagorodniciteKavkasci, a se pove}e se naglasuva nivnata crna, afrikanska priroda. Na toj na~in, idejata deka tokmu tie bile kulturni predci na
Grcite- otelotvorenieto na ~istoto detstvo na Evropa-stanala neizdr`liva.Se javila i nova kriza me|u egipetskata mitoligija i hristijanstvoto so delata na Dupua, koi se ideolo{ki i teolo{ki korelat na napadot na Francuskata revolucija vrz evropskiot op{testven
poredok. Samo vo taa zadnina moème da ja razbereme ma~nata kariera na [ampolion vo godinite na reakcijata, od 1915 do 1830 godina. Iako [ampolion bil zakolnat revolucioner i
voodu{even bonapartist, nekoi od negovite rani otkritija diskreditiraa nekoi teoriii na
sledbenicite na Dupua, pa zatoa blagorodni{tvoto na restavracijata i crkvata so dobrodojde go do~ekale nego i negovite odgatki. Od druga strana, negovoto zalagawe za Egipet nad
Grcija, nared so politi~kite uveruvawa do koi se drèl, gi razbesnale helenistite i indolozite, koi pravele se {to bilo vo nivna mo} da mu ja blokiraat akademskata kariera.
Tokmu pred negovata predvremena smrt vo 1831 godina, [ampolion ja predizvikuva
hristijanskata ortodoksija so svoeto mnogu rano datirawe na egipetskata antika. Pa taka,
pred svojata smrt toj uspeva da gi naluti i hristijanite i helenistite, pa egiptologijata, i
pokraj ma|epsanosta na javnosta od Egipet i odrùvaweto na masonski po~it kon nego, ja
o~ekuva silen upadok vo slednite dveset i pet godini. Taa poleka po~nuva da zakrepnuva duri kon krajot na pedesettite godini od vekot. Periodot me|u {eesettite i sedumdesettite,
pak, e period na netrpenie me|u duhot na [ampolion i dominantniot rasizam i strasta za
Grcija; me|utoam po 1880 godina, egiptologijata e sklona kon toa da se soobrazi so i podredi
na dominantnata disciplina na klasi~ni studii.
Ottoga{ pa navamu, sekoga{ imalo disonantni glasovi i tvrdewa deka Egipetskata
civlizacija navistina poseduvala barem ne{to od visokata religija, filozofijata i nauka
koi anti~kiot svet i gi pripi{uval. Pa sepak, se odrùva dominantnoto gledi{te koe veli
332
Bidej}i vo Nil i Ind, {to vaì za Egipet i Indija, za vreme na Aleksandar Makedonski rastel ist
grav, duri imalo krokodil, se potvrduva, Egipet i Indija bile na isto genetsko-geografsko podra~je.
Ova se dokaùva so slonot, ama i so bivolot, koj bil indiski i afri~ki od pred da postojat kontinentite. Vo Egipet i Indija stignale Belci. Nivni bil zebu, koj denes go ima vo Indija i Afrika...
Sledi nikoga{ nemalo Indoevropjani, a Vedite i Egiptjanite bile Belci. Toa {to vo Indija ìveat
temni i beli, {to vaì i za vo Afrika,tamu stignale Belcite so svojot tn.slovenski jazik, tradicii...
147
deka iako Egip}anite bile ve{ti vo tehnikata, tie ne bile vistinski civilizirani, a gr~kata po~it kon niv se zasnovala vrz zabluda. Ras~ekorite me|u ovoj zvani~en stav i preìveanite pamenici i opisite vo anti~kite dela dovedoa do pojavata na golem broj kontrakulturni ili kontradisciplini.
Za dve od niv }e govoram na krajot na poglavjeto: prvata e teorijata na difuzionizmot, koja ja predloì anatamot i fizi~kiot antropolog Eliot Smit, spored koja doselenicite od Azija ja osnovale egipetskata civlizacija i potem ja ra{irile niz Evropa i ostatokot od svetot. Vtorata e {kolata na piramidolozite, ~ii povnimatelni ~lenovi tvrdat
deka golemite piramidi bile izgradeni spored planovi na arhitekti koi imale mnogu razvieni poznavawa na astronomijata i matematikata. Poglavjeto zavr{uva so diskusija za mo`nostite ovie eresi i ortodoksnata egiptologija vo idnina da se pomirat.
Ra|aweto na indoevropskiot
Jazikot sekoga{ bil vo sredi{te na interesot na romanti~arite. Za niv, jazicite se
osobeni- imeno, vrzani za osobeni mesta, pejsaì i klima. Ottuka, tie niv gi razbiraat kako
poedine~en izraz na nekoj osoben narod i tvrdat oti taka i treba da se tretiraat. Herder
bil opsednat so jazikot,osobeno so govorot.Sledej}i gi angliskata voodu{evenost so Homer,
potem Blekvel i germanskiot misti~en filozof Haman, Herder im odrekuva predimstvo na
mislata i razumot nad zborovite; na toj na~in se sprotistavuva na naklonetosta na prosvetitelstvoto kon vizuelnite znaci, egipetskite hieroglifi i kineskite simboli, za koi se
smetalo deka odrazuvaat op{to idei neoptovareni od poedine~na fonetiika. Za Herder i
romani~arite, glavnata cel na jazikot ne bila da go prenesuva razumot, ami da izrazi ~ustva
i tokmu zatoa germanskiot i grkiot u`vale voshit.Kako {to vidovme,vo sredinata na 18 vek,
gr~kiot ne se po~ituva kako sredstvo za filozofija, tuku poradi negovite poetski kvaliteti.333
Ovaa preokupiranost so jazikot kaj Herder i drugite romanti~ari bila va`na za
formiraweto na istoriskata filologija. Zgora na toa, romanti~arskoto vlijanie da se zabeleì vo dvata glavni modeli na discilplinata- drvoto i semejstvoto- koi blagodarenie
na svojata ogromna privle~nost vo esteti~ka smisla i vo smisla na napredokot stanale mnogu popularni vo celoto u~enstvo i celata nauka od 19 vek. Vo istoriskata lingvistika, pretpostavkite za ednostavni po~etoci i podocne`ni razgranuvawa i razijduvawa- po pat na
redovni, iako osobeni,izmestuvawa koi moàt dijagramski da se prestavat-se pokaàle kako
mnogu korisni vo ranite etapi od novata disciplina. Od druga strana, drvoto i semejstvoto
ne dozvoluvaat povlekuvawe ili me{awe i spojuvawe i imaat nekakva sklonost kon teologijata, od {to sleduva pretpostavkata deka sekoj jazik ima svoja prva priroda vgradena vo
negovite po~etoci, vrz koi vo osnova ne vlijaele podocne`nite dopiri. Vo is~ekuvawe na
diskusii od Sedmoto Osmoto poglavje, tuka ednostavno moème da zabeleìme deka istoriskata filologija, glavno poradi tie pri~ini, se na{la na umirawe kon krajot od 19 vek.
Me|utoa, pred toa, filologijata bila edno od najvozbudlivite podra~ja na intelektualniot ìvot. Ve}e go spomnav [lecerovoto utvrduvawe na semitskoto jazi~no semejstvo, vo vrska so deloto na opatot Bartelemi i slu~uvawata vo Getingen. Do 1820, u~enite- pred se danecot Kristijan Rask i u~enikot na Herder, Franc Bop- sistematski gi imaa izvedeno odnosite me|u fonetskata i morfologijata na najgolemiot broj evropski jazici.
Ovoj napor nesomneno bil povrzan so novata sistematska rasna taksonomija. Bidej}i
Kavkascite do{le od aziskite planini, pretpostvkata e deka i evropskite jazici poteknuvaat od tamu.334 Va`no e toa {to za germanskiot se smetalo oti e po~ist i postar od drugite
jazici vo semejstvoto, kako {to i za Germancite se smetalo deka se po~isti Kavkasci, zatoa
{to posledni zaminale od Urheimat ili prvobitnata tatkovina. Ottuka germanskoto ime za
novodefiniranoto jazi~no semejstvo stana Indogermanisch (indogermansko)-izraz koj go iskoval germanskiot ideolog H.J. Klarpot po 1823 godina.Me|utoa, samiot Franc Bop se priklonil kon u~enite od drugite zemji, koi pretpo~itale indoevropski, naziv koj za prv pat go
upotrebil Tomas Jang vo 1816 godina.
Qubovta so sanskritot
333
334
Koga makedonskiot koine bil potisnuvan,na scena stapuval makedonskiot koinski germanski jazik.
Evropjanite se naselile preku Balkanot.A i Skitite=Gotite=Tatarite ja imale vrskata so Kavkaz.
148
Indose odnesuva na novata strast kon Indija i kon sanskritot. Vo svoeto izvonredno delo Orientalnata renesansa, prv pat objavena vo 1950 godina, francuskiot intelektualec od po~etokot na 20 vek, Rajmond [vab, go povrzuva raste~kiot interes za drevnata indiska kultura i jazicite kako posledica od probivot na Francuzite i Britancite na potkontinentot. Kako i so brojni drugi umetni~ki i intelektualni dvièwa od 19 vek, prviot ~ovek koj ja voveduva idejata za orientalna renesansa e jazi~arot i revnosen romanti~ar, Fridrih [legel. Vo svoeto delo Govorot i mudrosta na Indijcite, [legel pi{uva deka
Na izu~uvaweto na indiskata knièvnost treba da mu se posvetuva takvi studenti i
patroni kakvi {to vo 15 i 16 vek vo Italija i Germanija odnenade` pottiknaa ravnosna po~it kon ubavinata na klasi~nata u~enost i za kratko vreme i pridadoa tolkava va`nost,
{to vlijanieto na toa razbudeno znaewe go promeni i obnovi oblikot na seta mudrost i nauka, re~isi samiot svet.
Naslovot na [vabovata kniga, Orientalnata renesansa, prezemen e od naslovot na
poglavjeto od edno delo na Edgar Kine, objaveno vo 1841 godina.Kine, a podocna i [vab, imale dve mnogu sli~ni osnovi. Prvata bila tvrdeweto deka noviot orientalizam go prestignal neoklasicizmot. Mo`no, iako ne mnogu izdràno, gledi{te vo ~etiiesettite godini od
19 vek, bilo edno prilagoduvawe na ova, imeno tvrdeweto deka orientalizmot vo sojuz so medievalistikata go nadminuva klasicizmot. Me|utoa, so pobedata na Grcija i Rim i odrekuvaweto od drevna Indija na krajot od 19 vek, idejata stanuva sosema neodr`liva i nejzinoto
oìvuvawe od strana na [vab e ednostavno antikvarno.
Vtoriot koncept zad orientalnata renesansa i pripa|a na kategorijata na mitovi na
istorijata na naukata, vo koi heroi sozdavaat svetlina, red i nauka od temnina, zbrka i praznoverie. Toj pretpostavuva deka pred vremeto na romantizmot, maìte i ènite ne go poznavale, a ne se ni grièle zaOrientot i deka toj za prv pat bil otkrien kon krajot na 18
vek. Vistina e deka za Egipet vo prosvetitelstvoto ponekoga{ se mislelo deka mu pripa|a
na zapadot, a ne na orientot. Od druga strana, kako {to se obidov da pokaàm vo prethodnoto poglavje, postoel silen interes za Egipet i Kina i zna~itelno znaewe za niv mnogu pred
1750 godina. Iako kaj mislitelite od prosvetitelstvoto ne zazemale tolku sredi{no mesto
kako Egipet i Kina, duri i za Indija se znaelo vo 17 i raniot 18 vek. Indiskite bramini ne
se po~ituvale tolku kolku egipetskite sve{tenici ili kineskata inteligencija,no vo odredena smisla tie im bile nim funkcionalno ekvivalentni vo op{tata kritika na evropskite
institucii i evropskata religija.
Sekako, indiskite u~eni otsekoga{ si go znaele svojot klasi~en jazik, sanskrit, a i
Zapadot znael po ne{to od krajot na 17 vek. So toa do{ol i op{tiot vpe~stok, koj otvoreno
go iskaùval ser Vilijam Xouns vo 1786 godina, spored koj sanskritot vo odnos na gr~kiot i
latinskiot
ima pogolema sli~nost, i vo glagolskite koreni i vo gramati~kite oblici, odo{to
bi moèlo da se dolì na kakva bila slu~ajnost; tolku silna, vsu{nost, {to nitu eden filolog ne bi moèl da gi izu~uva site tri jazici a da ne veruva deka nastanale od nekoj zaedni~ki izvor, koj verojatno ve}e ne postoi; postoi sli~na pri~ina, iako ne sosema tolku
silna, da se pretpostavi deka i gotskiot i keltskiot, iako izme{ani so eden sosema poinakov idiom, imaat isto poteklo od sanskritot.335
Germanskite i britanskite u~eni od 19 vek ne se sloùvaat so idejata spored koja e
mo`no nivnite jazici da se tvorba na ne~isti me{awa. Me|utoa, nastrana toa, ovaa odli~na
i soèta izjava-koja treba da zabeleìme,e zasnovana vrz izdr`livost-stana osnova na indoevropskata i drugata istoriska filologija ottoga{ pa navamu.
Jazi~niot odnos zna~elo deka indiskiot jazik i indiskata kultura bi moèle da se
smetaat i za egzoti~ni i za bliski, ako ne i za pretci na evropskite jazici i evropskata kultura. Taa ideja se dolì na faktot {to, i pokraj Xounsonovata promislenost- toj tvrdi de335
Koine i latinski se dvorasni jazici od 3 vek p.n.e. Hristijanski jazik stanal koine, vo kogo bile
vneseni i gotski=tatarski zborovi.Na prostorite na Keltite, koi imale frigisko=brigisko poteklo,
vo upotreba kako hristijanski jazici bile koine, latinski i gotski. Vajgand pi{i: Duri se pretpolaga, deka vo 9 vek vo Tomi (Mizija) gotskiot bil silno prestaven i deka se izvr{uvale bogoslu`bi na
gotski. Me|utoa, nikade go nema najbrojniot evropski tn.slovenski narod so svoj jazik na Belci. Pak,
Vedite bile Belci so svojot sanskritski=tn.slovenski jazik. Ist zagovor bil/e i so etrurskiot jazik.
149
ka sanskritot i evropskite jazici imale zaedni~kai nepoznat predok- op{to se mislelo deka samiot sanskrit bil prvobitniot indoevropski jazik. Taa vrska- i znaeweto, so posredstvo na indiskata tradicija, deka braminite bile potomci na arijski osvojuva~i koi do{le
od planinite na centralna Azija- prekrasno sovpa|awe so germanskoto romanti~arsko uveruvawe deka ~ove{tvoto i Kavkascite nastanale tokmu tamu. Toa bila golema sila zad nevoobi~aenata voodu{evenost so site aspekti na indiskata kultura, koja besneela od poslednata decenija na 18 vek do dvaesettite godini na 19-tiot.Me|utoa, kratkoro~no Xouns imal
duri i posilno vlijanie so posredstvo na knièvnosta odo{to so posredstvo na lingvistikata i negovite prevodi na indiska poezija nai{le na voshiten priem {irum Evropa.Angliskite ezerski poeti bile site do eden trognati od indiskata poezija, a Gete vo 1791 pi{uva:
Koga }e ja spomenam [akuntala [indiska poema koja Xouns ja prevel], kaàno e se. ]e se potsetime deka Napaleon na svojata egipetska ekspedicija nosel primerok na Vedite.336
Akademskiot rezultat na taa voodu{evenost bil osnovaweto na brojni katedri po
sanskrit i sozdavaweto disciplinarna osnova koja, vo sojuz so germanski studii kako Indogermanisch, moèle da go ospori monopolot na latinskiot i gr~kiot kako edinstveni drevni
jazici.337 So toa ne sakam da kaàm deka studiite po sanskriti germanski bile seriozna zakana po studiite po gr~ki i latinski, iako nekoi u~eni, kako na primer K.O. Miler vo tretata i Salomon Repak vo poslednata decenija od 19 vek gi gledale kako takva.
Na po~etokot, sredi{teto na novite akademski studii bile Britanija i Francija,
koi imale kolonijalni interesi vo Indija. Me|utoa, britanskite obidi nabrzo is~eznale, a
duri i izu~uvaweto na sanskritot i na drevna Indija vo Francija nabrzo padnalo vo senka
na germanskiot romanti~arski odgovor.Dominantinite likovi vo toj odgovor bile Fridrih
fon [legel i negoviot brat Vilhelm, koj stanal prviot profesor po sanskrit vo Bon. Duri
i eden ne tolku strasen ~ovek kako Vilhelm fon Humbolt mu se zablagodaruval na Boga {to
mu dozvolil da ìvee dovolno dolgo za da se zapoznae so Bhagavad Gita.
[legelijanskata romanti~arska lingvistika
Dvaeset godini pred toa, strasta za Indija na Fridrih [legel bila so u{te poslabi
vozdr{ki: Se, apsolutno se, ima indisko poteklo. [legel bil i prviot koj, nasproti bibliskata tradicija za Vavilonskata kula i nasproti najgolemiot broj podocne`ni misliteli, tvrdel deka jazicite imaat poligeneza. Toj poto~no tvrdel deka postoi kategorijalna
razlika me|u indoevropskoto semejstvo i drugite jazici i go napadnal Vilijam Xouns koj
gledal me|u indiskite i semitskite jazici.338
Duri i konceptot za arijskata rasa moè da mu se pripi{e na [legel, iako toj ne go
formuliral. Negovata romanti~arska strast i ubedenosta vo najdrevnosta na drevnata indiska rasa bile dovolno da se premosti celosnoto otsustvo na dokazi i da se dade ednostaven
odgovor na novonastanatiotegipetski problem; kako moèle afrikanci da sozdadat taka
napredna civilizacija ? Spored [legel, odgovorot leì vo faktot {to Egipet go kolonizirale Indijci. Toj bil tolku uveren vo toj obrazec, {to ja naveduval veli~estvenosta na
egipetskata argitektura kako dokaz za goleminata na indiskata rasa. Ovaa ideja za indisko
poteklo na Egipet }e ostane silna niz celiot 19 vek i nie povtorno }e se sretneme so nea
kaj Gobino.339
I pokraj svojot interes za rasata, [legel nikoga{ ne ja smetnal od um sredi{nata
va`nost na jazikot. Toj razlikuval dva vida jazik- blagorodniot flektiven i pomalku sovr{eniot neflektiven. Prviot ima duhovno poteklo, dodeka vtoriot prvobitno bil ìvotinski. Toj veruval deka samo flekcijata na jazicite koi vodat poteklo od indiskiot moè
da se javi jasna i prodorna inteligencija ili visoka i univerzalna misla.
Prili~no e ~udno {to [legel ne minal dobro kaj nacistite. Pri~inata za toa se deka negovite politi~ki gledi{ta ne bile antisemitisti~ki- se zalagal za emancipacija na
Evreite- pa i li~no, oti se oènil za }erkata na slavniot evrejski filozof Mozes Mendel336
Veda=Voda=Znaewe, a [akuntala={akun tal-a, tn.slovensko; {aka={aka, a vaka velat Hanzite...

Koine, latinski, gotski, germanski...ne se drevni ednorasni jazici, kako sanskritski=tn.slovenski.
338
Indijcite bile Temni, kako i Crncite=Semitite. Ju`na Afrika bila spoena so Indija: ist koren.
339
Temnite bile niski. Vakvi bile Indijcite. Belcite bile visoki. Vakvi bile Vedite i Egiptjanite.
Temnite po teloto ne bile obrasteni so vlakna,sprotivno na Belci.Ovie imale gradeì,a ne Temnite.
337
150
son. Pofalno se izrazil i za visokata mo} i energija na arapskiot i hebrejskiot jaziki.
No, prodolùva, tie navistina stojat na vrvot na svojata osobena granka. Napati znael da
kaè i deka tie bile hibridi me|u duhovnite i ìvotinskite jazici. Toa sepak, ne bilo
dovolno da ne gi smesti vo poniskata kategorija. [legel smetal i deka evrejskata kultura
trpela vlijanie od Egip}anite- koi, da si spomeneme, ja dobile svojata napredna civilizacija od Indicite. Zgora na toa, bidej}i Fridrih [legel bil prviot koj go povrzal jazikot
so rasata, negovite gledi{ta za poligenezata na jazikot nesomneno bile povrzani so nemu
sovremenite mislewa za poligenezata na ~ovekot.
Poplo~uvaj}i go patot za arijskata i semitskata rasa, [legel nesomnenie bil pred
svoeto vreme. Tie idei nema da se sfatat kako serioni u{te najmalku ~etirieset ili pedeset godini: vo nadvore{na smisla,silite na rasniot antisemitizam se u{te ne bile dovolno
silni; vnatre{no, so negoviot pristap imalo brojni nedoslednosti. [legel tvrdel deka postoi kategorijalna razlika me|u nadvore{noto dodavawe na sufiksi ili drugi ~estici na
zbor i flekcijata, vo koja korenot vnatre{no se menuva na na~in koj toj go smetal za organski. Za nesre}a po indoevropskata superiornost, semitskite jazici se menuvaat tokmu na
toj na~in, pa i samiot termin koren e prezemen od hebrejskata gramatika.340 Ottuka, podocne`nite u~eni bile prinudeni i semitskiot jazik da go stavat vo najvisokata kategorija,
nared so indoevropskiot. Istovremeno, zabele{kata na Bartelemi od {eesettite godini na
18 vek, spored koja postoi temelen i isklu~iv odnos me|u fenikijskiot i koptskiot, retko
koj ja zemal za seriozno vo 19 vek. Zgora na toa, nitu idejata za semitsko-hamisko ili afroazsko jazi~no nadsemejstvo, vo koe ~lenuvaat semitskiot, egipetskiot i drugi afrikanski
jazici, po~nala op{to da se prifa}a duri po Vtorata svetska vojna.341
Vtoroto golemo prilagoduvawe na [legeloviot urnek od strana na jazi~arite od 19
vek se odnesuvalo na pra{aweto na napredokot. [legel igral va`na uloga vo preobrazbata
na filozfijata, od istorija na jazicite vo tolkuvawe na jazikot kako sila vo sozdavaweto
na istorijata.Toj delumno go vklu~il i napredokot vo svoeto razmisluvawe. Pa sepak, [legelovite gledi{ta bile staromodni dotolku {to toj gi razbral duhovnite indiski jazici
kako nazadni. Toa zna~elo deka tie bile sozdadeni sovr{eni no potem, pove}e ili pomalku,
go gubele sovr{enstvoto. Od druga strana, vo ìvotinskite jazici imalo napredok so nivnoto uslo`nuvawe. I tuka podocne`nite u~eni lu|e, koi bile podlaboko navlezeni vo naprednata paradigma, morala da gi izmeni negovite idei i da gi objasnat podredenosta i nadredenosta na jazicite vo smisla na nivnoto soodnosno mesto vo evolucijata.
Angliskite i francuskite u~eni bile isto tolku uvereni deka indoevropskite jazici bile podobri od site drugi. Me|utoa, bidej}i tie samite govorele na jazici vo koi nema
mnogu flekcija, ne se voodu{evile od [legelovite idei po toa pra{awe, zatoa {to od niv
sleduvalo deka sanskritskiot, grkiot, latinskiot i grmanskiot bile edinstveni jazici kadarni za filozofija i religija.342 Nasproti nim- i pokraj gorespomenatite izmeni- germanskite u~eni go usvoile ili spodeluvale noviot obrazec na [legel. Na primer, Vilhelm fon
Humbold gledal napredok od jazicite so sufiksi i prefiksi, odnosno aglutinativnite jazici, kon flektivnite jazici i go spodeluval [legelovoto mislewe deka razlikata me|u niv e
kategorijalna.
Vilhelm fon Humbolt bil seopfaten genij koj, me|u drugot, gi postavil osnovite na
baskiskata i malajsko-polineziskata lingvistika. Pa sepak, negovata strast kon sanskritot
bila neposredliva so {to i da e. Na primer, mislel deka sanskritot e, so svojata ogromna i
sloèna flektivnost,mnogu podobar jazik od kineskiot,koj e analiti~en i so pomalku flekcija duri i od angliskiot jazik.343 Vo svojat izvonreden ogled za kineskiot napi{an vo dvaesettite godini vo 19, Humbolt , moral da priznae, oti, i pokraj neflektivnosta na zboro340
Hebrejskata gramatika ne e poznata. Toj govori za aramejska, koja bila dvorasna na: Belci i Crnci.
Semitski (aramejski),egipetski (staroegipetski) i drugi afrikanski jazici na crnite Afrikanci.
342
Bidej}i koine, naslednik na staroegipetskiot, ovoj bil kako aramejskiot, latinski i germanski bile verski jazici, {to bilo so gotskiot, tie bile jazici so bogati formi...nad ~etiri padeì. Ova proizleguvalo od udelot na Belcite, a sanskritski bil jazik na Belci tn.slovenski, kako {to bil koptskiot i tn.staroslovenski so 6 padeì kako koine. Sledi jazicite na Crncite=Semitite da bidat bedni.
343
Sanskritski bil jazik na Belci tn.slovenski, kineskiot mongolski,kako i na Gotite vo angliskiot.
341
151
vite, kineskiot im e ramen na najdobrite indoevropski jazici kako sredstvo za logi~ka misla. Od druga strana, smetal deka faktot {to toj nema flekcija ne i dozvoluva na mislata
slobodno da se vivne zatoa {to za toa i e potrebno vodstvo od gramti~kite formi.344 Pa taka, ne samo {to kineskoto pismo e stati~no, tuku i samiot govoren jazik ja nema polnata
emocionalna mo} koja denes germanskite romanti~ari ja baraat od eden jazik. Angliskite i
francuskite romanti~ari se ~ini deka ne go spodeluvaat takvoto mislewe, verojatno {to i
nivnite sopstveni jazici nemaat flekcija.345
Izedna~uvaweto na flekcijata so slobodata ubavo ni ja dolovuva razlikata koja romanti~arite ja gledaat me|u strogata sinofilija na prosvetitelstvoto i nivnata sopstvena
dlobodna qubov za indiskata rodbina. Do dvaesettite godini od 19 vek, duri i ograni~enata
voshit kon kineskiot jazik i izu~uvaweto na drugi neindoevropski jazici go obeleìlo Humbolt kako pripadnik na postarata generacija. Pomladite odmetnici od prosvetitelstvoto
bile postrogi: tie se interesirale re~isi isklu~ivo za indoevropskiot.
Orientalna renesansa
Kine i [vab tvrdea deka ovoj probiv vo indiskite studii vsu{nost bil prosto sredi{te na edna op{ta orientalna renesansa- za koja [vab opravdano smeta oti bila nerazdelno povrzana so romantizmot- i tie celoto toa dvièwe go stavaat vo odnos so golemite
de{ifrirawa od 19 vek. Vistina e deka de{ifriraweto na klinestoto pismo go zapo~nal
romanti~arskiot u~enec od Getingen, G.F. Grotefend, vo 1800 godina, so ~itawe na imiwata
na persiskite kralevi, no jas }e se obidam da pokaàm vo ova poglavje deka mnogu poimpresivnoto de{ifrirawe na hieroglifite se dolì ne na romantizmot i orientalnta renesansa, ami glavno na egipetsko-masonskata tradicija i na nau~niot duh na francuskata revolucija.
Pa sepak, [vabovoto tvrdewe deka orientalnata renesansa bila povrzana so vtemeluvawe na orientalizmot kako akademska disciplina se ~ini delumno opravdano. Arapskiot, jazik so visoka kultura vo raniot sreden vek vo Evropa, se u~el od vreme na vreme u{te
od toga{. Pa sepak, negoviot redoven status vo smisla na moderni akademski studii datira
od 1799, od naimenuvaweto na Silvester de Sasi kako prviot nastavnik vo novoosnovanata
cole de Langues Orientalis Vivantes, ~in koj bil povrzan so egipetskata ekspedicija. Nema somne` deka Sasi, i kako nastavnik po noviot tainstven orientalizam i taka podrùva~ na monarhijata, odgovara na romanti~arskiot i konzervativen urnek na orientalnata renesansa.
Ako na Francija navistina i bil potreben arapskiot, i zaradi egipetskata ekspedicija i
zaradi osvojuvaweto na Alìr koe zapo~nalo vo 1830-ta, na Germanija ne i bil potreben i
tamu imalo mnogu malku interes za nego. Zgora na toa, kako {to poso~i Evard Said, orientalizmot nasledil golem del od tradicionalnata omraza kon islamot kako neprijatel na
hristijanstvoto. Vo toj kontekst, va`no e da zabeleìme deka so dvaesettite godini od 19
vek, presudna decenija za formirawe na orientalizmot, dominira Gr~kata vojna za nezavisnost me|u Grcite hristijani i me|u Turcite i Egip}anite muslimani. Postoi, sepak, nekakva religiozna i jazi~na smisla vo koja semitskite kukturi se smetale ako ne za ramni, toga{ barem na isto nivo so arijskata kultura (pogledneto go Sedmoto poglavje).
Orientalnata renesansa ne ja opfatila i Kina. Brojni isusovci dobro znaele kineski ve}e vo 16 vek i do krajot na 18, blagodarenie na prevodite na tie isusovci i na brojni
patepisci,Evropjanite znaele mnogu podrobnosti za Kina. Jazikot se pou~uval so prekin ottoga{ pa navamu, no na drugi mesta vo Evropa katedri se osnovale duri pri krajot na 19 vek.
Osobeno e vpe~atlivo {to prvata katedra po sanskrit bila osnovana vo Berlin vo 1818, dodeka kineskite studii vo Germanija ostanale vo zagriùva~ka sostojba kon krajot na vekot.
Kako {to pi{uva eden francuski sinolog vo 1898: Germanija i Avstrija ne go zazedoa izvonrednoto mesto vo sinologijata koe im pripa|a vo drugite granki na erientalnite studii.
Iako germanskite u~eni lu|e dominiraat so egiptologijata vo pretposlednata decenija od 19 vek, maticata na germanskata akademija vo periodot na orientalnata renesansa
ne sakala kakva bilo vrska so novata disciplina. Za neprijatelstvoto na francuskite orientalisti protiv [ampolion }e govorime podocna. Tuka e dovolno da se kaè deka Rajmond
344
345
Jazikot na Kinezite bil mongolski. Vakov bil na Gotite. Sledi nivnite gramatiki da se bedni itn.
Vo germanskiot ima okolu 30% mongolski zborovi, pomalku vo angliski, a francuski e so crne~ki.
152
[vab naslovuva eden od delovite na svojata knigaPredrasudite protiv Egipet i pi{uva:

Ova gledi{te za Egipet kako prvo i najva`no orientalno vlijanie vrz zapadot e celosno
pogre{no. Vsu{nost, Egipet na u~enite lu|e e relativen novojdenec, tuka duri vo 19 vek.
Vo fusnotam [vab pojasnuva {to saka da kaè so toa: Zanesenosta na 19 vek so Egipet vsu{nost doa|a kako zamena za zanesenosta so Indija.
Ovie izjavi se mamlivi vo tolku mnogu nasoki, taka {to e te{ko da odlu~ime od
kade da po~neme. Kako prvo, tuka e neprijatelstvoto na orientalistite kon Egipet i sporoto vtemeluvawe na egiptologijata. Kako vtoro, i kako {to vidovme, Egipet bil smetan za
glavnoto orientalno vlijanie vrz zapadot, u{te od antikata, mnogu pred kakov i da e sporedliv interes za Indija. Kako treto, iako postoelo zna~itelno qubopitstvo za Egipet vo
prvata polovina od 19 vek, vrz dràvata toga{ se gledalo kako egzoti~na i tu|a- imeno, mnogu poinaku od porane{nata polo`ba na Egipet kako kultura-predok na evropskata. Tokmu
poradi taa pri~ina toj bil zamenet so romanti~arskoto gledi{te za Indija.
Se na se, jasno e deka akademskiot orientalizam, najvpe~atlivo vo Germanija no i na
drugi mesta, zapo~nal so jasna utvrdena granica. Edinstvenite oblasti od Orientot, za koi
ranite orientalisti pokaùvale po~it, bile centralna Azija, za koja se smetalo deka e planinskiot evropski Urheimat, i Indija, domot na rodbinata od koja Evropjcite bi moèle da
nau~at za sebe. Kon krajot na 19 vek is~ezna duri i po~itta za niv.
Edvard Said i R. Ra{ed pokaàa deka orientalizmot na edno osnovno nivo i od samiot po~etok go spoil interesot za aziskite op{testva so preyir kon niv i ubeduvawe deka
orientalcite se nekadarni da gi analiziraat i sredat sopstvenite kulturi. Specijalistite po orientalizam ednovremeno se obiduvale da gi naglasat drevnite civlizacii od drugi
kontinenti i da go potcenat nivnoto prodolènie i razvoj niz sredniot vek i modernoto vreme. Se tvrdelo deka zapadnata u~enost moè celosno da gi prisvoi drugite drevni civilizacii, zatoa {to nivnite sovremeni naslednici se ili novojodeni i natrapnici, ili zatoa
{to poradi svojata dekadentnost ja zagubile razvienata kultura na svoite pretci. Podocne`nite civilizacii koi ne moèle da se prezemat na toj na~in se otfrlale ili zanemaruvale-iako vo re~isi site slu~ai Evropjanite bile vo mo`nost da nau~at za drevnite samo
blagodarenie nim. Zgora na se i pokraj porazitelnite dokazi deka ne e taka, se tvrdelo deka
samo evropejcite imale vistinska smisla za istorija.
Nema somne` deka ranite orientalisti vloìle neverojatni napori i ostavarile
golemi i trajni postignuvawa. Pa sepak, rastot na orientalizmot ne se odvival ednostavno
so pro{iruvawe na horizontite, kako {to tvrdele Kine i [vab. Vo brojni slu~ai, toj razvoj podrazbiral stesnuvawe na voobrazbata i zasileni ~ustva za vrodena i kategorijalna nadredenost na evropskata civlizacija. Toj sluèl za distancirawe i objektifikacija na neevropskite kulturi, stavawe na mnogute nivni razli~ni karakteristiki vo edna op{ta kategirija na orientalni, ednostavno zatoa {to tie ne bile evropski. Se smetalo za egzoti~ni i tromi ili pasivni nasproti evropskiot dinamizam. Vpro~em, u{te od 19 vek, na Evropjnanite bukvalno im e nezamislivo deka narodite na koj i da e drug kontinent bi moèl da
se nau~ni onaka kako {to se tie samite, ili pak deka Azijatite i Afrikancite moèle so
bilo {to va`no da pridonesat za gradewe na Evropa. Edinstvenite o~igledni isklu~oci bile dreven Iran i Indija, no tie sekako bile del od indoevropskoto semejstvo. Kako takvi,
tie go popolnile mestoto na egzoti~nite pretci, koe prethodno im pripa|alo na Egipet i
Haldeja. Na primer, Gobino bil siguren deka narodite na Egipet i Asirija zazele mesto zad
lu|eto od Hundistan.
Prirodno, institucionalniot podem na orientalizmot mora- barem vo Anglija i
Francija- da se povrze so golemata ekspanzija na kolonijalizmot i drugite oblici na dominacija nad Azija i Afrika koi se odvivale naporedno. Za kontrola nad tie neevropski narodi ne bilo dovolno samo nivnoto sistematsko razbirawe i u~ewe na nivnite jazici; znaeweto za nivnite civilizacii po pat na grabawe na kategorizirawe na nivnite kulturi treba da se pogriàt i samite domorodni pripadnici da u~at za svoite civilizacii isklu~ivo
od evropskite izvori.346 Toa e u{te edna ni{ka koja gi povrzuva kolonijalnite eliti kon
346
Evropjanite do 15 vek bea kanibalisti i divjaci. Tie so nauka po~nale da se bavat vo 18, 19 i 20 vek.
153
razvienite dràvi i se pokaùva kako se povaèn faktor vo odrùvaweto na evropskatata

kulturna hegemonija od vremeto na opa|aweto na neposredniot kolonijalizam vo vtorata polovina na 20 vek.
Rajmond [vab izvonredno pokaà kolku ~esto vo kulturata od 19 vek se javuvaat orientalno- romanti~arski temi. Me|utoa, negoviot zaklu~ok, deka toa e nova pojava vo evropskata umetnost, e sosema mamliv. Interesot za drugi kontinenti e mnogu postar od voodu{evenosta so Egipet, Abisinija i Kina od 18 vek, koja ja spomenav pogore. Zgora na toa, osnovaweto na akademskite disciplini koi se zanimavaat so tainstveniot orient vo 19 vek, go
oslobodi kulturniot voop{tuva~ od neprijatnata dol`nost da se fati so kostec so orientalnite civilizacii i da gi tretira so po~it. Za razlika od umetnicite i politi~arite od
17 i 18 vek, koi navistina seriozno go zemaa predvid Egipet i Kina, na onie od 19 vek dovolno im bilo da sobiraat porcelan ili da vovedat egzoti~ni romanti~ni temi vo svojata knièvnost.
Tie intelektualni i obrazovani promeni moè da se povrzat so osobeni dràvni
strukturi na evropskata kolonizacija i ekspanzijana drugite kontinenti. Na primer, po~etniot razvoj na staroindiskite studii vo 17 i 18 vek se dolèl na potrebata na Isto~noindiskata kompanija da gi razbere svoite podanici i domorodni sojuznici. Ednakvo va`no e
{to romantiziraweto na Indija go izvr{ile Germanci, koi nemale neposreden interes vo
potkontinentot. Duri i vo Anglija, dominantniot indolog od vtorata polovina na devetnaesettiot vek bil Maks Miler, koj bil imenuvan za profesor po indiski jazici na Oksford
na pottik od pruskiot ambasador, baronot Kristijan Bunsen i koj ostanal vistinski Germanec niz pedesete godini minati na taa profesura.
Padot na Kina
Istoriografskiot pad na indiskata kultura, kako i na srednite Semiti, se slu~uva
duri na krajot na 19 vek. Tuka }e se zanimavam so po~etokot na vekot i so uniùvaweto na
Kinezite i Egip}anite. Do celosen triumf na rasizmot i napredokot i do romanti~arsko
vra}awe kon Evropa i hristijanstvoto doa|a koga evropskite proizvoditeli po~nale da zamenuvaat kineski luksuzni stoki kako mebelot, porcelanot i svilata so svoi sopstveni proizvodi. Dobivkata na Evropa od toa ne bila ednostavno kulturno zadovolstvo. Britanija
po~nuva da se probiva na kineskiot pazar so lanka{irski pamuk i so indiski opium, a trgovskata ramnoteà se naru{uva na {teta na Kina; po trgovskata prednost na Evropa nabrgu
sleduvaat i voeni incijativi.347
Od 1839 godina- koga Britancite zapo~nale vojna za za{tita na svojata trgovija so
opium od oficijalnata kineska zabrana- do krajot na vekot, Britanija, Francija i drugi
mo}i izveduvaat nekolku posledovatelni napadi vrz Kina, za da dobijat pove}e i pogolemi
otstapki. Potrebata da se opravdat ovie postapki i eksplotacijata, vistinskiot op{testven raspad na Kina- koj samiot vo golema mera se dolì na evropskiot pritisok- zaedno so
op{tiot rasizam i vra}aweto kon Evropa, toa se silite koi ja predizvikale preobrazbata
na prestavata za Kina na zapadot. Od primer za razumna civilizacija, Kina po~nuva da se
gleda kako valkana zemja vo koja cvetat ma~ewata i raznoobrazbna korupcija. So nepristojna ironi~nost, Kinezite osobeno se obvinuvaat za koristewe na opium. Pi{uvaweto vo pedesettite godini od 19 vek, De Tokvil smeta oti e nerazbirlivo kako fiziokratite od 18
vek tolku mnogi i se voshituvale na Kina.348
Padot na ugledot na Kina moè da se locira i vo lingvistikata. Kako analiti~en jazik, na Humbolt ne mu bilo lesno da go smesti kineskiot- na red so koptskiot, a do nekade
duri i so angliskiot- vo svojot model na evolutiven razvoj od aglutinativni kon flektivni
jazik. Toj eksperimentiral so idejata deka kineskiot e bebe{ki govor i, sledstveno, jazikot
na detstvoto na ~ove{tvoto, no ja otfrlil. Do sredinata na vekot, mislitelite nalik na golemiot indoevropski jazi~ar Avgust [lajher ve}e nemale takvi problemi. [lajher si pre347
Lanka{ir=lan ka{ir: lan=len od Ka{ir, koj bil pambuk=pamvuk=pam (Pan) vuk=vu~=vl~=vle~i.

Pamukot go narekle na tn.slovenski jazik lan=len, koj bil predivo, kako opium=opi um,sladoled... itn.
348
Se potvrduva, kako {to istorijata e ispolitizirana, istoto bilo i so lingvistikata. Ne slu~ajno,
rasa=jazik, a za avtorot e rasizam. Toj se zalaga za semitskoto, spored nego, i Belcite bile Crnci=Semiti, a protivnicite gi narekuva antisemitisti. A kaj nego gi nema najbrojnite tn.slovenski narodi...
154
stavil troetapna evoluciona hierarhija od analiti~kiot kineski, do aglutinativen turanski (turski i mongolski) pa se do flektivnite semitski i indevropski.349
Baronot Kristijan Bunsen, ~ija koleblivost vo vrska so Egipet bila izma~uva~ka,
ne se kolebal koga stanuva zbor za lingvistikata, pa ottuka i za istoriskoto mesto na kineskiot. Po nego, sinizmot (Kina) e najprimitivna etapa na svetskata istorija; po nea sledi
turanizmot, a potem khamizmot (Egipet). Potoa e Potopot i vistinskiot po~etok na istorijata, koja se sostoi od dijalektika me|u semitite i indogermancite.350 Pa taka, vrz nau~nata osnova na istoriskata ligvistika, i Egipet i Kina bile izgoneti od istorijata vo pretpotopsko minato. Kako {to naglasiv, odnosite me|u rasata i jazikot bile mnogu silni vo
tekot na 19 vek. Ottuka, padot na jazi~nata polo`ba na Egipet i kina bil pridruèn so anatomski i rasen plan.
Rasizmot na po~eokot od 19 vek
Nevoobi~aeniot podem na rasizmot kon po~etokot na 19 vek so sebe donel u{te popogrdni klasifikacii na Kinezite i Egip}anite. So reakcijata protiv Francuskata revolucija i budeweto na hristijanstvto, edna klu~na doktrina vo koja hristijanstvoto ne uspealo da si ja vrati svojata polo`ba bila edinstvoto na ~ove{tvoto. Duri i poligenezata se vratila vo igra po neuspehot vo evangelskata treta decenija od 19 vek, a prvata polovina na
vekot i onaka bilo vreme na zasilena aktivnost za otkrivawe na anatomska opravdanost na
rasnite razliki, za koi sekoj kulturen Evropjanin znael deka postojat. Nemaweto nesporni rezultati od toa istraùvawe ne vlijaelo vrz op{toto mislewe vo vrska so toa pra{awe. Mo`no e toa sepak da vlijaelo vrz faktot {to pogolem broj povnimatelno u~eni lu|e
prodolìle da go koristat jazikot za objasnuvawe na ona {to tie go smetale za o~igledni
neednakvosti me|u razli~nite narodi. Neva`no vo koj oblik, novoto na~elo na etnikum gi
proniknalo site oblasti na ìvotot i u~enosta.
Eden patnik od renesansata, Andrea Korsali, gi opi{uva Kinezite kako so na{e
priroda. Pisatelite od 17 i 18 vek vo najgolem del smetale deka tie pripa|aat na razli~na,
no ne nu`no i poredena rasa. Za vreme na Opiumskata vojna kon sredinata na 19 vek, me|utoa,
Kinezite stanale prezrivi vo rasna smisla. So zborovite na edna pesni~ka objavena vo Punch vo 1858 godina:
Kinezot Xon, bitango prava
So zakonite na vistinata ne si ma~i glava
Teòk tovar vrz Zemjata, cel ton
Poteòk taa ne nosi od Kinezot Xon
Sing Jeh, Kinezot Xon, bezdu{no yvere,
Anatemata od ~ove{tvoto vrz Kinezot Xon
Frlena na Koblen ne ja trga, milostiv on
So o~i~ki ko svin~iwa i opa{ki kratki,
So gluvci, ku~iwa, polàvi slatki,
So nebare dive~ vo taa frla on
Gnasna {to jade, Kinezot Xon
Sing li-ti, Kinezu moj, podlec
Kinezu Xon, kukavico, ne borec
Xon Bul ima mo`nost- ako kadaren e on
Da mu gi podotvori o~ite na Kinezot Xon.351
U~enite od 19 vek bile samo malku poblagi. Neva`no kolku podelba na ~ove{tvoto
zamisluvale novite antropolozi, òltite rasi sekoga{ se nao|ale vo sredina, pod beli i
nad crnite. Zgora na toa, Kinezite sega se osuduvale tokmu za ona za {to prosvetitelstvoto
349
Se potvrduva razlikata me|u mongolskite jazici vo odnos na Belcite. Vtorive se flektivni jazici.
Aramejski,staroegipetski,koine,latinski,gotski...germanski imalepelazgiska=tn.slovenska osnova
351
Mongolite ne po~ituvale zakoni; se odnesuvale yverski; bile tvrdoglavi; o~i bademlii, zatoa da im
se podotvorat..; a i per~iwa na glavata, koi se veele; tie jadele gluvci, ku~iwa, polàvi slatki...Ova
nasledstvo go ostavile Gotite, kade {to tie niz Evropa bile, {to vaèlo i za kowi;tie bile divjaci i
mo}ni, koga bile mnozinstvo, nikako vitezi vo malcinstvo; tie bile podli, kukavici i pla{livci. Za
podlost, kukavi~nost i ubivawe zad grb bile poznatite Arnauti=Goti,nivnoto go prevzele Skiparite.
350
155
im se voshituvalo, imeno nivnata stabilnost. Spored baronot Kivie, golemiot naturalist

od po~etokot na vekov: Taa rasa sozdala silni imperii vo Kina i Japonija...no nejzinata civilixzacija ve}e dolgo se ~ini nepodvi`na. Za prvenecot na rasizmot, Kont de Gobino, òltite plemiwa
imaa malku fizi~ka sila i skloni se na apatija...nesilni èlbi, voqa koja e poskoro
svoeglava odo{to vo krajnost...Vo se te`neat kon osrednost. Lesno go razbiraat ona {to ne
e premnogu vovi{eno ili premnogu dlaboko. @oltite se prakti~ni lu|e vo stroga smisla na
zborot. Ne sonuvaat i ne uìvaat vo teorii. Slabo izumuvaat, no kadarni se da go razberat i
usvojat ona {to moàt da go koristat...352
Treba da si spomeneme deka Gobino se stekna so slava samo kako prethodnik na Hitler; vo 19 vek, iako nekoi moèbi ne se sloùvale so nego, toj sepak bil prifaten kako nastran, no ugleden u~en ~ovek. Novara rasna polo`ba na Kinezite bila sosema dovolno tie da
ne dobijat mesto vo romanti~arskata slika za dinami~na istorija na svetot i nikoj ne se somneval deka kinezot ( Chinaman, peòrativen izraz, zabel. na prev.) e osreden.
So kakva boja na koàta bile drevnite Egip}ani ?
Rasnata polo`ba na drevnite Egp}ani bila mnogu ponesigurna od taa na Kinezite, i
toa od dve pri~ini: u~enite nikako ne moèle da se soglasat vo odnos na nivnata rasa, a
samite Egip}ani barale ramnoteà me|u beliot vrv na ~ove{tvoto i negovata crna dupka.
[to se odnesuva do Kuvie,
Crne~kata rasa...ima crn ten,vitkana ili volnikakva kosa,nabien ~erep i ramen nos.
Ispap~enosta na dolnite delovi na liceto i debelite usni o~igledno ja probliùvaat do
majmunite: glutnicite od koi se sostoi sekoga{ bile vo edna sosema zaokruèna varvarska
sostojba.
A za Gobino,
Crne~kiot vid e najniskiot i e na dnoto na skalata. @ivotinskot karakter na negoviot osnoven oblik mu se nametnuva od migot na za~nuvaweto. Toj nikoga{ ne izleguva od
najograni~enite intelektualni zoni...Iako sposobnostite za razmisluvawe mu se osredni
ili nikakvi, toj poseduva èlba i, ottuka, i volja ~ija silina neretko e stra{na. Setilata
mu se razvieni so silina nepoznata za drugite dve rasi, glavno vkusot i mirisot. Tokmu setilnata al~nost e najvpe~atliviot znak koj govori za negovata inferiornost..
Kolku lo{o Evropejcite gi tretirale crncite niz celiot 19 vek, tie morale da gi
pretvorat vo ìvotni ili, vo najdobar slu~aj, podlu|e; oti, blagorodnikot Kavkazec ne e kadaren da tretira drugi sosema ostaverni lu|e na takov na~in. Ova prevrtuvawe ja postavuva
scenata na rasniot i glavniot aspekt na egipetskiot problem: Ako e nau~no dokaàno
deka crncite se biolo{ki nekadarni za civilizacija, kako da go objasnime drevniot Egipet- koj bil nezgodno lociran na Afrikanskiot kontinent ?353 Imalo dve ili poskoro tri re{enija. Prvoto e da se odre~e deka drevnite Egip}ani bile crni; vtoroto bilo da se odre~e
deka drevnite Egip}ani sozdale vistinska civlizacija; tretoto, za sigurnost, e da se odre~e i ednoto i drugoto. Tokmu tretoto e ona {to go pretpo~ituvale najgolemiot broj istori~ari od devetnaesettiot i dvanaesettiot vek.354
Pa na koja rasa, toga{, i pripa|ale drevnite Egi}ani ? Jas imam mnogu somneì
{to se donesuva do poleznosta na konceptot na rasa vo op{ta smisla, zatoa {to e nevozmo`no da se utvrdi kakva bila atomskata preciznost vo odnos na toa pra{awe. Zgora na toa,
duri i kako go prifatime zaradi rasprava, u{te pomalku veruvam deka }e go najdeme odgovorot vo ovoj osoben slu~aj. Istraùvawata vo vrska so ova pra{awe govorat mnogu pove}e
za predispoziciite na istraùva~ot odo{to za samoto istraùvano pra{awe. Pa sepak, uveren sum deka naselenieto na Egipet, barem vo izminatite sedum iljadi godini, se sostoele
od afrikanskiot, jugozapadno aziskiot i mediteranskiot tip. Jasno e i deka kolku se odi naOvie odliki se arnautski i na nivni bra}a Skiptari.Sledi krvna i druga odmazda, za mig oru`je...
Vedite...Persijcite...Fenikijcite,Mesoptamcite,ìtelite na Arapskiot Poluostrov,Severna Afrika bile Belci.Mesopotamcite...s do so Severna Afrika imale zakoseni o~i, kako denes Berberite.
354
Na avtorot mu bile potrebni Egip}anite da bidat Crnci, a vakvi bile Semitite. Sledi toj i Fenikijcite da gi proglasi za Semiti. Me|utoa, Mesoptamija s do so Severna Afrika ìveele Belci, a na
tie prostori bile dojdenci...kolonisti Crnci: Sumerite Belci, Akadcite Crnci, ili dverasi=jazici.
352
353
156
kaj jug ili uzvodno po Nil, naselenieto stanuva se pocrno i ponegroidno; taka bilo sigurno
i izminative sedum iljadi godini. Kako {to kaàv vo Vovedot, jas veruvam deka egipetskata
civilizacija vo osnova bila afrikanska i deka afrikanskiot element bil posilen vo staroto i srednoto kralstvo, pred invazijata na Hiksite, odo{to posle toa. Zgora na toa, uveren sum deka najgolem broj od mo}nite egipetski dinastii smesteni vo goren Egipet-1-vata,
11-tata, 12-tata i 18-tata- bile sostaveni od faraoni koi polezno moème da gi opi{eme
kako crni.355
Me|utoa, stvarnata afrikanska priroda na egipetskata civilizacija ne e relevantna za ona so {to sega se zanimavame, a toa se neednozna~nostite na vospriemnata rasa na
Egip}anite. Vo klasi~nite vremiwa, Egip}anite se razbirale i kako crni i kako beli i kako òlti; Herodot za niv veli deka imaat crna koà i volnesta kosa. Od druga strana, portretite na Buzirid na vazni obi~no go prestavuvaat kako kavkazec, iako toj imal i crna i
bela svite.356
Profesorot @an Deviz izrazi za~udenost za toa kolku mnogu crnci ima vo ranoto
hristijansko prestavuvawe na Egip}anite. Toj pokaùva i deka Egip}anite bile zatamnuvani vo 15 vek, koga uìvale golem po~it. Se ~ini i deka imalo vrska me|u crnotijata i egipetskata mudrost. Golem broj srednovekovni i renesansni sliki prestavuvaat eden od trojca
mudreci- se pretpostavuva Egip}anec- kako crn. Od druga strana, renesansnite sliki na Hermes Trismegist go prestavuvaat kako Evropjanin, iako ponekoga{ so neodredeni orientalni obele`ja.
Vo Anglija, faktot {to imeto \upci (ili E|upci) im se davalo na lu|eto od severozapadna Indija, govori deka vo 15 vek za Egip}anite se smetalo deka izvorno se so temna boja na koàta. Talmudskoto tolkuvawe, spored koe prokletstvoto na Ham (tatkoto na Hanaan i Mizraim, Egipet) e negovata crnotija, bilo ra{ireno niz siot 17 vek.Od druga strana,
poradi spojot na zgolemeniot rasizam od krajot na 17 vek i raste~kata po~it za drevnite
Egip}ani, te`nenieto bilo prestavata za Egip}anite da se izbeli. Bernie, avtorot na Novata podelba na zemjata spored razli~nite vidovi koi ìveat na nea, delo objaveno vo 1684
godina, smetal oti Egip}anite se del od belata rasa.
Nema mnogu somne` deka brojni masoni bile rasisti.357 Faktot {to tie bile posredni ili neposredno vpletkani vo trgovijata358 so robovi i {to bile tolku uvereni vo monogenezata kolku {to bile ortodoksnite hristijani, nekako ja nadvjasuval nivnata antropocentri~na tradicija i na~eloto spored koe site lu|e se bra}a vo nevolja. Sosredoto~eni vrz
Egipet, nim im bilo potrebno da povle~at stroga razlika me|u ìvotinskite crnci i blagorodnite Egiptjani. Na primer, Mocart vo Magi~nata flejta gi sprotistavuva sladostrasniot Mavar Monostasos i egipetskiot filozof Sarastro. Vistina, ako ja zabeleìme naglaskata vrz polzite od egipetskata kolonizacija, sredi{nata tema na Set, i drasti~nata
sprotistavenost koja toa delo i brojni drugi dela od 18 vek ja povlekuvaat me|u Pelazgite
koi se ranat so èlati pred doa|aweto na Egip}anite i slavata na gr~kata civilizacija posle toa doa|awe, moème da zaklu~ime deka takvite prestavuvawa barem do nekade bile opravduvawe na evropskite aktivnosti od toa vreme. (Mavar=ma var, varosvaj=bojadisvaj,R.I.)
355
Crncite nemale zemjodelite, doma{ni ìvotni (goveda, sviwa...ptici), navodnuvawe, pismo...civlizacija kako Egiptjanite koi bile Belci vo ~ii hieroglifi ima koptski slova, a ovie bile tn.Kirilski...na Belcite so tn.slovenski jazik. Ovie bile pove}ebo`ci, a Crncite=Semitite eden bog. Za Crncite ~ovekot postanal od ilova~a, so mitot Adam i Eva itn. Prv faraon koj bil ednoboèc bil Ehnaton=Egnaton=e gnat on=on. Sledi toj kako nepodoben da bide gnat=gonat, smenat.Pa Mojsej, koj kako
Egiptjanin so svoite pridr`nici ednobo`ci bil gnat=gonat,do gonadi polovi organ nagon=na gon..|on
356
Vo Egipet imalo Crnci kako robovi, vojnici itn. Crncite imale debeli ~erepi i se obrezuvale..
Tie do denes gi obrezuvaat i devojkite. Isto taka, jadat lu|e, a Belcite lu|eto gi stavale za `rtvi na
bogovite. Belcite so obrasteni tela so vlakna i so svoi ìvotni goveda, kow...so gusti vlakna se povlekle na prostorite na Temnite bez vlakna na telata i istovetni ìvotni (kamila, magare...). Toa bilo vo Levantot. Toj bil napolnat so voda od te~enieto ~ie bilo na jagulata. Takva nemalo vo Levantot.
357
Avtorot gi proglasuva rasisti lu|eto koi tvrdat deka Egip}anite bile Belci,{to se gleda i na nivnata ostva{tina. Onie koi pi{at sprotivno gi proglasuva antisemisti. Bitno e edno: Belci=Belci.
358
Kapitalot se sozdava vo proizvodstvoto, koe go uni{tuva trgovijata so bankarstvoto. Onie koi se
bavat so trgovija i bankarstvo,a i pe~atata pari, se zloto na ~ove~nosta.S toa mora da se vidoizmeni.
157
Me|utoa, vo vtorata polovina na 18 vek, se javile i tendencii Egip}anite da se povle~at nazad vo Afrika, tendencii koi se povrzani so voodu{evenosta so Etiopija koja se
gleda vo prevodot na d-r Xonston za patuvawata niz Etiopija na otec Loba od 17 vek, kako i
vo negoviot roman Raselas. Iako srednovekovnata legenda za kralstvoto na Prester Xon,
hristijanski sojuznik na Evropa zad islamot, se povrzala so brojni oblasti vo Azija i Afrika, Etiopija kako egzoti~no, dale~no hristijansko kralstvo bila izvonreden kandidat.
Zgora na toa, Etiopija mnogu opravdano moèla da se povrze so drevniot Egipet.
Me|utoa, treba da ni bide jasno deka imeto Abisinija bilo iskoristeno tokmu za da
se izbegne imeto Etiopija, nerazdelno vrzano so crnotijata. Naslovot na prvoto amerikansko izdanie na deloto na Xonson, objaveno vo Filadelfija vo 1768 godina, bil Istorijat za
Raselas, princot od Abisinija: aziska prikazna ! Baronot KuvieEtipjaninite gi imal izedna~eno so crncite, no Abisincite- kako arapski kolonii- gi kategoriziral kako kavkasci.
Pa sepak, razlikata bila premnogu tenka za da bide delotvorna. Golemiot {kotski istraùva~, Xejms Brus, vdahnoven od vizijata za Abisinija/Etiopija i potragata po izvorot na
Nil, bil podobro informiran. Za nego, ìtelite na etiopskite planini bile crni i- se na
se- ubavi. Negovite vol{ebni otkritija ohrabrile brojni vqubenici vo Egipet, kakov {to
bil toj samiot, potem patnikot i nau~nikot Kont od Volni, Dupua i [ampolion, da ja naglasat va`nosta na goren Egipet, pa duri i Etiopija kako izvori na egipetskata civilizacija.
I pokraj o~igledniot romanti~arski {arm, Germancite ne gi zafati zaludenost so
Etiopija. Nivnite fantazii so crnata Afrika, toa bilo za da go ocrnat. Ve}e spomenav deka na Vinkelman ne mu se dopa|alo kako izgledale Egip}anite; od sledniov navod se gleda
kolku prokleta za nego bila vrskata nivna za Afrika:
Kako da vidime i tragi od ubavinata na nivnite likovi, koga site ili re~isi site
orignali vrz koi se zasnovani imale oblik na Afrikanci ? Tie, poto~no, imale, kako i Afrikancite, ispr~eni usni, opa|a~ki i mali podbradnici, vdlabnati i ramni profili. I ne
samo kako Afrikancite, ami i kako Etiopjanite, neretko imale ramni nosevi i crna koà
...Site likovi naslikani na mumiite imale temni kafeavi lica.
Sli~ni stavovi sre}avame i vo Anglija i Francija. [arl de Bros, na primer, pi{uvaj}i vo re~isi isto vreme so Vilkelman, tvrdel deka drevnite Egip}ani nalikuvale na sovremenite crnci po toa {to nivnoto zoopoklonstvo- za koe masonite, sledej}i tradicija
stara barem kolku i Plutarh, smetale oti e alegorisko- bilo prosto crne~ki feti{izam.
Pa sepak, na krajot od 18 vek, dominantonoto gledi{te bilo toa Mocart i na negoviot liberist Emanuel [ikander, izrazeno vo Magi~nata flejta: Egip}anite nitu se crnci, nitu
vo osnova Afrikanci. Taka i Herder, so svojata ogromna po~it kon istokot, gi smetal za
Azijci. Antropologot i prvenecot na rasnite studii, lordot Monbodo, slaven po toa {to
orangutanot go vbroil vo ~ove~kiot rod, mnogu gi po~ituval Egip}anite. Blumenbah gi vbrojuva Egiptjanite, nared so Arapite i Evreite, vo kavkaska rasa. Nekolku decenii podocna,
Kuvie smeta deka verojatno se beli.
Dominantnite etiopski jazici se semitskite,pa se ~ini tokmu poradi toa polo`bata
na Abisincite vo vi{ata rasa bila pobezbedna od polo`bata na Egip}anite. So mnogu pogolemoto slikovno prestavuvawe na drevnite Egip}ani koe im bilo raspolo`livo na Evropjanite vo prvata polovina od 19 vek, a od koe se gledalo deka tie se edno sosema izme{ano naselenie, Egip}anite po~nale se pove}e da bidat gledani kako Afrikanci i crnci.
Kon sredinata na 19 vek, Gobino go oìvuva bibliskiot- ili, da bidam poprecizen,
talmudskiot-, obrazec i gi kategorizira Egip}anite kako Hamiti i prakti~no crni. Poradi toa, polezno mu e da ja prifati [legelovata teorija, spored koja egipetskata civlizacija- dotolku dokolku Gobino prifa}al oti postoela- vsu{nost proizleguvala od vmetnuvawata na indiskite arijski kolonisti. Pred toa, postignato se dva kompromisi me|u crnotijata na Egip}anite i nivnata razviena civilizacija, so pomo{ na dolgite vremenski periodi za koi stanuva zbor. Prviot e ist kako onoj {to bil op{to prifaten vo odnos na Indija- prvobitnite ~isti Egip}ani bile beli, no podocna imalo mnogu me{awe so drugite
rasi i toa me{awe na rasite e glavnata pri~ina za nivniot upadok.
Vtoriot kompromis, predloèn od strana na antropologot V.^. Vels, bil tokmu sprotivniot. Vels bil povrzan so humanitaristi~koto dvièwe i im se sprotistavuval na krajniot rasizam i na poligenezata, a se zalagal i za podobruvawe na crnata rasa. Iako toj pri-
158
znaval vrska me|u bojata na koàta i stepenot na civilizacijata, poskoro smetal deka civilizacijata ja odreduva bojata a ne sprotivno. Zabeleàl, na primer, deka drevnata egipetska umetnost pokaùvala lu|e koi o~igledno ne se negroidni, pa sepak modernite Egip}ani
ne se crni. Ottuka, tvrdel toj, mo`no e bojata na koàta da im se osvetluvala kako napreduvala nivnata civilizacija.
Pi{uvaj}o vo 1818 godina, Vels pokaùva kolku korenito se izmenila intelektualnata atmosfera od prosvetitelstvoto pa do negovo vreme. Idejata za ponapredna drevna egipetska civilizacija se otfrla vo polza na trumfalniot napredok, koj bi moèl da go nadmine i bibliskiot ideal za trajnost: moè li Etiopjaninot da si ja promeni koàta ili
leopardot damkite ? Me|utoa, Vels imal pravo za dve ne{ta. Kako prvo, razbiraweto vo
docniot 18 i raniot 19 vek bilo deka drevnite Egip}ani bile crnci- poglednete gi, na primer, slavnite sliki na sfingata kako ja merat francuskite nau~nici od ekspedicijata. Kako vtoro- neva`no dali Vels bil svesen ili ne- Egipet vo 1818 godina bil na pragot na nacionalna renesansa. (Vels=Veles, R.I.)
Nacionalnata renesansa na moderen Egipet
Sega doa|ame do tema koja navidum ne e relevantna za istorijata na ugledot na drevniot Egipet. Me|utoa, kako i slu~ajot so pesot koj lael no}e vo prikaznata za [erloh Holms, faktot {to egipeteskata renesansa ne vlijaela vrz rasnite stereotipi na u~enite lu|e
za drevnite Egip}ani, ni govori ne{to mnogu va`no.
Egipet bil del na turskata imperija u{te od 16 vek. Me|utoa, Turcite vladeele so
posredstvo na prethodnite vladeteli. Mamelicite, korpus od robovi glavno od Kavkaz, koj
go obrazuval najstra{niot del na armijata i koj go kontroliral Egipet od 13 vek. Mamelu~kata istorijata e isklu~itelno krvava i vlasta na vrvot mnogu ~esto se menuvala. Me|utoa,
kon krajot na 18 vek, komercijalnoto zemjodelsko proizvodstvo, trgovijata i proivodstvoto
dostignale nivo koe mu ovozmoùvalo na Egipet da stane bogat spored svetskite standardi.
Mamelu~koto vladeewe i turskiot suverenitet zna~itelno oslabnale poradi Napaleonovoto osvojuvawe vo 1798, osvojuvawe koe vo golema mera se sprovelo po pat na manipulirawe so klasnite, religionite i egipetskite podelbi vo egipetskoto op{testvo. Ve}e do
1808- posle golemata zbrka otkako Francuzite se povlekle, a intervenirale Britanciteispadeni se i Britancite i vlasta doa|a vo racete na Mohamed Ali, albanski general na turskite sili. Nekolku godini podocna toj gi iskasapil Mamelucite i stanal potkral, prakti~no nezavisen od Turcija.359
Mohamed Ali zapo~nal modernizacija na egipetskata ekonomija i op{testvo so pokrovitelstvo na dràvata, modernizacija koja moè da se sporedi samo so taa na Petar Veliki vo Rusija i na Meixi, carot na Japonija. Zemjata im bila odzemena na Memelucite i na
dano~nite farmeri i neposrednoim bila razdelena na selanite, koi sega pla}ale kombinacija od renta i danok na dràvata. Bile izvedeni golemi proekti za navodnuvawe i po~nalo
nagolemo da se seat pamuk i {e}er za komercijalna potrebi. Zgora na toa, so pomo{ na stranski eksperti, se zgradile moderni fabriki za obrabotka na ètvata, no- kako i vo Rusija i
Japonija- sredi{teto na industrijata bile oruàrnicite, osnovani so podr{ka na modernata armija i zaradi nezavisnost od stranskoto oru`je.360 Moè da se tvrdi, donekade opravdano, deka programata imala {tetni posledici vo taa smisla {to dràvata stanala premnogu
zavisna od pamuk i sozdala klasa na bogati komercijalni zemjoposednici ~ie vlijnie bilo
mnogu {tetno vrz razvojot na dràvata. Me|utoa, kratkoro~no, programata imala neverojaWOLF SEIDL (1981), BAYERN IN GRIECHENLAND, Die Geburt des griechischen Nationalstats und die Regierung Koenig Ottos, pi{i: Vo meteìte, koi gi slede{e napaleonskata invazija na Egipet, se vivna
Makedonecot Mehmed Ali na ~elo na albanskata telesna garda za pa{a od Egipet i na sultanot mu
stanal najmo}niot i najopasniot vazal. Toj bil so svoite Skiptari i gi uni{til Mamelucite...Me|utoa, toj kako Makedonec bil sposoben, i doprinel da napredni Egipet. Ova se potvrduva so dokazot deka Makedoncite bile vredni. Sledi Makedonija da bide mnogu pobogata od sosednite zemji: Srbija, Bugarija i Grcija.Toa bilo s do 1913 godina, koga Makedonija bila podelena opla~kana, proces koj do denes ne e zavr{en. Makedoncite svojata NR (SR/R)Makedonija ja vozdignale na mnogu povisoko nivo odkolku Albanija. Makedoncite svoja dràva imaat od 1990 godina. Makedonija do denes e pred Albanija.
360
Vo toa vreme tie mnogu ubavo si ja znaele istorijata, koja bila izvrtena za zlo~ine~ki intersi od
Evropajnite. Toj Makedonecot samo se potrudil svojot Ptolomejski Egipet da go oslobodi i vozdigne.
359
159
ten uspeh. Do 1830, Egipet po moderna industriska produktivnost bil vtor vo svetot zad Anglija.
So taa ekonomska i politi~ka osnova, Mohamed Ali po~nal da gradi Egipetska imperija. Negovata moderna armija osvoila mnogu teorii vo zapadna Arabija koi bile vo vladenie na Turcija, a vo 1822 godina negovite generali go osvoile Sudan. Toj gledal kon sever,
kon Sirija i Grcija: i samite podanici na Otomanskata imperija, brojni Grci361 ìveele vo
deltata na Nil i osobeno se angaìrale vo novite komercijalni sektori na ekonomijata.362
Otkako Mohamed Ali do{ol na vlast, do{le u{te Grci, kako da se priklu~at na negovata
nova armija, taka i da u~estvuvaat vo ekonomskiot bum.
So po~etokot na Gr~kata vojna za nezavisnost vo 1821, o~ajni~niot turski sultan mu
gi dal pa{alucite na Krit i Moreja (toga{no ime za Peloponez) so zada~a da gi istrebi butnovnicite. êtiri godini Egip}anite ne uspevale da gi osvojat poradi ve{tata i èstoka
gr~ka flota. Me|utoa, vo 1825, tie go iskoritile buntot na flotata, poradi nedobieni plati i istovarile diciplinirana vojska pod vodstvo na Ibrahim, sinot na Mohamed Ali. Taa
uspeala da go skr{i èstokiot otpor na gr~kite gerilci, no duri posle divja~ko ugnetuvawe, Ibrahim potem se upatil na sever kon Misolung, kade Turcite gi drèle gr~kite rodoqubi vo opsada.
Doa|aweto na mo}nata egipetska vojska ja otklonuva ramnoteàta vo polza na Turcite i ovoj centar na gr~kata revolucija e zazemen, no duri posle herojskata odbrana koja,
nared so smrtta na Bajron, odigrala presudna uloga, bidej}i gi naterala vladite od Evropa
da zastanat zad filhelenskite u~eni i umetnici koi ja podrùvale gr~kata kauza. Vostanieto sega stanalo kontinentalna bitka me|u Evropa, od edna strana i Azija i Afrika, od druga
strana. Za nekoi, Turcija koja se nao|ala vo pad ne bila tolkava zakana po Grcija i Evropa
kolkav {to bil Egipet. Kako {to napi{al avstriskiot kancelar Meternih, razmisluvaj}i
za mo`nosta Egipet da dobie celosna nezavisnost od Turcija: Taka bi se ostvarilo ona {to
tolku ~esto se najavuva{e kako najstra{nata opasnost po Evropa- nova afrikanska sila....
Za da spre~at takva mo`nost, britanskata i francuskata vlada se obidela da go oddelat Egipet od Turcija. Se obidele i da go ubedat Mohamed Ali da se povle~e od Moreja i
da ja prisili turskata vlada vo zamena da mu ja dade Sirija. Vo 1827, eskadroni na britanskata, francuskata i ruskata mornarica gi uni{tile turskite i egipetskite floti363 vo Navarino i gr~kata nezavisnost bila obezbedena. Sklu~en bil dogovor so koj Egip}anite se povlekle od Peloponez i gi oslobodile gr~kite robovi. I pokraj poniùvaweto i porazot, na
Mohamed Ali mu bila dadena Sirija i toj prodolìl so svojata ekonomska i voena ekspanzija.
Za vreme na triesettite godini vo 19 vek, Egip}anite vladeele vo Sirija i zapo~nale modernizacija na dràvata i vospostavuvawe nova baza na mo}. Istovremeno, Mohamed
Ali i sin mu Ibrahim uspeal da vospostavat kolonijalno vladeewe nad Krit. Naselenieto
na ostrovot dalo ogromni ~ove~ki `rtvi za vreme na divja~koto vojuvawe me|u Grcite i Turcite vo Gr~kata vojna za nezavisnost: edinstvenoto kakvo- takvo primirje bilo vo tekot na
18-te meseci koga vojskata na Ibrahim vladeela so Krit kako otsko~na daska kon Peloponez
Po porazot kaj Navarino vo 1827, Kritjanite hristijni povtorno se krenale na vostanie pod za{tita na evropskite floti. Me|utoa, Anglija ne sakala pregolemo naru{uvawe na ramnoteàta pa taka, vo 1829, na Mohamed Ali mu bilo dozvoleno povtorno da vospostavi vlast nad ostrovot. Posle tri godini relativen mir, Kritjanite hristijani, nezadovolni {to se pod vlast na muslimani dodeka drugite Grci se nezavisni, digaat novo vostanie,
no toa brutalno e zadu{eno. Po 1834, se nametnuva strogo kolnijalno vladeewe koe ne im dava povlastici na muslimanite i se vospostavuvaat vrski so ogromnoto gr~ko naselenie vo
Egipet. Se obnovuva i razviva ekonomijata vo korist i na Mohamed Ali i na Kritjanite.
361
Vo Otomanskoto Carstvo imalo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Bidej}i bila ukinata makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija/patrijar{ija, pove}e nemalo Bulgari, a samiot poim Bulgar ozna~uva narod, imalo samo Grci. Tie bile pripadnici na makedonskata carska crkva,
Carigradskata patrijar{ija, na Konstantin i Justinijan... Ohridskata crkva bila Jutinijana Prima...
362
Vo Egipet, Arapskiot Poluostrov...Sirija...Pakistan...Indija...Tibet...imalo makedonski kolonii.
363
Toa bile Ruskata vojska i Veneciskata mornarica. Britanija i Francija bile so Otomanskoto Carstvo so svoi sultani. Tie bile naslednici na Brigite=Brzjacite, Komneni. A Mohamed Ali od Kavala.
160
Bolestite se kontroliraat i ima golem porast na naselenieto i na bogatstvoto, {to- posle

decenii lo{o tursko vladeewe- podocna se ~ini kako zlatno doba na ostrovot.
Vo 1839 godina, Mohamed Ali proglasuva nezavisnost od Porta i ja napa|a Turcija.
Pet dena podocna, sultanot umira i nabrzo turskata flota se buntuva i im se pridruùva na
Egip}anite. Zakanata od isto~niot Mediteran pod kontrola na neevropejci bila golema i
vo eden ~in na edinstvo koj }e se povtori duri po {eeset godini, vo kinesko Boksersko vostanie, Avstrija, Anglija, Francija, Prusija i Rusija zastanuvaat zad Turcija. Mohamed Ali
e prisilen, pod zakana od blokada, da gi vrati Severna Sirija i Krit i povtorno da stane
turski vazal.
Noviot dogovor i nanesuva na egipetskata ekonomija udar duri i posilen od onoj po
Navarino. Vo triesettite, dràvnata avtarkija na Mohamed Ali slabee poradi komercijalniot probiv na Evropa; egipetskata ekonomija e prisilena da se vrati kon tradicionalnite
turski modeli. Poradi toa, taa stanuva sosema otvorena za evropskite proizvoditeli, koi ja
oslabuvaat a ~estopsti i ja uni{tuvaat egipetskata industrija. Pa sepak, naslednicite na
Mohamed Ali uspeale da za~uvaat golemo bogatstvo i politi~ka mo}, se do politi~kiot i
voeniot poraz od Britancite. A po osvojuvaweto od strana na Britanija vo 1880 godina, modernata ekonomija se soo~uva so u{te pogolem kolaps.
Faktot {to taa epizoda vo modernara istorija e tolku slabo poznata voop{to ne ne
iznenaduva. Taa ne odgovara na prestavata za aktivna evropska ekspanzija vo pasivniot nadvore{en svet. Egipetskoto carstvo od 19 vek bilo kako i ednakvo nepoznatite, kratki uspe{ni prikazni na êrokite364 vo Apala~kite planini, Maorite na Nov Zeland i Kinezite vo
Kalifornija. Toa e primer kako neevropejci gi pobedile Evropejcite vo nivnata sopstvena
igra i zatoa bile prisileni da se otkaàt od nea. Tamu kade {to se urival rasniot stereotip za prirodnata evropska superiornost, nu`no moralo da se intervenira so ve{ta~ki sredstva zaradi negovoto za~uvawe.
Ovie nastani se sovpa|aat so na{ata preokupacija, bidej}i vo sovremenite pisanija
za drevnata istorija ni{to ne se spomenuva za najgolemoto egipetski carstvo u{te od vremeto na Ramzes II. U{te povpe~atlivo e {to }e se negira invazijata na Danaos Egip}anecot,
barem delumno, vrz osnova na nacionalniot karakter, tokmu koga Egip}anite vladeele so
golemi oblasti od Grcija. Neuspehot vo ova da se sogleda kakva bilo anomalija, moè da se
objasni vo smisla na sovremenoto mediumsko pokrivawe. Iako oficijalnite izve{tai ja
odbeleùvaat relativnata uspe{nost na egipetskoto vladeewe, vo popularnite izvestija
u~estvoto na Egip}anite vo koleì se izedna~uva so mnogu pora{irenite ubivawa koi gi
vr{ele kako Turcite, taka i Grcite hristijani. Zgora na toa, prestavata za crnci na gr~ka
po~va bilo osobeno grozna.365
364
êroki=~e roki=raki; ~ovek=~o vek: ~e=te, ~o=to; Tesalonika=te salonika, Tasalonika=ta salo...
Pred Mojsej nemalo verski, tuku vladetelski vojni. So Mojsej zapo~nuvale verskite ubivawa. Toa
bilo Evrejstvoto=Ednoboèstvoto protiv Pove}eboèstvoto=Helenstvoto.Site tie istrebuvawa bile po nalog na Mojsej=Mojsi.Vo Biblijata stoi:...26. zastana Mojsej na vratata od taborot, i re~e: Koj
e Gospodov, neka dojde pri mene ! I se sobraa kaj nego site sinovi Levievi. 27. I toj im re~e: Eve {to
veli Gospod, Bog Izrailev: opa{ete go sekoj svojot me~ na bedroto svoe, i pojdete po taborot, pa navratete od vrata do vrata, i sekoj neka go ubie bratot svoj, bli`niot svoj i sosedot svoj. 28. I postapija sinovite Levievi spored zapovedta Mojseeva: i vo toj den izgina narod do tri iljadi du{i. 29.
I Mojsej im re~e: Denes Mu gi posvetivte racete svoi na Gospoda za slu`ba: koj na sinot svoj, koj na
bratot svoj, za da vi dade denes blagoslov. 30. A utredenta mu re~e Mojsej na narodot: Napravivte golem grev; i sega }e pojdam gore pri Boga, za da molam da vi se prosti va{iot grev. 31. I se vrati Mojsej
pri gospoda, i re~e: Ti se molam, Gospodi, ovoj narod napravi golem grev, oti si napravi bog od zlato.
32. I sega prosti im go grevot nivni; ako li, pak, ne, toga{ izbri{i me i mene od knigata Tvoja, vo koja
si me zapi{al. 33. A Gospod mu re~e na Mojseja: Onoj, {to zgre{il pred Mene, nego }e go izbri{am od
knigata Moja. 34. No sega odi, slezi i povedi go toj narod vo mestoto, kade {to ti rekov. Eve, Mojot
Angel }e odi pred tebe, a koga }e gi posetam, na niv }e go navratam grevot niven. 35. I go porazi Gospod narodot, zatoa {to napravenoto tele go izleal Aron. Vidlivo e deka toj e nositel na zloto...Ona
{to stoi vo Stariot zavet zastra{uva, zatoa {to ne e ubistvo=ubistvo, grev=grev, kradewe=kradwe...
A bitno e, {to Belcite davale `rtvi na svoite bogovi, a Mojsej premnogu `rtvi za crne~kior=semitski Bog.Za Belcite bil biten Bikot=Zevs, a ovde za tele. Me|utoa, Elisavet=eli savet=zavet: eli=he365
161
Faktot {to sovremenite drevni istori~ari ne gi spomenuvaat sovremenite egipetski uspesi, op{to, a osvojuvaweto na Grcija osobeno, ne moè da se objasni ednostavno vrz
osnova na tvrdeweto deka skore{nite nastani ne go interesiraat profesionalniot istori~ar ili deka so doa|aweto na islamot vo egipetskata istorija doa|a do eden celosen prekin.
Istori~arite od raniot 19 vek bile vo srceto na romantizmot, spored koj za narodite se
smetalo deka imaat trajni su{tini i karakteristiki. Toga{ nemalo kolebawe dali da se povrzat paganskite Goti i Vikinzi so hristijanskite angliski i germanski triumfi vo 19
vek. Pri~nata za ovoj dvoen standard o~ebijno e rasisti~ka. Toga{, pa duri i retrospektivno, na istori~arite koi bile uvereni deka Afrikancite se rasno i kategorijalno podredeni,366 ne im bilo prijatno da priznat deka Egip}anite bi moèle da objasnat juna~ki osvojuva~ki vojski, ramni so tie na Napaleon, Veligton ili Bliher, se i neka gi vodele odmetnati
Evropjani kako Mohamed Ali i Ibrahim.367
Dupua, @omar i [ampolion
Rasizmot u{te od samiot po~etok bil vaèn faktor vo omalovaùvaweto na Egip}anite i vo otfrlaweto na Anti~kiot model, a po 1860 stanuva i dominanten. Me|utoa, vo dvaesettite i triesttite godini vo 19 vek, staroto rivalstvo me|u egipetskata religija i hristijanstvoto i natamu igra va`na uloga. Jas ve}e progovoriv za zakanata po hristijanstvoto
koja doa|a od [arl Fransoa Duoua, i kako kulturen sovetnik na revolucionerni reìmi i
od negovoto delo Poteklo na site kultovi, vo koe toj go izloùva i i so bezbroj podrobnosti go potkrepuva tvrdeweto deka hristijanstvoto nastanalo od pogre{no razbranite urnatini na egipetskite astromonski religiozni alegorii.
Takvoto razmisluvawe stana anatema posle Francuskata revolucija i oìvuvaweto
na hristijanstvoto kako nuèn bastion na op{testveniot poredok. Dupua gi voznemiri ne
samo grubite reakcioneri, ami i kriti~kite apologeti na hristijanstvoto. Kolrix se proinesuva kako berklievec otkako go ~ita Berkli; Berklievata odbrana protiv predizvicite upateni kon istori~nosta na Evangelijata poa|a od stojali{teto deka seta istorija e
mit, pa taka Evangelijata se ednakvio verodostojni kolku bilo koj drug tekst. Prosvetlenite od raniot 19 vek se ~ustvuvaat zagrozeni od strana na Dupua, isto kako {to Wutn, Bentli
i Viston bile prepla{eni od Toland i od radikalnoto prosvetitelstvo. Na primer, porane{niot pretseatel Xon Adams bil opsednat so Dupua. Vo 1816 godina, toj mu pi{uva na svojot
prijatel Tomas Xeferson i veli oti, mesto da tro{at pari na misioneri, poskoro treba da
osnova dru{tvo koe }e go prevede Dupua na site jazici i }e ponudi nagrada vo dijamanti na
koj bilo ~ovek ili grupa na lu|e koi bi ponudile najdobar odgovor za nego. Dijamantite trebalo da zavr{at kaj @an Fransoa [ampolion.
Silinata na stravot od Dupua i od egipto-masonerijata i nivnite vrski so Francuskata revolucija, kako i sloènite tragolni odnosi me|u hristijanstvoto, Grcija i dreven
Egipet, gi gledame vo ma~eni~kata kariera na [ampolion. Kako antiteza na orientalnata
renesansa, [ampolion na brojni na~ini zasluùva da bide smetan za vrvot na masonskoto
prosvetitelstvo. Se ~ini deka mnogu mlad ja otkril svojata misija da gi de{ifrira hieroglifite, imeno vo istiot mig na mladosta koga se nurnal vo masonskata misla; do svojata
dvaesetta gotina, toj ve}e gi sovladal hebrejski (aramejski, R.I.), arapski (vulgarenaramejski, R.I.) i koptski (jaziki na Belci, tn.slovenski, R.I.) za da se podgotvi za zada~ata.
De{ifriraweto sega bilo mo`no blagodarenie na raspolo`livosta na primeroci
novi tekstovi, vklu~itelno novootkrieniot kamen od Rozeta na koj istiot tekst bil ispi{an na gr~ki (makedonski koine, R.I.), demotski (brigiski=brzja~ki govor so znaci, R.I.) i
so hieroglifi. Me|utoa, kako {to veli Gardiner, [ampolion postojano sakal da i se navra}a na svojata nesomerliva teorija, spored koja hieroglifite imaat ~isto simboli~ki kali=Helios, za Heleni=Beleni, oti Sonceto e belilo=den... Vo Biblijata nikade nema Crnci=Semiti,
tuku samo Belci=Pelazgi. Bidej}i vo Biblijata pi{i za Egiptjani, tie vo nea ne se prestaveni crni...
Bidej}i Biblijata se koristi kako osnova vo istorijata, taa kako verska sozdala i sozdava samo zbrki.
366
Crncite denes dominiraat vo sportot: boks, fudbal, ko{arka, atletika...Glava i muskuli ne e isto.
367
Islamiziraniot Makedonec bil Musliman=Tur~in. Toj so sebe imal Albanci, koi kako Muslimani
=Turci bile stare{ini vo Osmanovata vojska. Vo nea bil poznat êrke{kiot rod, a êrkezite ìveele na Kavkaz. Najstari platenici bile Tatarite, koi bile Skiti=Goti. Tokmu Makedonecot so svoite
[kiptari gi istrebil Mamelucite, Kavkazcite. Na Kavkaz bila Albanija,od kade prodirale Arnauti.
162
rakter. Faktot {to uspeal da go sovlada toa te`nenie pokaùva deka iako za de{ifriraweto bil potreben masonski pottik, toa moèlo da uspee samo koga egipetskiot ideal po~nuval da napuknuva i romanti~arskata lingvistika po~nuvala da triumfira. Duri toga{
[ampolion bil vo sostojba da go otfrli sredi{noto masonsko na~elo, spored koe hieroglifite bile ~isto simboli~ki i bez fonetska funkcija.
Dopolnitelna ironija e toa {to prvoto zna~ajno otkritie na [ampolion, vo 1822
godin, bilo {to uspeal da pokaè deka zodijakot od Dendera, za koj Edme-Fransoa @omar,
sledbenik na Dupua i vode~ki u~en ~ovek vo Napaleonivata ekspedicija, tvrdel oti poteknuva iljadnici godini pred Hristos, vsu{nost datira od rimskite vremiwa. Se smetalo deka ova otkrite e od golema pomo{ za hristijanstvoto, {to se gleda od izve{tajot na francuskiot ambasador vo Rim za stojali{teto na papata. Ambasadorot izvestuva deka papata rekol oti
[so taa] ...va`na usluga za religijata: Toj [[ampolion] ...ja poniì i porazi gordosta na filozofijata koja tvrde{e deka vo zodijakot od Dendera otkrila hronologija koja e
postara od hronologijata na Svetoto Pismo. Svetiot Otec, zatoa, pobara od M. Testa, ~ovek isklu~itelo u~en po klasi~ni studii, podrobno da mu gi izloì argumntite so koi M.
[ampolion utvrduva: (1) deka zaodijakot bil izgraden za vreme na Neron; i (2) deka ne postoi pametnik od 2200 pr.n.e., odnosno od vremeto na Avraam, taka {to- soglasno so na{ata
vera- ostanuvaat pribli`no osumnaeset vekovi temnina niz koi moè da ne vodi edinstveno
tolkuvaweto na Svetoto pismo.
Ovaa pomo{ protiv zakanata od Dupuaja objasnuva vpe~atlivata promena na stavot
na visokoto blagorodni{tvo i na Luj XVIII i Karlo X od 1822 godina pa natamu kon [ampolion i negoviot postar brat, koi prethodno bile omrazeni poradi nivnoto jakobinstvo i
podr{ka na Napaleon, a ni govori i kako toa pomladiot od bra}ata dobil zna~itelno pokrovitelstvo tokmu od reìmot koj go preziral. [ampolion mudro gi ograni~il svoite
istoriski otkritija na post-hiksovskite dinastii, koi to~no bile vremenski locirani vo
2200 godina pred Hristos, so {to ostavil mesto za prvenstvoto na Biblijata. Iako toa mu ja
osiguralo podr{kata na branitelite na hristijanstvoto, faktot {to upatuval na egipetskite triumfi so vekovi pred samite po~etoci na gr~kata civlizacija ja pottiknal omrazata na helenizmot. Pa taka toj edno vreme uspeal da go skr{i sojuzot me|u hristijansvoto i
helenizmot.
[ampolion imal brojni neprijateli vo akademskite krugovi, vklu~itelno sopernici egiptolozi kako @omar, ~ie datirawe na zodijakot bilo diskreditirano, kako i romanti~arskiot i konzervativen osnova~ na orientalizmot,Silvester de Sasi. Me|utoa, stoèrot na otporot koj go drèl ponastrana od Akademijata i od Collge de France se sostoel od
helenisti kako @an Antoan Letron i Raul Ro{et, koi toga{ ve}e bile strasni protivnici
na Egipet. Pa sepak, vo 1829 godina, kralskoto pokrovitelstvo, kako i izdrànosta i upotrebata na de{ifriraweto na hieroglifite, uspeva da osvoi zna~aen broj od niv na svoja
strana i [ampolion go dobiva priznanieto koe odamna go zasluìl. potem, vo liberalnata
atmosfera posle Julskata revolucija od 1830 godina, [ampolion se ~ustvuva dovolno sloboden za da go objavi svojot zaklu~ok, spored koj egipetskiot kalendar, pa otuka i egipetskata
civlizacija, datiraat u{te od 3285 godina pred Hristos. Toa odnovo gi obedinuva hristijanite i helenistite protiv nego i po negovata smrt, vo 1831 godina, egiptologijata doìvuva recesija vo traewe od ~etvrtina vek, dodeka negovite helenisti~ki i orientalisti~ki
neprijateli dominiraat so francuskiot akademski establi{ment. Vpro~em, najgolemata ironija e toa {to posmrtniot govor vo negova ~est ne go ~ita negoviot prijatel Dasie, postojan sekretar na Akademijata, ami naslednikot na Dasie i negoviot du{man De Sasi.
Duri kon krajot na pedesettite godini od vekot, istori~rite na anti~kiot svet }e
gi prifatat prevodite na egipetskite tekstovi kako verodostojni. Faktot {to od 1831 do
1860 godina nema bilo seriozni obyiri vo vrska so egiptologijata ima ogromna va`nost za
temata na moevo delo,zatoa {to tokmu toa vreme se uni{tuva Anti~kiot model zasnovan vrz
Egipet i se gradi Arijskiot model zasnovanm vrz Indija. Dobar primer za ovoj proces i za
op{tiot upadok na ugledot na dreven Egipet gledame vo deloto Midlmar~ na Xorx Eliot
koe, iako napi{ano vo 1860 godina, pretskaùva gri`liva rekonstrukcija na intelektualniot ìvot okolu 1830 godina. Vo novelata, intersot na stariot u~enec Kazaubon za dreven
163
Egipet prestavuva odraz na nagovoto mra~ili{te. Za razlika od nego, mladiot Ladislav, dojden sve` od sredi{teto na romanizmot, germanskata zaednica vo Rim, ne go kritikuva Kazaubon zatoa {to ne go zel predvid novoto de{ifrirawe na [ampolion. Poskoro, poln e so
preyir kon nego zatoa {to ne ja ~ital novata germanska u~enost {to voop{to e zainteresiran za Egipet.
Zvani~ni voda~i na germanskata zaednica vo Rim, za vreme na negovata mladost i
mlade{ka zrelost, se Bartold Nijbur- golemiot istori~ar na Rim i, nekoe vreme, pruski
ambasador vo Vatikan- i negoviot sekretar i naslednik Kristijan Bunsen. Obajcata bile
zdu{ni podrùva~i na novior romantizam, polni so strast za etni~nosta. Pa sepak, tie zaedno so Aleksandar i Vilhem fon Humbolt bile del od malata grupa germanski u~eni ubedeni od de{ifriraweto na [ampolion od dvaesettite. No duri i tie imale seriozni zadr{ki
vo odnos na egipetskata kultura.Vo1833,kako organizator na noviot nacionalen muzej vo Berlin, Vilhelm fon Humbolt tvrdi deka iako egipetskite predmeti im se vredni na u~eniteme|u koi e i toj samiot- nim ne treba da im se dade ramnopravno mesto vo eden u~en nacionalen muzej koj, zaradi javno unapreduvawe, treba da bide posveten na Kunst, pod {to toj gi podrazbira gr~kite i rimskite antikviteti i renesansnata umetnost (Vatikan=vati kan, R.I.)
Kristijan Bunsen studiral vo Getingen i podocna stanal pruski ambasador vo Britanija vo kriti~noto vreme vo ~etriesettite.Nau~il hieroglifi i se borel za egiptologija
nasproti re{itelnata nedoverba i ramnodu{nost na negovite sonarodnici, odrùvaj}i ja
discilinata vo ìvot za vreme na nejzinata stagnacija, no po cena a preobrazuvawe na drevniot Egipet vo tu| predmet na prou~avawe. Pri prvite razmisli da se posveti na egipetskiot jazik, toj po~ustvuval- kako {to mu pi{uva na Nijbur- nekakov sram od toa. Opi{uvaj}i edno patuvawe vo vila Albani vo bliziata na Rim, zabeleùva: ni{to ubavo ili gr~ko ne moè{e da se vidi, ami se bara{e se {to e egipetsko.
Blagodarenie na svojata poddr{ka na germanskiot egiptolog Rajhard Lepsius i na
angliskiot egiptolog i asiriolog Semjuel Bir~, Bunsen si obezbedi trajno po~esno mesto
vo istorijata na egiptologijata. Kratkiot Re~nik na hieroglifite na Bir~- prv od takov
vid na koj i da e jazik- izleguva prosto kako dodatok na vtoroto izdanie na pettiot tom od
ogromnoto Bunsenovo delo Mestoto na Egipet vo op{tata istorija. Vpro~em, tokmu poradi
ova delo Bunsen- ~ovek so pove}estrana kariera- e poznat i kako egiptolog za vreme na negoviot ìvot i vedna{ po toa.
Iako deloto go pi{uva vo ~etiriesettite, Bunsen tvrdi deka negovite osnovni idei
za temata se razvile mnogu pred de{ifriraweto, imeno dodeka bil student vo Getingen vo
1812 godina. Ottuka, tie moàt da se povrzat so intelektualniot svet na Hejne, koga Bunsen
go zapoznal, i na Blumenbah, koj kogo studiral. Pa sepak, ima i nesporni tragi na podocneèn intelektualen razvoj, spored koj egipetskata rasa e afrikanska verzija na zaedni~kiot koren i na aramejskata (semitskata) i indoevropskata rasa.368 Bunsen smeta deka
Civilizacijata na ~ove~kata rasa glavno se doloì na dvete golemi semejstva a narodi, ~ija vrska e fakt koj ne e podloèn na gre{ka, isto kako i faktot za nivnoto rano oddeluvawe. Ona {to nie go narekuvame op{ta istorija, mene nu`no mi li~e{e na istorija na
dve rasi...od ovie dve, mi se ~ine{e oti glavnoto te~enie na istorijata e indogermanska rasa; aramejskata se vkrstuva so nea i obrazuva epizodi na boèstvenata drama.
Na drugo mesto, toj ja izrzuva istata poenta vo poinakov oblik: hebrejskite semiti
se sve{tenicite na ~ove~tvoto, heleno-arijcite se i sekoga{ }e bidat negovite heroi.
Za ovaa vospriemna neednakvost me|u dvete izvorni rasi }e pregovoram podocna, no
tuka vredi da se odbeleì deka i pokraj porane{nite tvdewa na [legel deka dvete jazi~ni
semejstva se apsolutno izdeleni, idejata za zaedni~ko poteklo na arijcite i semitite i natamu bilo prifatlivo vo ~etiriesettite godini vo 19 vek. Taa gubi na prifatlivost so odminuvaweto na vekot, no opstojuva so vrvot na antisemitizmot vo dvaesettite i triesettite
Avtorot pi{i: aramejskata (semitskata), {to e falsifikat. Aramejskiot jazik bil dvorasen, na
Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Aramejskiot bil siriski jazik, a ne palestinski, od Palesti=Pelesti, samo Pelazgi. Tie na bogovite im davale `rtvi lu|e..., {to bilo i so Mojsej, koj `rtvuval 3.000
lu|e na negoviot crne~ki=semitski Bog...Crncite jadele lu|e, se obrezuvale...Tokmu zatoa vo knigata
go vnesov naslovot Crnci=Semiti. So toa jas ne sum antisemitista, tuku za avtorot Crncite se Belci.
368
164
godini od 20 vek. Bunsen, smetaj}i deka negovata ramka odgovara na novite informacii od
deloto na [ampolion, gleda nesporni vrski me|u egipetskiot i semitskiot i zna~ajni vrski
me|u niv i indoevropskiot.369
Golem del od Mestoto na Egipet se zanimava so hronologija. Za taa cel, Bunsen dodava novi egipetski i astronomski podatoci na klasi~nite i bibliski izvori. Negoviot zaklu~ok e ist kako i zaklu~okot na [ampolion- egipetskiot kalendar po~nal vo 3285 godina
pred Hristos. Nasproti toa, datumite koi toj gi koristi za op{tata istorija nemaat vrska
so toj sistem i denes bi se smetal za sosema neverojaten. Bunsen pripa|a na novoto pokolenie strasni hristijani i smeta oti istorijata na svetot minala niz tri etapi pred Potopot:
sinizam,od 20-15.000pred Hr;turanizam,15-14.000 pred Hr. i khamizam,14-11.000 pred Hristos.
Istoriskiot redosled- od Kina do centralna Azija, do Egipet i kone~no do Evropaprili~no se razlikuva od prvi~niot redosled vo negovata po~etna nacrt verzija, koj se sostoi od tri etapi: istokot, potem Grcite i Rimjanite i, kone~no, tevtonskite narodi. Dvata
urneci spoeno mnogu nalikuvaat na Humboltoviot napredok od aglutinativnite do flektivnite jazici ili na Hegeloviot ogromen zamav na etapite na istorijata na svetot, obete proizlezeni vo pribli`no isto vreme. Kaj Hegel, tokmu {to sonceto se dviì od istokot kon
zapadot, taka i dràvata ili univerzalnata ideja se dviì od intuitivniot teokratski
despotizam na Mogolija i Kina, kon teokratskata aristokratija na Indija i teokratskata
monarhija na Persija, dodeka Egipet e preodna to~ka od istokot kon zapadot. Site tie ja prestavuvaat prvata etapa na ~ove{tvoto, koja Hegel otvoreno ja sporeduva so detstvoto. Vtorata etapa, mlade{tvoto na ~ove{tvoto, i pripa|a na Grcija, vo koja za prv pat se javuva
eti~ka sloboda. Tretat etapa e Rim, a vrvot e germanskit svet.
Zabele`livo e {to Hegel pi{uva relativno malku za Egipet vo taa {ema; faktot
{to go smestuva nad Indija se ~ini e plitka dosetka za da se zadrì op{tata nasoka na univerzalnata ideja od istok kon zapad. Vo svoite Predavawa po istorija na filozofijata, odràna me|u 1816 i 1830 godina, toj prili~no op{irno pi{uva za kineskata i indiskata misla,
dodeka Egipet go dopira samo zanimavaj}i se so potekloto na gr~kata filozofija. Taka,
etapite istoirii, vo koi evropskite kulturi gi nadminuva orientalnite, se vo moda vo Germanija od raniot 19 vek.
Da se vratime na Bunsen. Negoviot arjo-semitizam i negovoto veruvawe deka Egipet
e dale~niot izvor na civilizacijata go lociraat silno vo raniot 19 vek; takvite idei gubat
po~va za vreme na negoviot ìvot (1791-1860) i stanuvaat neprifatlivi vo akademskite krugovi po 1880 godina. Iako Bunsen i negovite sovremenici smetaat deka Kinezite i Egip}anite se za~etnicite na civilizacijata, Bunsen samiot gi smestuva niv vo minatoto pred Potopot. Toj, imeno, smeta, kako vpro~em i re~isi site istori~ari od sredinata na 19 vek, deka
vistinskata istorija se sostoi od dijalogot me|u arijcite i semitite. Ottuka, toj bez mnogu
razmisluvawa gi negira legendite za egipetskite naselbi vo Egejot.
Kako i najgolem broj od negovite sovremenici, toj priznava deka gr~kata mitologija
sodrì odredeno semitsko vlijanie. Me|utoa, povikuvaj}i se na novata germanska u~enost,
veruva deka toa vlijanie bilo posredno. Spored negovata {ema, semitite Hiksi se narekuvale Peleset ili Pelasgoi koi bile izgoneti od Egipet vo 16 vek pred Hristos.370 Nekoi se
naselile na Krit i na ju`niot Egej, brkaj}i gi arijcite koi ìveele na ostrovite. Tie arijci ostrovjani gi zele imiwata na svoite goniteli i se doselile na kopnena Grcija, kade
stanale predci na Joncite. Tokmu tie, podloèni na semitsko vlijanie, vovele fragmenti
na bliskoisto~nata kultura vo Grcija.371
No ovoj zamrsen i nesmasen na~in- koj ne e potkrepen so nekoj anti~ki avtoritetBunsen se obidel ednovremeno da gi vgradi gr~kite legendi za doseluvaweto na Fenikijcite
i navodnite semitski vlijanija vo Grcija i da ja so~uva helenskata arijska ~istota. Taka, me|utoa, nie navleguvame vo erata na antisemitizmot, za koja }e govoram vo Osmoto i Devettoto poglavje; tamu opse`no }e se zanimavam so razdeluvawata me|u Egip}anite i Fenikijcite
od edna i Joncite i Dorcite od druga strana.
369
Zna~i, aramejskiot i staroegipetskiot bile jazici na Belci i Crnci, a Belci bile Indoevropjani.
Hiksite ne bile Semiti=Crnci, tuku samo edno: Peleseti=Pelesti=belesti: Pelazgi=Belazgi,z=s.
371
Zna~i, Belcite bile eden narod so pelazgiski=tn.slovenski jazik, vo 1913 godina govoren na Krit.
370
165
Sega e va`no da se zabeleì deka znaeweto na egipetskiot jazik kako jazik stana dostapno za komparativni celi duri nekolku decenii otkako u~enite ja otfrlija idejata spored koja Egip}anite ja kolonizirale Grcija ili deka egipetskata kultura imala kakvo i da e
krupno vlijanie vrz arhipelagot. Pa taka, u~enite od renesansata i prosvetitelstvoto kopneele po toa komparativno da go izu~uvaat egipetskiot, no ne moèle. Nasproti nim, u~enite od docniot 19 vek gi poseduvale potrebnite alatki, no bile uvereni deka sekoja detalna
sporedba }e e besplodna. Do ~etiriesetite godini od 19 vek, za egipetskiot jazik i kultura
ve}e se smetalo deka se tvorba na kategorijalno podredena i ponazadna rasa, su{tinski nekadarna da pridonese ne{to kon golemata arijska civilizacija i kon blagodarnite jazici na
Indija, Grcija i Rim.
Egipetski monoteizam ili egipetski politeizam
Ponekoga{ se predlaga deka edna krupna pri~ina za padot na ugledot na Egipet e razo~aruvaweto od sodrìnata na egipetskite tekstovi, koga tie ve}e bile pro~itani. Toa,
sepak, ne vaì za [ampolion, ~ija voodu{evenost so Egipet se zgolemuva so odminuvaweto
na negoviot ìvot. So oìvuvaweto na egiptologijata kon krajot na pedesettite godini od
19 vek, egiptolozite se nao|aat rastrgnati od edna strana me|u svojata po~it kon [ampolion- priznaeniot osnova~ na nivnata civilizacija- i prifa}aweto na negovata po~it kon
Egipet, i dominantnite romanti~arsko-pozitivisti~ki etos, preyir i popuvawe kon i vo vrska so egipeskata kultura od druga strana. Iako sovpa|aweeto me|u dvete ne e celosno, glavnoto pra{awe vo vrska so koe se pojavuva taa napnatost e prirodata na egipetskata religija. Kako {to pi{uva istori~arot na religijata Karl Bet vo 1916 godina:
Monoteizmot ili politeizmot ? Toa e golemoto pra{awe na egiptologijata u{te od
otkrivaweto na prvite egipetski tekstovi. Pregledot koj go dadov tuka pokaùva deka
obata odgovori se opravdani; toj pokaùva i deka pobornicite i na edniot i na drugiot odgovor gi koristat tie koncepti kako gesla, no sepak nitu eden od niv ne moè da ja odrazi
vistinskata osobenost na egipetskata religija.
Ako, kako {to toj izdràno tvrdi, korpusot egipetski tekstovi moè da se ~ita vo
koja i da e dvete smisli, vo vrska so {to bila- i e- raspravijata ? Se ~ini deka taa vo osnova
e prodolènie na starata borba me|u egipetskata religija i hristijanstvoto. Ako egipetskata religija bila monoteisti~ka, toga{ bi moèle da ja nabquduvame kako osnova ili
izvor na hristijanstvoto. Me|utoa, vo docniot 19 vek, rasnoto pra{awe bilo poistaknato.
Ako egipetskata religija bila monoteisti~ka, toa bi go naru{ilo arjo-semitskiot monopol
na civilizacijata.
Emanuel de Ru` i Hanrih Brug{, voda~i na vtoriot bran egiptologija vo {eesettite i sedumdesettite godini od 19 vek, objacata go sledat [ampolion i hermeti~kata i platonisti~kata tradicija na koja toj se nadivrzuva i veruvaat deka ~istata egipetska religija
bila vozvi{ena i vo su{tina monoteisti~ka. Kako {to veli De Ru`: Dominira edna ideja, a
edinstven prvobiten Bog; sekade i sekoga{ toj edna su{tina, samopostoe~kiot i nepristapen Bog.
Brug{ e imenuvan na katedrata po egiptologija vo Getingen vo 1868 godina, prv profesor na taa tema u{te od smrtta na [ampolion. I toj smeta deka Egip}anite prvobitno
bile monoteisti, kako {to prvobitno smetal i Ser Piter le Pejx Renuf, vode~kiot egiptolog na Anglija. Me|utoa, do vtoroto izdanie na negovite Predavawa za potekloto i rastot na religijata vo 1880 godina, Renuf ve}e se ima predomisleno i odrekuva deka kaàl: Zapo~nale so monoteizmot. Nekoi internalisti, kako moderniot egiptolog i istori~ar na
egiptologijata, Erih Hornung, tvrdat deka taa promena na misleweto se dolì na se pogolemoto znaewe za drevniot Egipet. Mene mi se ~ini oti e popolezno odrekuvaweto na egipetskiot monoteizam da go smetame za del od procesot vo koj rasizmot i romanti~arskiot
helenizam, koi dominiraa vo klasi~nite studii i istorijata na stariot svet kako celina, ja
prezedoa i egiptologijata.
Posrednata etapa vo procesot moè da ja zabeleìme vo eden navod od deloto na
profesorot Liblajn. Vo toj navod napi{an vo 1884 godina, Liblajn se obiduva da go smesti
staroto gledi{te za monoteizmot vo novata lingvisti~ka i istoriska {ema i kompromisno
zaklu~uva deka Egip}anite verojatno imale samo nekakov pred-Bog, ili pak voop{to nemale
Bog:
166
Koga se }e zememe vo predvid, mo`no e, duri i verojatno, deka idejata za Bog se razviva vo nekoj poran period, period na jazici pred indoevropskiot. Moèbi idninata }e obezbedi dokazi za toa.Naukata za jazikot uspea delumno da rekonstruira indoevropski praistoriski jazik. Moèbi }e uspee da rekonstruira i praistiriski semitski i praistoriski hamitski, pa od tie tri praistoriski jazici,~ija prvobitna vrska ne se dolì samo na pretpostavki,}e se nafati da pokaè, postepeno, [sic], veruvame, so vreme, da izvle~e u{te porana praistoriska vrska, koja po analogija bi moèla da se nare~e noevska. [tom edna{ }e dojdeme
do tamu, vo toj praistoriski jazik najverojatno }e najdeme i zborovi koi ja izrazuvaat idejata za Bog. No mo`no e i taa ideja za Bog da ne nastanala nitu vo toj praistiriski jazik.
Taka,Liblajn gi potisnuva Egiptjanite vo dale~noto primitivno minato.Od akademskiot svet se izgonuvaat i poslednite tragi na platonisti~ka, hermeti~ka i masonska po~it
kon Egipet i nekolku godini podocna francuskiot egiptolog Maspero zapo~nuva bezrezerven napad vrz postarata egiptologija. Kako {to toj ja opi{uva situacijata vo 1893 godina:
Veruvam na po~etokot od mojata kariera, {to naskoro }e bide ve}e pred dvaeset i
pet godini, i dolgo vreme smetam kako i Brug{ deka Egip}anite vo svojot najran period do{le do idejata za boèstveno edinstvo i deka od taa ideja razvile eden cel religiozen sistem i simboli~ka mitologija...toa e period koga ne se obiduvav samiot da gi de{ifriram
religioznite tekstovi i koga se ograni~uvav sebesi na reprodicirawe na tekstovite na na{ite golemi u~iteli. Prisilen samiot da se zanimavam so niv...morav da priznam deka tie
ne mi pokaàa ni{to od dlabokata mudrost koja drugite ja videle od niv. Ne moè da da bidam obvinet oti sum sakal da gi potcenam Egip}anite i uveren sum deka tie bile eden od golemite narodi na ~ove{tvoto, edni od najoriginalnite i najkreativnite, no tie sekoga{
ostanale poluvarvari...Tie izumuvale, sozdavale i, nad se, vetuvale mnogu vo umetnosta, naukata i industrijata, no nivnata religija ja pokaùva istata kombinacija na neizmaznetost
i prefinetost koja ja nao|ame kaj ostanatite.
Ova {to e zna~ajno vo vrska so ovaa izjava na liberalniot Francuz i naslednik na
prosvetitelstvoto ne e opisot na Egip}anite, koj vo najgolem del se ~ini sosema pravi~en.
Va`no e negovata implikacija: imalo drugi civilizacii, verojatno indoevropski i hristijanski, koi bile sosema prefineti i slobodni od varvarstvoto. Na drugo mesto vo istiot navod, sepak, Maspero sosema otvoreno gi pokaùva svoite rasisti~ki boi:
Vremeto, koe tolku {teta im ima naneseno na drugite narodi, se ~ini najblagonaklono im bilo na Egiptjanite. Gi po{tedilo nivnite grobnici, nivnite hramovi, nivnite
statui i iljadnicite sitni predmeti koi bile gordosta na nivniot doma{en ìvot, i ne navelo nas da sudime spored najubavite i naj~udesni ne{ta koi tie gi sozdale i dolgi godini
da ja stavame nivnata civlizacija na ramna noga se menuva; nakuso kaàno, Totmes III Ramzes
II pove}e nalikuvaat na Mtesa od centralna Afrika odo{to na Aleksandat ili na Cezar...
Argumentot spored koj ne treba da ne izmami prosto izgledot, pa da gi prekr{ime
nau~nite zakonii na rasizmot, interesen e i kako pokaz na celosnoto raskrstuvawe me|u
nau~niot i prednau~niot period vo o~ite na u~enite lu|e od docniot 19 vek. Za Maspero i
negovite sovremenici, drevniot Egipet e moderno otkritie. Se {to e napi{ano za nego pred Napaleonovata ekspedicija i [ampolionovoto de{ifrirawe nema kakva i da e relevantnost.
Zatoa na toa, Maspero prodolùva:
Najgolemiot broj od mitovite, Egipt}anite gi spodeluvaat so najdivja~kite plemiwa na stariot i noviot svet. Egip}anecot poseduva duh na suptilen metafizi~ar, fakt koj
toj go dokaùva koga hristijanstvoto go snabduva so predmet koj e dostoen za angaìrawe na
negovite suptilni mo}i.
Bi moèle da pomislime deka li{eni od civlizacijata, religijata i filozofijata,
na Egip}anite moèlo da im se dozvoli barem malku metafizika.Me|utoa, plimata na rasizmot ne moè da go trpi ni toa. Deset godini podocna, vo 1904 godina, angliskiot egiptolog Volis Bax dodava:
Egip}anite, vo osnova afrikanski narod, gi imale site doblesti i maani svojstveni
op{to na severno afrikanskite rasi i nitu eden mig ne treba da se smeta deka bilo koi afrikanci moèle da stanat metafizi~ari vo moderna smisla na zborot. Kako prvo, nitu eden
afrikanski jazik ne e soodveten na izrazuvawe na teolo{ki i filozofski spekulacii, pa
167
duri ni eden egipetski sve{tenik so najvisoki intelektualni postignuvawa ne bi moèl da

prevede nekoj Aristotelov traktat na jazik koj negovite bra}a sve{tenici bez pouka bi moèle da go razberat. Samata gradba na jazikot ne bi dozvolila toa, a da ne govorime i za ideite na golemiot gr~ki folozof, koi pripa|aat na podra~je na misla i kultura sosema tu|a
na Egip}anecot. (Makedonski filozof Aristotel, R.I.)
So ova, kako i so koristewe na voobi~aenata strategija od 19 vek za opravduvawe na
rasizmot vrz jazi~na osnova, Bax e suptilen ! Vistina e deka vo egipetskite misli ne sre}avame ne{to nalik na Aristotel, no Bax go koristi toa otsustvo za da se poso~i deka me|u gr~kata i egipetskata misla kako celina postoela kategorijalna razlika. Moèl, me|utoa, kako na primer da go iskoristi Platon.
Na drugo mesto Bax go napa|a Brug{oviot argument,spored koj najvoobi~aeniot zbor
za boènstvenoto, ntr, bil identi~en so gr~kiot zbor , i so latinskiot natura:
Te{ko e da se razbere kako istaknatite egiptolozi moèle da se obiduvaat da go sporeduvaat poimot Bog na poluciviliziranite Afrikanci so pomo{ na neguvanite narodi
kako {to se Grcite i Rimjanite.
Nema somne` deka ovoj preyir donekade e povrzan so britanskata okupacija na Egipet i nenaklonetosta kon ìtelite na taa zemja. Vpro~em, po 1880 godina, Egipet stanuvaposle Irska i Somaliland- najproblemsti~niot britanski posed. Za Baxovoto sopstveno
poistovetuvawe so imperijalizmot svedo~i faktot {to toj mu go posvetuva svoeto golemo
delo Bogovite na Egip}anite na lordot Kromer, koj rakovodel so uni{tuvaweto na egipetskata proizvodna ekonomija, i toa so atributot preporoditelot na Egipet.
Ni germanskite u~eni ne zaostanuvaat zad britanskite i francuskite vo skepticizmot kon Egip}anite. Otkako Liblajn go stavi pod znak pra{alnik nivniot monoteizam, sleduvaat otvoreni kritiki i prezir kon kakva bilo ideja koja veli deka tie imale nekakva drevna mudrost. Zgora na toa, kon krajot na osumnaesettite godini od 19 vek, nekoi egiptolozi
gi usvojuvaat konceptite za arijska jazi~na ~istota na indoevropeistite. Eve kako situacijata vo 1883 godina ja opi{uva profesorot A. Bezenberger, urednik na vode~koto spisanie
na indoevropski studii, Beitrge zur Kunde der indogermanischen Sprachen:
Mnogumina smetaat deka Egipet imal silno vlijanie vrz anti~ka Grcija. Me|utoa,
ovaa pretpostavka do sega najmalku ne e dokaàna od stojali{te na jazikot. Imaj}i predvid
kolku e seriozno pra{aweto, takov dokaz nesomneno e potreben. Od tie pri~ini, jas mu se
obrativ na her d-r Adolf Erman [koj podocna }e stane doajenot na germanskata egiptologija] i go zamoliv da gi sobere i obraboti vistinskite i navodnite zaemki zborovi vo gr~kiot
od egipetskiot.
Eman, koj ima dobro- iako te{ko- ~ustvo za humor, odgovori: Vo teorija, so golemo
zadovolstvo bi se nafrlil vrz rabotata koja mi ja predlaga{- no mi se ~ini deka nedostasuva ne{to: samite pozajmeni zborovi. Vo egiptolo{kite dela }e najdeme dovolno <navodni>. No kolku {to jas razbiram, nitu eden od niv ne moè da se smeta za sigurno zajmuvawe.
Erman priznava deka nekoi egipetski zborovi za egipetski predmeti se koristele
vo gr~kiot, no tie ne se vistinski zaemki. Vo sledniot broj na spisanieto, vakviot Ermanov
stav se soo~uva so predizvik. Negoviot odgovor na predizvikot se potpira vrz dve otstapki:
Nikoga{ ne tvrdev deka vo gr~kiot nema zborovi pozajmeni od egipetskot. Prosto
kaàv deka jas ne znam za sigurni slu~aevi. Ne veruvam deka imiwata na egipetskite predmeti koi gi sre}avame tuka i tamu kaj gr~ki avtori treba da se smetaat za prifateni gr~ki
zajmeni zborovi.
Negovata vtora otstapka e priznanieto deka zborot (~amec, kaj~e), koj nesomneno doa|a od docnoto egipetsko i demotsko br (~amec),372 bil asimiran vo gr~kiot. No prkosno zaklu~uva:
Po ova, se {to ostanuva e vo su{tina negativno; ima nekolku zborovi svojstveni za
samata tu|a kultura i verojatno eden navisina pozajmen zbor, , i toa e se;373 voobi~aenoto gledi{te za dlabokoto egipetsko vlijanie vrz Grcija ne doa|a do istite rezultati. Ne
se somnevam deka slobodoumni kolegi bi moèle da najdat mnogu pove}e, kako {to bi moèl
372
373
Br=br=bar, bara, barka=bar ka. Egiptjanite bile Belci so tn.slovenski jazik,so slu`ben dvorasen.
Varis=Baris, v=b, s={, edno isto so var=bar, varka=barka, oti vo koine go nema v, tuku samo b...
168
i jas. Moram vo toj slu~aj da gi predupredam deka vo pismo vo koe samoglaskite ne se pi{uvaat i so re~nik vo koj zna~ewata se nesigurni, ~ovek so dobra volja moè da najde egipetsko
poteklo na sekoj gr~ki zbor...Toa e razonoda koja so zadovolstvo im ja prepu{tam na drugite.
Iako toj stav e tipi~en kaj egiptolozite od toa vreme i podocna, mora da se priznae
deka Ermanoviot stav na prezir kon drevnite Egip}ani bil dobro poznat me|u egiptolozite. Alen Gadiner ja raskaùva slednava prikazna za nego:
Edna{, Erman go zamoli Maspero da mu podredi izvadok od Tekstovite na piramidite od koi odredeni ostatoci postoele vo Paris. Po priemot na podredokot, Erman mu odgovori na Maspero: Kakva {teta {to duri i vo raniot period Egip}anite ne znaele da pi{uvaat pravilno ! Na toa Maspero zajadlivo prokomentira- {to, sekako, ne mu be{e preneseno na Erman: Kakva {teta {to Egip}anite od Staroto kralstvo ne ja pro~itale gramatikata na gospodin Erman !
Pa sepak, i pokraj Ermanoviot ekstremizam vo vrska so ova, jas smetam deka e opravdano da kaème oti ova vo osnova rasisti~ko skepti~ko raspoloènie vo vrska so i prezir
kon egipetskite dostignuvawa, dominiraat so egiptologijata niz siot bran na imperijalizam me|u 1880 i 1950 godina. Pa sepak, premnogu bi poednostavuvale koga bi kaàle deka toa
gledi{te bilo i edinstveno. Za otporot kon nego na granicite ili otade granicite na akademijata }e pregovoram podocna vo ova poglavje, no ostapuvawata od nego sre}avame duri i
vo srceto na disciplinata. Na primer, tokmu na vrvot na rasizmot, vo prvata decenija na 20
vek, profesorot Xejms Henri Brestid go ibjavuva deloto Memfiska teologija, za koe govorev vo Vtoroto poglavje. poimaweto na svetot koe e izloèno vo deloto, zaklu~uva profesorot,
prestavuva dovolna osnova za pretpostavka deka podocne`nite idei za nous i logos,
za koi dosega se pretpostavuva{e deka bile vovedeni vo Egipet od nadvor i toamnogu podocna, ve}e bile prisutni vo ovoj ran period. Taka, gr~kata tradicija spored koja nivnata filozofija vle~e koren od Egipet, nesomneno sodrì pove}e vistina odo{to se priznava{e
vo izminative godini.
Toj prodolùva:
Navikata, podocna tolku ra{irena me|u Grcite, za filozfskoto tolkuvawe na funkciite na egipetskite bogovi i odnosite me|u niv...ve}e ja sre}avame vo Egipet pred prvite
gr~ki filozofi voop{to i da se rodat; ne e vozmo`no gr~kata praksa za tolkuvawe na sopstvenite bogovi da go dobila prviot pottik od Egipet.
Sepak, bi moèle da pretpostavime deka takviot zaklu~ok mu se nametnal od samiot
tekst; toj, vpro~em, e anomalija i kaj samiot Brestid. Toj podocna, vo svoeto delo Razvojot
na religijata i mislata vo drevniot Egipet, pi{uva na standardniot rasisti~ki jazik:
Egip}anite nemale terminologija za izraz na eden ist sistem na apstraktna misla,
nitu pak ja razvile sposobnosta da ja sozdadat neophodnata terminologija, kako {to toa go
storile Grcite. Tie razmisluvale vo konkretna slika.
U{te povpe~tliv isklu~ok od dominantnata moda vo akademskite krugovi na preminot od 19 kon 20 vek prestavuva deloto na fracuskiot klasi~ar Paul Fukar, koj znael mnogu
za Egipet i ~ij sin @or` bil egiptolog. Vo svoeto podrobno delo za elevsinskite mistrii,
Fukar ne samo {tio zaklu~uva deka kultot bil voveden od Egipet, ami i mnogu jasno go brani Anti~kiot model, za {to }e govoram vo slednoto poglavje. (Fukar, f=p..., R.I.)
Me|utoa, od stojali{te na ortodoksnosta od 20 vek, problemot so Fukar e {to negovata rabota vrz elevsinskite zapisi bila tolku dobra, {to stanala neophodna za podocne`nite u~eni koi rabotele na toa pole. Ottuka, tie nekako se obiduvale da povle~at linija
me|u izvonredniot epigraf od edna i ekscentri~niot teoreti~ar od druga strana. Kako {to
kaùva eden od niv: Moème samo iskreno da àlime {to eden toku vaèn u~en ~ovek zastapuval edno tolku pogre{no gledi{te.
I pokraj ovie ostapki ili eresi, nema somne` deka za vreme na prvite dve tretini
od 20 vek najgolemiot broj razumni u~eni ne gi sfa}ale Egiptjanite osobeno seriozno. Sepak, interesno e {to vo nivnata peòrativna prestava za Egip}anite doa|a od edna va`na
promena. Najgolemiot broj u~eni lu|e od 19 vek go prifa}ale gledi{teto, zastapuvano od
Vinkelman i drugi, spored koe Egip}anite bile star i nekako ~uden mrtov narod. So cvrstoto vtemeluvawe na paradigmata na napredok i so analogijata me|u istorijata i biogra-
169
fijata, Egip}anite se turkaat vo tokmu sprotivna nasoka. Sega se razbiraat kako deca i ja
dobivaat istata onaa ni{ka koja Vinkelman im ja pridava{e na bezgri`nite Grci. Vo svojata Egipetska gramatika, objavena vo 1927 godina i op{to prifatena kako biblija na modernata Egiptologija, Alen Gardiner pi{uva:
I pokraj ugledot za filozofska mudrost koja Grcite im ja pripi{uvaat na Egip}anite, nitu eden narod koga i da e ne bil tolku nenaklonet na spekulacii i tolku iscelo posveten na materijalnite interesi; ta iako tie posvetuvale preterano vnimanie na pogrebnite obredi, vlogot bil prodolùvaweto na zemjinite preokupacii i nasladi; nesomneno, toa
ne se dolèlo na kakvo i da e qubopitstvo za celta na ~ove~kiot ìvot.
Toj podocna }e gi opi{e Egip}anite kako narod koj saka nasladi, vesel, umetni~ki
nadaren i ostroumen, no bez dlabo~ina na ~ustvo i bez idealizam.
Pa taka, vrz glavite im visi i drevniot ugled na dlaboka mudrost i staroto razbirawe za pasivnost i mra~ni{ta. Pa sepak, Egip}anite ostanuvaat kategorijalno podredeni na
Evropejcite. Sepak, Gariner na drugo mesto priznava deka egiptolozite se soo~uvale so odredeni ograni~uvawa: Klasi~nite u~eni vo minatoto ne gledaa mnogu blagonakloneto kon
idejata za zavisnost na helenskata civilizacija od egipetskata.
Imaj}i go predvid sredi{noto mesto i va`nosta na klasi~nite studii vo univerzitetite vo edna mala periferna disciplina ne moèle ni{to da storat vo vrska so ocrnuvaweto na Egipet, duri i da sakale. Malkumina i pravele ne{to. Pred da zapo~nat so svojata
disciplina, skoro site od niv dobivale temelno klasi~no obrazovanie. Pa taka, slednata
re~enica na Gardiner nesomneno gi odrazuva gledi{tata na najgolemiot broj negovi kolegi:
Navodnata gr~ka zavisnost od egipetskata filozofija, kogo dobro }e ja ispitame, se pokaùva kako obi~no drdorewe.
Odrekuvaweto na egipetskata filozofija i somneìte vo vrska so egipetskata religija dominiraat so egiptologijata do {eesettite godini od 20 vek. Hornung, na primer,
govori za polovina vek apstrakcija od razgleduvawe na problemot za fundamentalnata priroda na egipetskata religija. Imalo, vsu{nost, u{te nekolku drugi u~eni lu|e, kako na primer Margaret Marej, koi prodolùvile seriozno da se zanimavaat so egipetskata religija,
no za niv pravovernite u~eni smetale deka se rabot na egiptologijata.
Pa sepak, posle Vtorata svetska vojna po~nuvaat da se javuvaat puknatini vo ortodoksnoto gledi{te. Vo 1948 godina, opatot Ejtep Drioton, generalniot direkror na Slu`bata za egipetski drevnosti, po~nuva da gleda vistinska religija vo egipetskite knigi na
mudrosta i da ja zema predvid mo`nosta od rana monoteizam.
Od {eesettite godini pa navamu, ovoj pootvoren stav po~nuva da fa}a koren, osobeno vo Francija i Germanija. Taka odnovo se zema predvid mo`nosta od vistinska egipetska
duhovnost i originalnost. Nekoi egiptolozi, kako na primer germanecot Helmut Bruner,
duri i zagovornaat nova prestava za Egipet, a Bruner smeta deka na krajot od trettiot
milenium vo Egipet do{lo do kvalitativen intelektualen i duhoven skok. Me|utoa, i pokraj taa nova fleksibilnost, i natamu ima golem jaz me|u disciplinata egiptologija i ona
{to bi moèle da go nare~eme kontrakulturi.
Popularni mislewa za drevniot Egipet vo 19 i 20 vek
Pred da gi ispitame sprotivodnite te~enija na rabovite na akademijata vo odnos na
ova dominantno gledi{te za egipetskiot intelektualen i duhoven ìvot, bi sakal da gi razgledame mislewata za Egipet vo po{irokoto op{testvo. Voobi~aeno se veruva deka kako
rezultat na Napaleonovata ekspedicija,vo raniot 19 vek svedo~ime za nekakva egiptologija.
Vistina, taa slika dobro sooddvestuva vo op{tiot urnek, koj najdobro go izrazuva Rejmond
[vab i spored koj rimanti~arite- pozitivisti bile prvite Evropejci navistina svesni za
nadvore{niot svet. Ova gledi{te, pak, proizleguva i od svoja strana ja potkrepuva idejata
spored koja edinstveniot soodveten odnos me|u Evropa i drugite kontinenti e odnosot na
nesporna nadmo}nost, ideja koja ne postoi se do 19 vek. Pa sepak, voobi~aenoto gledi{te za
periodot na egiptomanija ima vo sebe element na vistina: na po~etokot na 19 vek navistina
vladeelo golemo qubopitstvo vo vrska so Egipet.
Me|utoa, kako {to vidovme, za Egipet postoel golem interes i golemo znaewe dolgi
godini pred toj period. Zgora na toa, Egipet imal mnogu pogolemo vlijanie vrz Evropa od 15
170
do 18 vek odo{to imal vo 19-tiot. Nema nitu somne` deka egiptomanijata od 19 vek bila
poslaba od indomanijata, a nevredna za spomen vo odnos na helemanijata ili strasta za Grcija koja gi zbri{a Severna Evropa i Amerika vo istiot period. Zgora na toa, najgolemiot
broj lu|e kon Grcija gledaat kako kon po~ituvan i sakan predok, dodeka kon Egipet gledaat
kako vo su{tina tu| egzoti~en.
Sepak, vistina e deka niz cela Evropa postoi golem interes za publikaciite na francuskata ekspedicija i za rezultatite na natamo{nite istraùvawa i otkritija. Ne ne iznedauva toa {to tie istrùvawa se odnesuvaat na piramidite i na grobnicite, a vo vtorata
polovina na vekot se objavuvaat prevodi na egipetskiot vodi~ za du{ata. Knigata za izlez
preku den, op{to poznat kako Knigata na mrtvite. Seto toa go zgolemuva ve}e dobro vkorenetiot vpe~atok za Egipet kako temno i mrtvo kralstvo i kako takvo toj dobiva edno pole
koe e mnogu va`no vo sredniot i docniot 19 vek- poleto na smrtta. Egipetskite stilovi se
javuvaat na site grobi{ta vo Egipet i Severna Amerika. Zgora na toa, vo {eesettite i sedumdesttite godini na vekot, mumificiraweto se {iri niz Soedinetite Dràvi. Iako takvoto te~enie na nastanite im se pripi{uva na povisokite barawa od higiena vo urabanite
op{testva, sepak e interesno da se sprotistavi amerikanskiot (egipetskiot) na~in na umirawe so {irewe na kremiraweto- gr~kiot na~in na spravuvawe so posmrtnite ostankiusvoen vo golem del od Severna Evropa vo isto toa vreme.374 Dali toa se dolì na mnogu
pogolemoto vlijanie na slobododnoto yidarstvo vo SAD ?
Masonstvoto ostanuva golemiot nositel na po~itta kon Egipet. Vistina, masonskataarhitektura, simbolite i ritualnite prodolìja- a i ponatamu prodolùvaat- da ja sledat poskoro egipetski tradicii odo{to akademskata moda. Vo masonstvoto na SAD, Egipet
i hieroglifite igrale sredi{na uloga vo osnovaweto na mormonstvoto vo dvaesettite godini od 19 vek i izvr{ile golemo vlijanie vrz brojni amerikanski pisateli od sredinata i
krajot na vekot. Novelite na Melvil- osobeno Mobi Dik- se polni so egipetski simboli i
hieroglifi, kako vpro~em i Skerletna bukva od Hotori.
Iako masonite bile mnogu vlijatelni i vo Evropa, tamu interesot na majstorstvoto
za Egipet e skoro sosema ograni~en na negoviot vnatre{en ili duhoven ìvot. Kako i ostatokot od evropskata visoka i sredna klasa, masonite mnogu pove}e gi zafatilo dominantna
helenomanija. Drugi, mnogu pomali grupi isto taka go rezerviraat sredi{tnoto mesto na
svoite veruvawa za Egipet: rozenkrojcerite, i kako vnatre{en krug na masonite i kako posebna duhovna organizacija, go imaat Egipet kako sredi{te i izvor na svoite veruvawa. Misti~nite svedenborgovci od 18 i 19 vek, kako i podocne`nite teolozi i antropozofi, isto
taka go stavaat Egipet vo centarot.
Me|utoa, vo prvata polovina od 19 vek, mnogu povlijatelni grupi se sensimonistite.
Ovie u~enici na pionerot socijalist i proto-pozitivist, Klod Anri Kont de Sen Simon,
zastapuvaat edno tipi~no trodelno gledi{te za svetskata istorija, spored koe tretata i posledna epoha na pozitiven sistem podrazbira obedinuvawe na svetot. Za takvo obedinuvawe, potrebno e da se vospostavat komunkacii niz celiot svet, a Sen Simon, kako i Napaleon
i najgolemiot broj misliteli od toa vreme, smeta oti Egipet e mostot me|u istokot i zapadot. Pa taka, toj i negoviot naslednik Prosper Enfantin osobeno se interesiraat za Egipet,
ne samo od duhovno, ami i od prakti~na gledna to~ka.
Enfantin doa|a vo Egipet vo 1833 godina so pogolem broj u~enici, vklu~itelno inìneri, doktori, delovni lu|e i pisateli. Toj ima zvani~no odobrenie od noviot francuski
reìm na Luj Filip, za ona {to toj go smeta za vtora francuska intelektualna i nau~na ekspedicija; me|utoa, toj ima i edna misti~na misija kakotatkoto, da se oèni za zagado~nata
majka na orientot. Misijata potem se vrzuva za prakti~niot proekt za gradewe na Sueckiot
kanal. Slikovito izrazuvaj}i se za probivaweto kanal i kako parodija na op{toto veruvawe deka evropskata dominacija vrz neevropejcite e nekako nebare heteroseksuaslen polov
~in, enfantin pi{uva: Suec e sredi{teto na na{ata ìvotna misija. Nie }e go sprovedeme
deloto koe svetot go ~eka za da proglasi deka sme maì ! Kanalot go gradi pripadnik na grupata, Ferdinant de Lesens, no duri vo {eesettite godini od vekot. Vo me|uvreme, sensimoAvtorot pi{i: so {irewe na kremiraweto- gr~kiot na~in na spravuvawe so posmrtnite ostankiusvoen vo golem del od Severna Evropa. Zna~i, Severna Evropa bila so poteklo od ju`niot Balkan...
374
171
nistite igraat klu~na uloga kako inìneri, doktori, u~iteli i taka natamu vo modernizacijata na Egipet pod dràvnoto pokrovitelstvo na Mohamed Ali; prestavata za nivniot proekt po mnogu ne{ta nalikuva na pre stavata za Napaleonovata ekspedicija- Francija go budi Egipet, drevniot izvor na civilizacijata.
Tokmu vo takva sensimonska atmosfera, vnukot na Mohamed Ali, Ismail, nara~uva
od Verdi, kompozitorot na italijanskata Risorgimento, da so~ini egipetska nacionalna opera, Aida. Zapletot na operata- smislen od strana francuskiot egiptolog Ogist Mariet, angaìran od egipetskata vlada- go slavi Egipet na zapaden na~in. Me|utoa, razlikata od 18
vek e jasna: ako Mocart gi slave{e sve{tenicite koi imale egipetska mudrost i moralnost,
Verdi gi postavuva svoite sve{tenici nasproti Aida i nejziniot qubovnik Radames.
Aida postignuva uspeh niz cela Evropa.Ova istrajno prifa}awe na pozitivnoto gledi{te za Egipet- kako su{tinski bel i kako ozvori{teto na civilizacijata- osobeno e ra{ireno vo Francija i Italija, no moè da se vidi i vo umetnosta na Anglija i Soedinetite
Dràvi. Zaedno so egiptofilijata na vtorata generacija egiptolozi od {eeesettite i sedumdesetite godini od 19 vek, toa gi objasnuva odbrambeniot stav i prkosot koi gi zabeleàvme vo izjavata na u~enite od osumdesettite godini, kako Maspero i Erman. Tie, kako i
klasi~arite, no ne i kako po{irokata javnost, imale edno op{to i sistematsko gledi{te i
bile svesni za zakanata koja edna premnogu dobrta slika za Egipet bi moèla da ja nametne
vrz originalnosta na gr~kata civilizacija i na civlizacijata na Evropa kako celina.
Eliot Smit i difuzionizmot
Imalo, me|utoa, u{te dve drugi zakani kon novata konvencinalna mudrost, i toa vnatre vo samata akademija. Prvin }e ja razgledame onaa koja se javuva podocna, zatoa {to taa
nemala tolku seriozno vlijanie vrz egiptologijata; stanuva zbor za difuzionsti~kite idei
na Eliot Smit. Roden vo Avstralija vo 1871, Smit se kvalifikuva za doktor i zaminuva za
Anglija, kade stanuva ugleden anatom. Vo 1901 godina, imenuvan e za profesor po anatomija
vo Kairo, kade osnova medicinska {kola. Vo slednite osum godini toj stanuva fasciniran
od raniot Egipet- ne samo od negovata fizi~ka antropologija, ami i od negovata kultura.
Tokmu vo toj period toj stanuva uveren deka Egipet e izvorot na bliskoisto~nata i evropska
kultura.
Eliot Smit e ~ovek od svoeto rasisti~ko vreme. Pa taka, iako ne moè da go odbegne
faktot {to najgolemiot del od egipetskoto naselenie otsekoga{ bil kako i ostatokot od
isto~na Afrika, sepak e uveren deka vremeto na piramidite imalo dovolen napliv na azijci- nesemiti- so {irok ~erep. Spored nego, taa me{ana rasa se doselila na Maditeranot i
vo severna Evropa i ja donele megalitskata kultura, za ~ii impresivni spomenici smeta deka se odraz na piramidite. Ovoj del od teoriite na Eliot Smit denes e sosema neodr`liva,
zatoa {to datiraweto so jaglenorod pokaà deka evropskata megalitska kultura zapo~nala
pove}e od iljada godini pred vremeto na piramidite.
Britanskata javnost so interes gi do~ekuva gledi{tata na Eliot Smit, zatoa {to
difuzionizmot dobro se sliùva so imperijalizmot od toa vreme: zatoa {to negovite Egip}ani ne se Afrikanci;i zatoa {to toj samiot e anatom.Za anatomijata se smeta deka e egzatna nauka, dodeka istorijata i arheologijata nemaat takov status. Prirodno, profesionalnite istori~ari na anti~kiot svet i egoptolozite prirodno bile mnogu vnimatelni.Kolku
{to mene mi e poznato, ne postoele obidi negovite teorii da se vgradat vo nivnite akademski disciplini. Pa sepak, toj ne zapa|a vo seriozna nevolja pred da go pro{iri svoeto tvrdewe, spored koe Egipet ne e izvorot samo na evropskata kultura, ami i na kulturata na ostatokot na svetot.Toj nao|a egipetsko poteklo na piramidite vo Meksiko i na tehnikata na
mumifikacijata vo Peru i Ostrovite na Toresoviot tesnec vo blizina na Nova Gvineja.375
Paradoksalno e {to ovoj del od negovite teorii denes stoi podobro odo{to onoj za
megakitskite kulturi na Evropa. Od edna strana, rastot na arheologijata i upotrebata na
datirawe so pomo{ na jaglenorod pokaàa deka kuturite na koristewe metali od jugozapada Azija i neolitskite kulturi od Evropa bile zna~itelno postari od kulturata na Egipet,
so {to negovite teorii vo vrska so niv se pobivaat. Od druga strana, se pove}e dokazi za afrikanskoto vlijanie vrz Amerika pred Kolombo, i toa okolu 1000-tata godina pred Hristos,
375
Tamu stignala iz~eznata flota na Aleksandar Makedonski:kalendar,hieroglifi,fonetsko pismo...
172
a otkritijata kako na primer faktot {to srednoamerikaskite piramidi ne bilo prosto

osnova za hramovi, ami moèle da sodràt i pogrebni mesta, odat vo prilog na mo`nosta za
posredno egipetsko vlijanie vrz tie mnogu podocne`ni civilizacii.
Istovremeno, me|utoa, vtoroto golemo delo na Eliot Smit od toa pole, Drevnite
Egip}ani i potekloto na civilizaciite, objaveno vo 1923 godina, predizvika napadi od konzervaticite koi gi zadràle romanti~arskite gledi{ta za lokalnata osobenost i od zakorovenite rasisti koi smetale deka seta civilizacija poteknuva od ~istite arijci. Bitkite
so liberalite bile duri i poèstoki; tie po~nuvale da ja prenaso~uvaat antropologijata od
rasisti~koto utvrduvawe- koe gi koristele da ja prenaso~uvaat antropologijata od rasisti~koto utvrduvawe- koe gi koristele svoite specijalisti za evtino odrùvawe na imperiikon discilina koja }e vnese kulturen relativizam vo Evropa. Pa sepak, za vreme na dvaesettite godini na 20 vek, bitkata ne bila ramnopravna. Eliot Smit ja imal podr{kata od najgolemiot del od svojata disciplina, a negovite u~enici do{le na va`ni pozicii vo fizi~kata antropologija. Toj uspeal da go ubedi duri i V.H.R. Rivers, eden od osnova~ite na socijalnata antropologija, da se prikloni na negovite veruvawa. Zgora na toa, toga{ se u{te
nemalo postari socijalni antropolozi obu~eni vo disciplinata koi moèle da go nadminat po rang Smit. U{te pova`no od toa, toj imal dobra vrska so semejstvoto Rokfeler, ~ija
fondacija obezbeduvala ogromni sredstva za egiptologijata i antropologijata vo dvaesettite i triesettite godini. Blagodarenie na site tie resuri, Eliot Smit imal silno vlijanie
vnatre akademijata.
Pa duri i vo takvi okolnosti, kombinacijata na sili zdruèni protiv nego se pokaùva premnogu silna.Rivers umira predvreme,vo 1922 godina,a samiot Eliot Smit vo 1937,
edvaj na {eeset i {est godini. Duri i da proìveele pove}e, vrskata me|u negovite idei i
rasizmot ne }e moèle da ja preìvee zagrozenosta na rasizmot za vreme na Vtorata svetska
vojna i po nea. Pa sepak, zakanata kon antropologijata koja dojde od Eliot Smit na edna ranliva etapa od nejzinot razvoj moè da se po~ustvuva i denes: zagrozuvaweto i grimasata pri
spomenuvawe na zborot difuzionizam i natamu e neophoden znak za ortodoksnost ili kompetentnost vo oblasta.
@omar i misterijata na piramidite
Iako op{to ne miluvaa tu|inci da im navleguvaat na teritorijata, egiptolozite i
istori~arite na anti~kiot svet vo taa borba u~estvuvaa mnogu pomalku od antropolozite.
Ova verojatno se dolì na faktot {to Eliot Smit nikoga{ ne go gibal jazikot, sanctum sanctorium na romanti~arski pozitivizam. Tie, me|utoa, mnogu pove}e se upla{ija od vtoriot
napad vrz egiptologijata, mnogu podolgotraen od dufuzionizmot. Taa akademska eres vle~e
koren od drevnoto gledi{te, spored koe Egip}anite imale povisoka mudrost koga Grcite ne
moèle da ja nau~at i da ja so~uvaat vo celost.
Na po~etokot od 19 vek, ova gledi{te go oìvea èstokiot i doìvoten sopernik na
[ampolion, Edme-Fransoa @omar, matemati~arot i istraùva~ot povrzan so Napaleonovata ekspedicija so kogo ve}e se sretnavme. @omar gi spojuva rezultatite od sopstvenite primeri na Golemata piramida vo Giza i nejzinata precizna geografska polo`ba so drevnite
opisi na matemati~koto zna~ewe na nejzinite dimenzii. Stanuva uveren deka drevnite Egip}ani mora to~no da go znaele obemot na Zemjata i deka gi zasnovale svoite edinici linearni merki tokmu vrz toj obem; ova, nesomneno, go stava vo taborot na Dupua. Nekoi podrobnosti na negovata rabota se so~uvani so kritika, no vo masonskiot duh na Napaleonovoto
carstvo @omarovite gledi{ta se tretiraat mnogu seriozno; bidej}i stanal ~len na francuskiot akademski establi{ment pred Restavracijata, toj uspeal da preìvee i po nea.
Iako negoviot ugled doìveal udar poradi vremenskoto locirawe na zodijakot od
Dendere, ideite negovi preìveaja ili ~estopati odnovo se otktrivaa i razvivaa niz celiot
19 vek. Razlikite me|u ovaa heterodoksna {kola i akademskata egiptologija stana izrazena
vo vtemeluvaweto na disciplinata vo {eesettite godini od 19 vek, a akutna vo osumdesettite godini, koga ja prifati dominacijata na klasi~nite studii. Me|utoa, me|u niv nema formalna debata koga i da e. Ova prvin se dolì na op{toto na~elo koe veli deka nitu edna grupa so akademska mo} nema svoevolno da gi udostoi nadvore{nite na takov na~in; kako vtoro, se dolìna faktot {to dvete grupi govorat na razli~ni akademski jazici. A tie jazici
gi odrazuvaat razlikite me|i [ampolion i @omar. Egiptolzite bile pred se filozofi koi
173
ja primenuvale novata tehnika na lingvistikata vrz egipetski pi{ani materijali. Od druga strana, ereticite bile matemati~ari, zemjomeri i astronomi i malkumina od niv go nau~ile egipetskiot. Egiptolozite od 19 vek, pak, ne moèle nitu da gi razberat, a kamoli da
gi pobijat tehni~kite argumenti na ereticite.
(Avtorot s u{te ne kaà za jazikot na [ampolion, koptski=tn.slovenski, R.I.)
Bitkata bila neravnopravna od samiot po~etok, oti ereticite se borele protiv dvete glavni paradigmi na 19 vek-napredok i rasizamot. Ako bile vo pravo, toga{ eden afrikanski ili poluafrikanski narod bil podobar vo matematikata od koi bilo Evropejci do
19 vek. Ne edno posveteno nivo, ereticite, na koi im nedostasuvala disciplina i podr{ka
na formalno organizirano akademsko znaewe, povremeno sliznuvale vo religiozno fantazirawe.Sklonosta kon ova bilo dotolku pogolema i poradi vistinskata te{kotija so koja se
soo~ile vo izvonrednoto ostvaruvawe na drevnata matemtika i astromnomija, {to go navelo
do postuliraat objasnuvawa vo smisla na boèstveno okrovenie. Ova od svoja strana napati
ohrabruvalo veruvawa spored koi piramidite sodrèle boèstveni proro{tva. Seto toa se
koristelo za diskreditirawe na takvata piramiodika, kako {to i po~nalo da se narekuva.
U{te eden seriozen hendikep za ereticite bil faktot {to klasi~nite studii i lingvistikata imale povisok status vo Germanija i Anglija vo 19 vek od matematikata. Vo Francija, so Polytechiques, sostojbata bila povramnoteèna i se ~ini deka tamu egiptolozite
bile pod golem pritisok da gi zemat predvid argumentite od tradicijata na @omar. Na primer, vo 19 vek, Maspero bil prinuden da priznae oti go uverile podrobnite argumenti na
astronomot se Norman Lojker, spored koi egipetskite hramovi gri`livo se gradeni zaradi
astronomski celi. Vpe~atlivo e {to tolku mnogu lu|e- vklu~itelno i takvi ugledni i dobri
etablirani astronomi- gi rizikuvale svoite karieri ili se otkaùvale od niv za da moè
da se zanimavaat so tie idei. Slu~ajot na Pjaci Smajt moè delumno da se objasni vo smisla
na religiozno vdahnuvanie, no glavnata motivacija, kako i kaj Lojker, sepak se ~ini deka e
voshitenosta poradi matemati~kata elegancija na soodvetstuvaweto.
Piramidolozite go pretrpele svojot najgolem neuspeh so dezertirawato na Flinders Petri, kogo go spomenuvame na strana 138-ma vo vrska so negovoto rano datirawe na Hermeti~kite tekstovi. Petri bil obrazuvan po inìnerstvo i premer i bil voodu{even od
ideite na Smajt i drugi naslednici na @omar, pa vo 1880 godina uspeal da dojde vo Egipet so
najsovremena oprema za primer, za samiot da ja proveri to~nosta na prethodnite merewa.
Negovite zaklu~oci se neuverlivi. Od edna strana, se sloùva deka Golemta piramida bila povrzana so kardinalnite to~ki na kompasot so pogolema to~nost od koe i da e
podocne`no zdanie i deka dimenziite na vnatre{nata odaja govorat za poznavawe na kako
22/7 od pitagorinite triagolnici. I vo op{ta smisla, se v~udonevidliv od tehni~kite i matemati~kite ve{tini vloèni vo gradbata na piramidite. Od druga strana, ne se sloùva so
Pjaci Smajt vo vrska so dolìnata na laktot koja se kortistela vo izgradbata i ne se prifa}a tvrdeweto na Smajt deka zdanieto ja vklu~uva i preciznata dolìna na godinata. Zgora na toa, imaj}i gi predvid promenite koi se odvivale vnatre vo egiptologijata vo osumdesettite godini od 19 vek i op{tata profesionalizacija na akademijata i vo ostanatite oblasti me|u 1880 i 1960 godina, piramidolo{kite teorii zavr{uvaat vo nivnata kategorija
na otka~enost ili psevdonauka.
Blagodarenie na svojot izvonreden premer i na razvojot na tipologijata za podreduvawe na razli~nite grn~arski stilovi, Petri stana osnova~ ne samo na egipetskata, ami na
seta moderna arheologija. Podocna proglasen za vitez, vklu~en e vo akademskata egiptologija i obezbedena mu e osnovnata podr{ka. Sepak, odnosot me|u nego i akademijata nikoga{
ne bil lesen. Katedrata moral da ja dobie od nadvore{en donator i ostanal otpadnik se do
krajot na svojot dolg ìvot vo 1942 godina.
Dezeriraweto na Petri ne gi zapira istraùvawata na piramidite i drugite egipetski zdanija, so uveruvawe deka tie bi moèle da ni razotkrijat nekoja povisoka drevna mudrost. Lojker prodolùva da gi razviva svoite idei za naprednoto astronomsko znaewe za
koe govorat egipetskite zdanija, a negovite idei gi prezemaat brojni u~eni lu|e od 20 vek,
me|u koi najbeleìt e sjajniot laik [valer de Lubic. Knigite na De Lubic, objaveni vo pedesttite i {eesettite godini, doìveaja {irok uspeh, osobeno vo misti~nite krugovi, no i
vo po{irokata javnost.
174
Vo me|uvreme, inèwerot X.H. Kol, vo 1925 godina izvr{il u{te eden poprecizen
premer na piramidite. Toa merewe potvrdilo golem broj od tvrdewata na ranite piramidolozi- duri i na @omar, koj se ~ini do{ol do relativno to~na golemina na dolìnata na
egipetskite merni edinici kako rezultat na dve gre{ki koi me|usebno se poni{tuvaat. Nepreciznosta na negovoto merewe bila poramneta poradi faktot {to predvidel oti Glemata
piramida sigurno imala piramidion na svojot vrv. Zgora na toa, od dvaesettite godini na
vekot pa navamu imalo dve va`ni dezertirawa od ortodoksnata akadenija kon piramidolo{koto stojali{te. Prvoto e toa na Livio Katulo Stekini, Italijanec koj studiral vo Germanija i doktoriral anti~ko merewe na Harvard. Vo brojni studii objaveni vo pedesttite
i {eesettite, Stekini pokaùva, so odredena izdrànost, deka Egip}anite imale mnogu precizno poznavawe na globalnoto merewe i deka toa znaewe go primenile vo Egipet i na drugi mesta so izvonredna to~nost.
Vtoroto preobratuvawe kon veruvaweto vo povisoka drevna mudrost bilo mnogu pospektakularno: stanuva zbor za eden od najgolemite, ako ne i najgolemiot, istori~ari na renesansnata nauka, Xorxo de Santilijano. Kako avtor na va`na kniga za Galileo, De Santilijano se zaintersiral za hermeti~kata egipetska tradicija; potem, docna vo ìvotot, go
pro~ital Orgine de tous les cultes na Dupua i poveruval vo argumentot spored koj anti~kata mitologija vo golema mera e alegorija za nau~nata astronomija. Me|utoa, De Santiljana odi
duri i podaleku od Dupua i od Egipet i tvrdi deka postoi duri i postaro znaewe, koe moè
da se najde vo mitovi {irum svetot i koe toj, koristej}i ja procesijata na ramnodnevnicata,
go datira 6000 godini pred Hristos.
I pokraj ogromniot ugled na De Santilijana, Hamletovata vodenica- delo vo koe toj
i eden pomlad germanski kolega ja iznesuva taa {ema- nitu edno univerzitetsko knigoizdatelstvo ne se nafa}a da ja izdade i taa izleguva kako komercijalno izdanie. Toa zna~i deka
po~ituvanite u~eni lu|e nemaat obvrska da go zemat takvoto delo predvid. Zgora na toa,
faktot {to De Santilijana tolku daleku go podal vratot, ja oslabnuva negovata delotvornost kako pobornik na {kolata na Dupua i @omer. Natamu, negovoto delo- kako i delata na
Stekini i Tompkins- bi moèlo da se stavi vo red so ekstremistikoto krilo; ova im dozvolilo na ortodoksnite u~eni lu|e da go zanemarat, duri i im naloìlo.
Poradi vlijanieto na arheologijata, egiptolozite i istori~arite na stariot svet
denes se nekako pobrojni odo{to bea pred pedeset ili sto godini. Pa sepak, malkumina od
niv imaat i vreme, i napor i ve{tina koi se dovolni za da se zanimavaat so isklu~itelno tehni~kite argumenti na [valer de Lubic, Stekini ili De Santilijana. Poskoro, vo izminatite triesetina godini, tendencijata vo tie disciplini e povikuvawe na pobivawata na
eden drug golemec od istorijata na naukata, profesorot Oto Nojgebauer, ~ie ime poseduva
re~isi tantri~ka mo} me|u branitelite na statusot kvo.
Dijapazanot na ne{ta so koi se zanimaval Nojgebauer e navistina neverojaten. Ve}e
go spomenavme vo vrska so Kopernik, no negovoto najpoznato delo se odnesuva na naukata vo
antikata. Vo nego toj e poliberalen od ostanatite i, tokmu kako {to bil podgotven da ja priznae islamskata nauka zad Kopernik, dokaùva deka gr~kata matematika i astronomija trpele krupni vlijanija od Mesopotamija. Nojgebauer objavuva i nekolku dela za egipetskata
astronomija vo sorabotka so ortodoksni egiptolozi, no vo niv, nimalku nalik na tretmanot
na Mesopotamija, go spodeluva prezirliviot i potcenuva~ki stav na svoite sorabotnici kon
Egipet i kon hermetizmot. Vsu{nost, vo site svoi dela Nojgebauer tvrdi deka Egip}anite
nemale originalni ili apstraktni idei. To~noto centrirawe na piramidite i hramovite i
upotrebata na se objasnuvaat kako rezultati poskoro na prakti~ni ve{tini odo{to na
dlaboka misla; eve primer za toa: Otsekoga{ se tvrdelo deka povr{inata na hemisfera e
to~na vo eden primer od moskovskiot papirus, no tekstot dozvoluva i mnogu poprimitivni
tolkuvawe, koe e pretpo~itanoto (kurzivot moj). Interesno e {to, me|utoa, Nojgebauer ne
se zanimava so {kolata na piramidite. Toj prosto ja osuduva:
Se pretpostavuva deka va`ni matemati~ki konstanti, kako na primer to~nata vrednost na , se vgradeni vo dimenziite i strukturata na toa zdanie. Takvite teorii iscelo protivre~at na seto verodostojno znaewe koe ni go davaat arheologijata i egiptolo{kite istrùvawa za istorijata i celite na piramidite.
(Iako knigata moèv da ja skratam, nea vo potpolnost ja prenesuvam, R.I.)
175
Potem im prepora~uva na onie koi se interesiraat za, po negovo sopstveno priznanie, mnogu sloènite istoriski i arheolo{ki problemi povrzani so piramidite, da gi pro~itaat knigite na Edvards i Loer.
Specijalistot po egipetska arheologija Edvars ne se zanimava so piramidolozite i
so nivnite presmetki. Geometarot i arheolog Loer, pak, se zanimava, i pokraj protiveweto
na egiptolozite, koi bile zaprepasteni {to i pridavame tolkava va`nost na diskusijata za
teorii koi nikoga{ ne bile prifateni vo egiptolo{kiot svet .
Se na se, Loerovoto delo ima nekakva protivre~na priroda. Od edna strana, toj priznava deka merkite imaat odredeni svojstva koi zasluùvaat priznanie, deka vo niv sre}avame odredeni odnosi kako na primer , , zlatniot broj i pitagoriniot triagolnik, i deka
tie vo osnova soodvestuvaat na ona {to Herodot i ostanatite anti~ki avtori go tvrdele za
niv. Od druga strana, toj gi otfrla voobrazbite na @omar i Pjaci Smajt; ja napa|a, prili~no neopravdano, @omarovata rekonstrukcija na laktot; i tvrdi deka formulata i izvonredniot stepen na sideralna to~nost, spored koja piramidite bile centrirani se dolàt ednostavno na intuitiven i utilitaren empirizam.
Protivre~nosta me|u prifa}aweto na izvonrednta matemati~ka to~nost na Golemata piramida i izvesnosta deka Grcite bile oprvite vistinski matemati~ari ja sre}avame
niz brojnite Loerovi pisanija za doti~nata tema. Ovaa zategnatos stanuva u{te poneizdr`liva ako se prisetime na faktot {to Grcite doznale za golem broj nevoobi~aeni obele`ja
na piramidite i {to i samite veruvale deka Egip}anite bile prvite matemati~ari i astronomi. Najnakraj, tuka e i problemot {to brojni gr~ki matemati~ari i astronomi u~ele vo
Egipet. Eve kako izgleda Loeroviot ~esen obid da se spravi so tie pote{kotii:
Iako do sega ne e otkrien nitu eden egipetski matemati~ki dokument, nie znaeme,
dokolku im veruvame na Grcite, deka egipetskite sve{tenici qubomorno gi ~uvale tajnite
na svojata nauka i deka, spored svedo{tvoto na Aristotel, se zanimavale so matematika. Se
~ini, taka, opravdano da pretpostavime deka imale nekakva ezoteri~na nauka koja, malku po
malku, se sozdavala vo tajnosta na hramovite niz dolgite vekovi od gradeweto na piramidite, nekade vo godinata 2800-ta, do pojavata na gr~kata matemati~ka misla vo {estiot vek pred Hrista. [to se odnesuva do geometrijata, analizata na takvi slavni zdanija kakvo {to e
Golemata piramida sigurno igrala va`na uloga vo istraùvawata na tie sve{tenici; i sosema e blizku do umot deka, verojatno dolgi godini posle nivnoto gradewe, tie uspeale da
otkrijat slu~ajni obele`ja koi im bile celosno nepoznati na nivnite graditeli.
Loer e otkritelot na stvarnoto postoewe na Imhotep, arhitektot na tretata dinastija, za kogo prethodno se mislelo deka e plod na docna egipetska legenda, a i iskopuva nekoi prekrasni gradbi na Imhotep vo Sakara. Zgora na toa, toj siot svoj ìvot im se voshituva na izvonrednite istvaruvawa na piramidite. Te{ko e da razbereme zo{to, toga{, se otkaùva od najednostanoto re{enie i ne im veruva na Grcite i ne gi prifa}a, nared so germanskiot egiptolog profesor Bruner, deka okolu 3000-ta godin pred Hristos imalo Achsenzeit,
aksijalno doba. Taka, eden ili dva veka podocna, vo tretata i ~etvrtata dinastija, postoelo
napredno poznavawe na matematikata i nekoi negovi obele`ja bile vgradeni vo Golemata
piramida. Podocne`nite Egip}ani so~uvale predanija za toa i podocn im gi prenele na Grcite koi doa|ale vo poseta. (Sakara, k=h. Vo drugi slu~aevi: k=g=h=v, v=u, R.I.)
Ako go otfrlime rasisti~kite argumenti i grubite argumenti za napredok zo{to
ova re{enie bi bilo pomalku verojatno od pretpostavkata deka Grcite napravile kvalitativen intelektualen probiv vo ~etvrtiot vek pred Hristos ? Vpro~em, vtorata hipoteza nema nikakva potkrepa, ni{to pribli`no na stvarnite ostvaruvawa na piramidite i doslednata anti~ka tradicija koja govori za superiorna egipetska matematika.
(Poimot Grci bil vo upotreba od 10 vek n.e., i toa za Makedonskata dinastija, R.I.)
Me|utoa, takvoto gledi{te ne moèle da go usvojat obi~nite u~eni lu|e pri kulminacijata na imperijalizmot. Pa sepak, jasno e deka Loer se izma~uval poradi toa pra{awe i deka kone~no, se ~ini, im podlegnal na op{testvenite sili. Dokolu go priftel najednostavnoto re{enie, }e go proglasele za mrdnat, kako i @omar i Pjaci Smajt. Pa zatoa,
prepo~ital isklu~itelnite matemati~ki odnosi vo Golemata piramida i nivnoto mesto vo
anti~kata tradicija da mu gi pripi{e na obi~en slu~aj, koj podocna egipetskite sve{tenici go otkrile i go iskoristuvale.
176
Pa sepak, duri Loerovoto re{enie dozvoluva nekoi podecne`ni Egip}ani da bile

kadarni za ralativno napredno re{enie. Toj prodolùva:
Niz site tri iljadi godini od svojata istorija, Egipet taka, malku po malku, go podgotvuval patot za gr~kite u~eni, koi- kako Tales, Pitagora i Platon- doa|ale do u~at tamu,
pa duri i da pou~uvaat, kako Evlkid, vo {kolata vo Aleksandrija. No ona {to geometrijata
ja izdignalo na nivoto na vistinska nauka bil nivniot filozofski duh, koj znael kako da
crpi od riznicata na tehni~kiot pozitivizam na Egip}anite.
Kako moèl Loer da bide siguren deka, nasproti anti~kite avtori koi nastojuvale
vrz duhovnosta i nesvetovnosta na egipetskite sve{tenici, egipetskata tajna na mudrost- za
koja toj nemal dokazi- bila prosto tehni~ki pozitivizam ? Toa moème da go razbereme samo kako rabota na vera, kako i kaj site koi rabotat vo Arijskiot model.
Bezimenite egiptolozi koi ne go odobruvaat faktot {to Loer se zanimava so teoriite na piramidolozite imale pravo za svoeto neodobruvawe. Borej}i se protiv piramidolozite,toj po~nal da im nalikuva- prifatil tolku mnogu od nivnite argumenti {to negovata sopstvena odbrana na ortodoksijata se ~inelo beznade`no nesmasna.
Loer ne bil sam vo taa nevolja. Opatot Drition, kogo go spomenuvame pogore, kako
nekoj {to ja prifatil egipetskata duhovnost, pi{uva: ne treba da se obrnuva vnimanie...na
obnovenite zabludi na ârls Pjaci Smajt spored koi dimenziite na Golemata piramida otkrivaat nekakva zagado~na nauka na drevnite Egip}ani. Me|utoa, na drugo mesto toj pi{uva
deka, zatoa {to ne obrnuva vnimanie na piramidolozite, egiptolozite se tretirani kako
naivni, slepi, tvrdoglavi diletanti vo naukata ~ii tivki rutini se naru{eni. Ima i drugi
naznaki deka golem broj ugledni egiptolozi ~ustvuvaat pritisok odnadvor- ili od materijalot so koj rabotat- i deka si igrale, gore-dolu, dolgo vreme so eresite. Vo ovaa va`na kavga me|u Anti~kiot i Arijskiot model, jas veruvam deka drevnite- so odredeni prilagoduvawa- }e izlezat kako pobednici. Me|utoa, nema somne` deka vo me|uvreme poleto kako
celina se u{te vo osnova ja sledi lingvisti~kata tradicija na [amopolion, onaka kako {to
ja preobrazile Maspero, Erman i ostanatite u~eni od docniot 19 i raniot 19 vek, uskladuvaj}i ja svojata disciplina so doma{niot romanti~arski pozitivizam; nema somne` i deka matemati~kata i primernata {kola na @omer i natamu e vo golema mera nadvor od centarot.
POGLAVJE 6:
HELENOMANIJA, I PADOT NA ANTI^KIOT MODEL, 1790- 1830
Ova poglavje re~isi celosno se zanimava so opp{testvenite i intelektualni dvièwa vo protestantska Severna Germanija vo ~etiriesetgodi{niot period. Vremeto e, vistina, kratko, no gi opfa}a Francusata revolicija, Napoleonovite osvojuvawa, vrvot na germanskiot nacionalizam protiv Francuzite, godinite na reakcijata i etabliraweto na Prusija kako dominantna germanska dràva i kako sredi{te na siot germanski nacionalizam.
Tokmu vo toj period se vtemeluva Philologie ili Altertumswissenschaft (nauka za antikata) kako pionerska disciplina vo moderna smisla. Taa prvata gi vospostavuva mreìte na
odnosi u~enik-nastavnik spored sistemot na zaslugi, kako i seminari ili katedri sposobni
za manevrirawe zaradi dobivawe {to e mo`no pogolemo dràvno finansirawe i spisanija
pi{uvani so profesionalen àrgon, smisleni za odrùvawe granica me|u pripadnicite na
disciplinata i nestru~nata javnost.
Jas tvrdam deka intekektualnite i akademskite nastani treba da se nabquduvaat zaedno so op{testvenite i politi~kite. Vpe~atlivo e {to nekoi od klu~nite voda~i na poleto na lingvistikata i istorijata, kako na primer Humbolt i Nijbur, igrale aktivna uloga
ne samo vo osnovaweto nanovata disciplina, tuku i vo osnovaweto na noviot univerzitetski
sistem kako celina. Tie bile i va`ni politi~ari na nacionalnata scena.
Isklu~itelno e va`no {to periodot na nivnoto najgolemo vlijanie bil za vreme na
refirmite koi pruskata vlada morala da gi sprovede posle katastrofalniot poraz od Napaleonovata armija kaj Jena vo 1806 godina. Razvojot i {irokata promocija na novata Alterumswissenschaft, koja Humbolt ja stava vo sredi{teto na svoeto Bildung (vospitno obrazovanie),treba da se razbere kako edno od tie reformi.Toj i negovite prijateli smetale deka iz-
177
u~uvaweto na antikata op{to i Grcite osobeno e na~in na koj }e moè da se integriraat
studentite i lu|eto kako celina, bidej}i nivnite ìvoti se iscepkani od strana na modernoto op{testvo. Poneposredno, Humbolt i ostanatite smetale deka studiraweto e na~in za
promovirawe avtenti~na reforma, koja na Germanija bi i ovozmoìla da ja izbegne revolucijata od Francija koja tolku mnogu gi zagrozuvala. Pa taka, u{te od samiot po~etok, se
smetalo deka Alterumswissenschaft vo Germanija- kako i ekvivalentnite klasi~ni studi vo
Anglija- vsu{nost e tretiot pat, toj me|u reakcijata i revolucijata. Me|utoa, vo stvarnosta taa prosto go potkrepuvala statusot kvo. Obrazovovnite institucii i klasi~noto Bildung koe gi proniknuvalo stalno stolbovite na pruskiot i germanskiot op{testven poredok
od 19 vek.
Vo srceto na Altertumswissenschaft bila pretstavata za boèstvenite Grci, i umetnici i filozofi. Grcite morale- kako i idealiziranata prestava za samite Germanci- da se
integriraat so svojata rodna po~va i da bidat ~isti. Taka, Anti~kiot model, so svoite brojni invazii i ~esto pozajmuvawa, kako i so implicitnite posledici od me{aweto na rasite
i jazicite, se pomalku moèl da se trpi. Amo vo toj politi~ki i op{testven kontekst moème da go razbereme napadot na eden od prvite tvorci na noviot sistem, Karl Otfrid Miler,
vrz ogromniot dreven avtoritet na Anti~kiot model.
Vo 1821, godinata po objavuvaweto na Minijcite, knigata vo koja Miler gi isloùva
svoite argumenti, izbiva Gr~kata vojna za nezavisnost i ZapadnaEvropa ja preplavuva filhelenizmot. Vo edna takva antiaziska i antiafrikanska helenomanija, odbranata na Anti~kiot model ne doa|a vo predvid; paradoksalno, edinstveniot golem pobornik na Anti~kiot
model e golemiot istori~ar na anti~kiot svet, Bartold Nijbur, koj i samiot tolku mnogu
storil za voveduvawe na romantizmot i rasizmot vo pi{uvaweto na istorijata. Po smrtta
na Nijbur vo 1831, stanalo te{ko, duri i nevozmo`no, zdravorazumskite u~eni da tvrdat
deka Egip}anite ja kolonizirale Grcija ili deka igrale va`na uloga vo oblikuvaweto na
gr~kata civilizacija.
Fridrih Avgust Volf i Vilhelm fon Humbolt
Otkako se osvrnavme vrz padot na Egipet, na mesto e sega da se pozanimavame so podemot na Grcija. Najpoznatiot student na Kristijan Gotlob Hejne, Fridrih Avgust Volf,
studiral vo Getingen samo dve godini, od 1777 do 1779 godina. No, blagodarenie na toa iskustvo, kako i na Zeitgeist, toj na brojni na~ini stanuva otelotvorenie na romanti~arkiot pozitivizam. Bil u~enik na Vinkelman, vernik vo etapnata istorija i vqubenik vo Grcija. Kako germanski rodoqub, trpi dlaboko vlijanie od dvièweto za avtenti~nost i negovata naglaska vrz narodnite pesni. Toj sebesi se gleda i vo romanti~arskata tradicija na homerovite studii koja ja sretnuvame vo diskusijata zaa madam Dasie i Viko, a vo vrska so toa Volf veruval deka e osobeno blizok so Bentli.
Volf gi spojuva zaedno site tie ni{ki. Postavuvaj}i go svoeto delo vo kontekstot
na podrobna tekstualna analiza, zamisluva kako Ilijada i Odiseja doa|aat od detstvoto na
Grcija i, sledstveno, na evroposkata rasa. Vrz osnova na tie ~ustva i na drevnata tradicija
spored koja Homer bil slep, Volf bil uveren deka epovite bile usno so~ineti dolgi godini
pred Grcite voop{to da imaat pismo. Spored nego, epovite se premnogu dolgi za da moèl
da gi napi{e eden nepismen bard. Ottuka, mora da gi ispejale pove}emina narodni poeti i
da bile spoeni pi nivnoto ureduvawe ili, kako {to veruval toj, zapi{uvawe nekade vo {estiot vek. So tie hipotezi, Volf do{ol do sovr{eniot romanti~arski zaklu~ok. Homerovite epovi ne se delo na eden avtor, ama tvorba na detstvoto na gr~kiot/evropskiot Volk kako
edno telo. (Volk=volk=volg=volgar=vulgar=bulgar=bugar=narod, vulg=burg=Burgas, R.I.)376
Golem broj od tie idei doa|at od {kolskite pisateli i od Robert Vud, romanti~arski amater koj- }e se potsetime- ja ~ital Ilijadata in situ. Me|utoa, blagodarenie na svojata
tekstualna stru~nost i na statusot na profesor, Volf na tie idei im dal akademski avtoritet koj bil neophoden vo noviot svet na profesionalno znaewe. Od druga strana, ne treba
da go prenebregneme faktot deka, barem na hartija, u~enosta na Volf se ~ina plitka. Iako
376
Redakciskiot odbor na Pizistrat sostavil delo od tri rakopisi: so magare od peso~inite, kow i
govedo Brigija i ostrovite vo Jadranski More. Kaj tn.Sloveni slepcite peat, a Homer bil narod=Volk.
[to se odnesuva za kow i govedo, klimatskite priliki se nepovolni kade vireat smokvi, maslinski...
178
isklu~itelno stimulativno, negovoto delo Prolegomeni kon Homer se smetalo za izbrano
delo, a negovite pi{ani dela kako celina ne se koristat mnogu po bibliotekite.
Dostignuvawata na Volf se vo tradicijata na Alterumswissenschaft koja toj ja vospostavil. Pri upisot na Getingen vo 1777 godina, toj se narekuva sebesi student po filologija, {to toga{ se smetalo za radikalen ~ekor. Me|utoa, izu~uvaweto na anti~kite tekstovi
podocna toj- zaokruèno so klasi~nata umetnost i arheologijata- iako e nesporno deka oblikot na disciplinata go nasedil od svojot u~itel Hejne, a sodrìnata vo krajna linija od
Vinkelman, dodeka imeto go izvlekuva od noviot vokabular na nauka i napredok koj vo Germanija go promovira Kant. Silnata to~ka na Volf bilo pou~uvaweto, a kako profesor vo
Hale vo osumdesettite godini od 18 vek, toj ja promovira novata disciplina, no i seminarot
kako nastavna metoda i institucionalna osnova za istraùvawe. Volf svojata slava si ja
obezbeduva blagodarenie na vrskite so mladiot pruski aristokrat, Vilhelm fon Humbolt.
Me|utoa, pred da se osvrnam kon nivnoto prijatelstvo i kon negovite nevoobi~aeni
nau~ni i institucionalni rezultati, bi sakal nakuso da ja razgledame politi~kata sostojba
i vo romanti~arskiot helenizam i vo getigenskiot pozitiviza i na drugiot se smetale sebesi zanapredni i bile pobornici na mali slobodni dràvi. Sepak, nimalku ne bilo ednosmisleno {to zna~i toa slobodni. Zgora na toa, so doa|aweto na Francuskata revolucija,
re~isi site zastapnici na takvite gledi{ta i ~ustva se povlekuvaat od niv poradi zakanite
vrz privilegiite od revolucijata, poradi nejzinoto nasilstvo i poradi nejziniot nepriroden i anorganski pristap kon slobodata. Zna~i, vo takov kontekst treba da gi nabquduvame reformite koi gi planirale i koi podocna gi sprovele.
Volf i Humbolt stanale bliski prijateli vo tekot na 1792-3 godina, koga revolucijata ja doìveala svojata kulminacija. Od nivnite diskusii, Humbolt sro~il Skizze ili nacrt, Za izu~uvaweto na antikata, osobeno na Grcite. Iako Humbolt ne go objavil ovoj nacrt vo tekot na svojt ìvot, nego go ~itale i kritikuvale Volf i golemiot poet, dramski
pisatel [iler. Nacrtot stanal isklu~itelno vaèn, zatoa {to goi izrazuva ideite koi Humbolt podocna }e gi sprovede vo praksa, kako minister za obrazovanie na Prusija.
Hubolt ponudil dve obrazloènija zo{to izu~uvaweto na antikta treba da igra sredi{na uloga vo op{toto obrazovanie. Tuka se o~iglednite estetski pri~ini za izu~uvawe
na gr~kiot, tvrdi toj, no mnogu pova`na e negovata vera deka u~eweto za neotu|enite lu|e od
antikata }e sozdade novo op{testvo na podobri lu|e denes. Takvoto izu~uvawe }e bide vo sredi{tetoto na Bildung, vospitno i moralno obrazivanie. Poradi romanti~arskata grià za
rastot i formiraweto niz vremeto, Humbolt go sogleduval izu~uvaweto na antikata ne tolku kako cel, kolku kako proces. Toj veruval deka dofa}aweto na sloèniot organski razvoj
na antikata na nekoj na~in }e gi pro{iri i zacvrsti tvore~kite mo}i na studentot.
Mo`no e Humbolt prvobitno da go namenil Bildung za celoto naselenie. Vo realnosta, me|utoa, toa stanuva beleg na meriokratskata elita. Kako takvo, toa stoi kako predizvik protiv blagorodni{tvoto. Negovata cel bila da se reformira Prusija vo ramkite na
germanskata kultura i na na~in da se izbegnat uàsite na Francuskata revolucija. Oti, Za
izu~uvaweto na antikata bilo napi{ano za vreme na sudeweto na Luj XVI, za koe Humbolt
pi{uva: ovaa egzekucija i uàsnoto sudewe ostavija damki koi nikoga{ nema da se isperat.
Vo Francija, povisokite klasi go ~itale Anaharsis na Bartelemi, kako begstvo od napnatostote i uàsute na revolucijata, a nema somne` i deka izu~uvaweto na Grcite sluèlo kako
bekstvo za Humbolt i negoviot prijatel [iler. No, toa bilo mnogu pove}e od obi~no bekstvo; za niv izu~uvaweto i imitirawe na Grcite bilo na~in za nadminuvawe na ekstremite na
revolucijata i reakcijata. Sli~no na toa, vo [ilerivata slavna serija na pisma za Estetskoto obrazovanie na ~ovekot, po pettoto pismo, koe se zanimava so hasot na Francuskata
revolicija, sleduva {estoto, koe govori za vramnoteùva~kata funkcija na izu~uvawe na
Grcite.
Obrazovanite reformi na Humbolt
Objektivno, bez ogled kakvi bile nivnite subjektivni politi~ki pozicii, Humbolt
i [iler pomognale vo odbranata na satatus kvo. Tokmu kon takvata bezbedna radikalnost se
svrtele pruskata monarhija po poniùvaweto na tradicionaklnata vlada i nejzinata qubena vojska poradi katastrofalniot poraz od Napaleon kaj Jena vo 1806. Vo 1809, me|u drugite
179
reformi koi se sproveduvale zaradi soo~uvawa so predizvikot od Francuska revolucija, na

Humbolt mu bilo dovereno da go reorganizira obrazovniot sistem. Toj novata struktura ja
zasnoval vrz Bildung i veruval deka toa }e gi oìvee Germancite posle nivnite te{ki porazi. Vo visokoto obrazovanie namerno gi otfrlil francuskite Polytechniques i nivniot naglasok vrz matematikata i prirodnite nauki, a vo polza na pou~uvawe na mnogu po{irokiot
kocept za Wissenschaft. Zabele`livo e {to noviot germanski kriterium trebalo da gi sodrì trite disciplini matematika, istorija i jazici. Me|utoa, prioritetite na Humbolt se
gledaat od faktot deka matematikata ne se predavala vo tekot na prvite pet godini od negovoto glavno sozdanie, noviot univerzitet vo Berlin.
Glavniot u~en ~ovek koj Humoblt go dovel vo Gerlin bil Volf, koj, kako {to vidovme, go vovel seminarot, koj od tamu se {iri niz Prusija, potem niz Germanija i nadvor od
nea. Ovoj sistem, kako i negovoto insistirawe studentite da u~at aktivno po pat na sopstveno istraùvawe, se ~ini deka na studentite bi im dal mnogu pove}e od sloboda i prostor za
originalnost odo{to tradicionalnite predavawa. Me|utoa, iako vo izminative 180 godini
konceptot sozdade izvonredni akademski ostvaruvawa, fakt e deka toj moè da se koristi i
se koristi kako mnogu delotvorna alatka za kontrola, kako na izborot, taka i na tretmanot
na temite od akademskiot interes.
Volfovata praksa na Altertumswissenschaft go sledi sistemot na Hejne i getingenskata
{kola. Toj go otfrla ona {to go razbira kako konceptualizura~ki i apstraktna potraga po
op{tosti vo prosvetitelstvoto vo polza na neposredno soo~uvawe so poedine~nostite i na
podrobna kritika na izvorite. Sosema nesvesen za ona {to moè da se vidi od dene{nata
retrospektiva, kako vpro~em i na negoviot silen romantizam, toj go pi{uva slednovo: Seto na{e istraùvawe e istorisko i kriti~ko, ne na ne{ta na koi moème da se nadevame,
tuku na fakti.Umetnostite treba da gi qubime, no istorijata treba dlaboko da se po~ituva.
Ovoj prostodu{en pristap dominira so istorijata i so klasi~nite studii od toga{
navamu. Humbolt, barem pri krajot od svojot ìvot, bil mnogu po~ustvitelen. Vo esejot
Zada~ata na istori~arot, toj priznava deka razbiraweto na minatito bara mnogu pove}e od
eden prost nadvore{en opis. Potrebata e ramnoteà me|u racionalnoto nabquduvawe
(beobachtender Vestand) i poetskata voobrazda (dichtende Einbildungskraft). Me|utoa, istori~arot, za razlika od poetot, mora da ja podredi svojata voobrazba na ispituvawetoa na stvarnosta i mora nu`no da i se pokori na mo}ta na formata, neposredno imaj}i gi predvid ideite
koi se nejzini zakoni. Vo 19 vek, me|u tie idei nesomneno bila i idejata za nau~nite zakoni
na rasata.
Humbolt se obiduval da se bori i so pote{kotiite vo odnosot me|u subjektot i objektot vo istoriskite istraùvawa, veruvaj}i deka za toa e potrebno nekakvo ~ustvo na srodnost, kako na primer ona koe postoi me|u Germanija i anti~ka Grcija. Blagodarenie na toa,
bilo mo`no da se pi{uva istorija na antikata. Istovreneno, sepak, se smeta deka Grcite ja
nadminuvaat istorijata. Kako {to pi{uva na drugo mesto:
Ottuka, na{eto izu~uvawe na Grcija e tema sosema poinakva od drugite istoriski
studii. Oti, Grcite is~ekoruvaat nadvor od krugot na istorijata. Duri i ako nivnite sudbini mu pripa|aat na op{tiot sinxir na nastani, vo taa smisla tie ni se najmalku va`ni. Dokolklu vrz niv gi primenime standardite koi gi primenuvame vrz ostatokot od istorijata
na svetot, nikako nema da go razbereme na{iot odnos so niv. Znaeweto za Grcite nam ne ni e
ednostavno prijatno, polezno ili nu`no- ne, samo vo Grcite go nao|ame idealot na ona {to
bi sakale da bideme i ona {to bi sakale da go sozdademe. Ako sekoj del od istorijata ne obogatuva so ~ove~ka mudrost i so ~ove~ko iskustvo, toga{ od Grcite zemame ne{to {to e pove}e od ednostavno zemsko- ne{to re~isi bogoobrazovno.
Svoeto gledi{te za transcendentniot karakter na gr~kata istorija, Humbolt go
dopolnuva so razbiraweto za potekloto na jazikot. Toj ne go smetal gr~kiot jazik za Ursprache, prvobiten jazik kako sanskrit, tuku so sovr{ena ramnoteà me|u mlade{kata vitalnost i filozofskata zrelost- odrazuvaj}i gi dvete osobini na estetika i filozofija koi im
se pripi{uvaat na Grcite od osumdesettite godini na 18 vek.
Ve}e govorev za sredi{nata va`nost na jazikot, negoviot su{tinski odnos so nacijata i nacionalniot karakter i romanti~arskata fasciniranost so tie tri ne{ta. Humbolt,
iako pove}estran, vo osnova e lingvist, sklon e da go smeta jazikot za su{tinski nezavisna
180
fiksna menliva. Za nego prirodata na gr~kiot jazik ima najvisoka va`nost. Zgora na toa,
kako i sekoga{- ili barem od 15 vek navamu- intersot za gr~kiot jazik bil ednakov so interesot za germanskiot. Ottuka, so kre{endoto na germanskiot nacionalizam pri kulminacijata na Osloboditelnata vojna protiv Napaleon vo 1813-14 godina, svedo~ime za zasileno
falewe na germanskiot jazik, negovata glavna doblest e bidej}i, za razlika od Francuskiot,
ostanal prili~no echt (avtenti~en) i rein (~ist).377
Mnogu porano, vo svojata Skizze od 1793, Humbolt tvrdi deka izvonrednosta na gr~kiot se dolì tokmu na negovata neizvalkanost od tu|i elementi. Na toj na~in, odli~niot
lingvist, osobeno fasciniran od sloènosta na jazi~kite me{awa, ja preskoknuva svojata
sposobnost za kriti~koto razmisluvawe koga stanuva zbor za gr~kiot i smeta, vrz osnova na
vera, deka jazikot e ~ist. Ova vnatre{no neizdràno mislewe bi se smetalo za apsurdno
pred triumfot na romanti~arskiot helenizam no, so odredeni prilagoduvawa, stanuva normata Alterumswissenschaft i modernite klasi~ni studii. Ottoga{ pa navamu, od celosnoto embargo na afroaziski zaemki se oslobeni samo nesomneno orientalnite bogovi na rasko{ta.
Iako Humbolt i drugite romanti~ari tvrdat deka ima bezbroj razli~ni op{testva i
se zaloùvaat za otsustvoto na op{nosta za koe se zalaga{e prosvetiteltvoto, tie sogledale nekakva op{ta nasoka koja doa|a od vnatre{niot haos i deka se pribliìle do neiska`livoto najdobro. Taka, tie vo odredena smisla i samite bile op{tiot ~ovek.
Tokmu ova, kako i navodnoto transcendirawe na istoriskite i jazi~nite zakoni, gi
stava Grcite vo sredi{teto na interesot na Bildung, so ~ija pomo{ mladite voda~i na Germanija trebalo da se razberat sebesi i da se presozdadat. Poradi ednakvi celi, Altertumswissenschaft i klasi~nite studii se ra{irile niz ostatokot od Evropa i niz nejzinite izdanoci nadvor od nea: i pokraj nejzinite akademski zamki, ulogata vo ideolo{koto vospituvawe
na vladea~kata klasa prodolì da bide pova`na od goloto istorisko ili jazi~no izu~uvawe.
Taka, ako folhelenizmot od raniot 19 vek- iako dosledno rasisti~ka- imal i radikalen i
reakcioneren aspekt, klasi~nite studii bile konzervativni od samiot po~etok. Obrazovanite reformi, vo ~ie sredi{te se na{le klasi~nite studii, bile sistematski obodi da se
izbegne ili da se spre~i revolucijata.
Filhelenite
Za da go razbereme padot na Anti~kiot model vo dvaesettite godini od 19 vek, treba
da po~neme so razgleduvawe na op{tata politi~ka i ideolo{ka sredina vo koja doa|a do taa
promena. Vo sredi{teto na promenata e filhelenskoto dvièwe, koe vo 19 vek go so~inuva
takanare~enoto radikalno krilo na romanti~arskoto dvièwe. Filhelenizmot go spodeluva romanti~arskoto otfrlawe na urbanata industrijalizacija, univerzalizmot i racionalnosta na prosvetitelstvoto, kako i Francuskata revolicija. Od druga strana, iako glavninata na romantizmot se naso~uva kon srednovekovnoto minato i hristijanstvoto- osobeno katolicizmot- filhelenite znaele da bidat religozni skeptici i ateisti, no i politi~ki radikali. Na primer, dodeka bile mali, Hegel i Fridrih [iler gi sakale Grcite, no kako {to stareele i stanuvale se pove}e konzervativni, se vrtele kon hristijanstvoto. Levohegelijancite, vklu~itelno i Marks, go zadràle strasniot interes za Grcija na mladiot
Hegel. (Hegel=h egel; egel=igel, igl=igla, nadel=nadenal, R.I.)
Se ~ini deka e o~igledno pri~inata za entuzijazmot na radikalnite. Vo sporedba so
Rim-pa ako sakate i so Egipet i Kina- gr~kite dràvi navistina bile urnek za sloboda. Zgora na toa, taa zategnatost vo romanti~arskoto dvièwe i natamu postoela. I oìveaniot
javen u~ili{en sistem, vo koj idnite voda~i na Anglija trebalo da stanat hristijani-xentlemeni ~itaj}i gi paganskite klasi~ni avtori, i dvièweto za sozdavawe indogermansko
ili helensko hristijanstvo, moè da se razberat kako obidi da se spojat ovie dve krila na
romanti~arskoto dvièwe.
Iskustvoto od Francuskata revolucija i triumfot na reakcijata po 1815 godina, sozdale ogromna razo~aranost me|u romanti~arite od poniskata klasa. Me|utoa, qubovta za
slobodata- pa neka bide i od nekakov otu|en oblik- oìvuva so izbivawe na Gr~kata vojna za
nezavisnost vo 1821 godina, a Germancite se narodot koj najbrzu i najdlabokovleguva vo nea.
Vpro~em, nivnoto dvièwe za podr{ka na borbata e edinstveniot vaèn centar na libera377
Se raspravalo za koine i germanski barem od 15 vek: francuski dvorasen i germanski trorasen.
181
lizmot vo dràvata: preku 300 Germanci zaminale da se borat vo Grcija, no tie se samo {ilecot na ogromnoto dvièwe vo koe u~estvuvale desetici iljadi, glavno studenti i akademici. Po{le i mnogu Francuzi i Italijani, podràni od strana na brojni filhelenski komiteti; dvièweto bilo mo}no duri i vo Soedinetite Amerikanski Dràvi. Iako samo 16 severnoamerikanci stignale vo Grcija, ra{irenite filhelenisti~ki ~ustva razgoreni od Vojnata dale silen pottik za helenisti~kite bratstva- za gr~koto pismo- vo Soedinentite
Amerikanski Dràvi. Drugoto krupno vlijanie vrz amerikanskite studentski organizacii
doa|a od germanskite studentski bratstva za palewe knigi, oìveani me|u 18111 i 1819 godina od strana na ekscentri~niot u~itel i promotor na ve`baweto, Tatkoto Jan, kako podr{ka na Osloboditelnata vojna. Bratstvoto vo obete dràvi go so~uva ovoj {ovinizam zaedno so silnata fizi~ka i anti-intelektualna pristrasnost na nivnite osnova~i.
Vo gr~kata kauza dlaboko se vme{ani i nekoi Britanci. Ve}e vidovme deka angliskite i {kotskite poeti strasno se interesirale za Grcija u{te od sredinata na 18 vek. Za
vreme na izlo`bata na panteonskite ili elinski mermeri vo 1807 godina vo London, zavladealo ludilo po ~istata gr~ka umetnost, koja tamu bila prikaàna za prv pat. Koga gi videl
mermernite skulpturi, Henri Fuseli (Henry Fuseli, germanski Fssli) izvikal: Grcite bile
bogovi. Grcite bile bogovi !
Fuseli bil {vajcarski umetnik i istori~ar na umetnosta koj ìveel vo London, kade{to gi promoviral ideite na Vinkelman. Negovata strast kon Grcija i omrazata kon Egipet se ~ini deka bile ednakvo silni. Za nego, Grcija bila toj sre}en breg, kade {to slobodno od proizvolnite hieroglifi, privremenata merka na neznaeweto, od alatka na despotizam ili od nesmasen nametnik na ve~niot son, umetnosta se izdignale vo ìvot, dvièwe i
sloboda.
Sepak, treba da zabeleìme deka idejata spored koja Grcija proizleguva od Egipet,
podrabira prifa}awe na Anti~kiot model, so {to nema da se sloàt podocne`nite filheleni. Iako Fuseli e tu|inec, negovite idei za Grcija ne bile daleku od op{toto mislewe
na kulturnite lu|e od prvata ~etvrtina na 19 vek.
So po~etokot na Vojnata vo 1821 godina, voodu{evuvaweto so Grcija stanuva treskavi~na. Kako {to napi{al [eli:
Site nie sme Grci. Na{ite zakoni, na{ata knièvnost, na{ata religija, na{ite
umetnosti, seto toa vle~e koren od Grcija. Da ne bila Grcija...nie moèbi se u{te }e bevme
divjaci i idolopoklonici...ôve~koto telo i ~ove~kiot um dostignale sovr{enstvo vo Grcija, koja gi vtisnala svoite vpe~atoci vrz ovie bezgre{ni so~inenija ~ii fragmenti se
o~ajot na modernata umetnost i koja sozdala pottici koi nikoga{ ne }e moàt da prestanat,
niz iljadnici kanali na vidlivo i nevidlivo deluvawe, da go opolnomo{tuvaat i voshituvaat ~ove{tvoto, se do iskoristuvaweto na rodot.
Helenomanijata navistina bila vo ek!
I pokraj strasnata re~itost na [eli i dramati~noto davawe tokmu vo momentite
koga trebal da zamine vo Grcija, najslavniot filhelenski poet od vremeto na romantizmot
bil Bajron. I ne slu~ajno {to bil od [kotska: ve}e gi spomenavme vrskite od 18 vek me|u
taa severna zemja i romantizmot. Me|u vrskite od 19 vek bil i ser Volter Skot (Walter Scott),
glasnikot na oìvuvaweto na srednovekovieto i na sozdavaweto na voobrazena sentimentalna nacionalna tradicija, od koja i samiot Skot se ogradil. Iako grub ergenski razvratnik,
Bajron go povrzal {kotskiot romantizam so Grcija. Toj pobaral nezavisnost na dràvata
cela edna decenija pred izbivaweto na vostanieto i kako vrv na se- pove}ebrojni, no vo su{tina romanti~arski motivi- samiot se vklu~il vo vojnata, za da umre vo nea.
Niz cela zapadna Evropa, Gr~kata vojna za nezavisnost bila sogleduvana kako bitka
pome|u evropskata mlade{ka energija i aziskata i afrikanskata dekadentnost, korumpiranost i surovost:
Varvarite na Xingis Kan i Tamerlan oìveale vo 19 vek. Proglasena e vojna do smrt
protiv evropskata religija i civilizacija.
Duri i vo 18 vek, turskoto vladeewe so Grcite i Balkanot po~nuva da se smeta za neprirodno, imeno kako rezultat na osvojuvawe na nadredena rasa od strana na podredena. ]e
se potsetime deka Kristijan Bunsen gi smestil Turanite ili Turcite me|u Kinezite i Egip}anite vo istoriskata hierarhija na rasite; vo 19 vek, se smetalo deka vladeeweto na ta-
182
kvata rasa e osudeno na propast i deka nesomneno ne moè da dovede do bilo kakov napredok
na civilizacijata.
Kon krajot na vekot, ova na~elo ve}e sistematski bilo primenuvano vrz celata istorija, a sogleduvaweto na vladeeweto na Arapite i Berbrite so [panija sluì kako jasen primer za taa promena. Pred 1860 godina, pisatelite od Anglija i od Severna Amerika so simpatii gledale kon Mavrite, zatoa {to smetale deka pomala opasnost im se zakanuva od islamot odo{to od katolicizmot. Kon krajot na vekot, rasnite obyiri gi nadvjasale relogioznite; otuka, vladeeweto na Arapite so [panija po~nala da se smeta za besplodno i osudeno
na propast niz osumte veka koi, vo op{ta smisla, bile godini na procut.
Ottuka, zasiluvaweto na ovie rasni ~ustva poradi Gr~kata vojna za nezavisnost izvr{lo neposredno vlijanie vrz Anti~kiot model.Bidej}i Egip}anite, a potem i za Fenikijcite, se pove}e se smetalo deka bile rasno inferiorni, gr~kite legendi spored koi tie ne
samo {to ja kolonizirale, tuku i ja civilizirale svetata Elada, stanale i nevkusni i paradigmatski nevozmo`ni. Kako i prikaznata za sirenite i kentaurite, takvite svedo{tva
morale da se otfrlat zatoa {to gi povreduvale biolo{kite i istoriskite zakoni na naukata od 19 vek. U{te posilni zabele{ki kon ovaa prestava doa|at od eden drug aspekt na promenata od prosvetitelstvoto kon romantizmot.Bidej}i prosvetitelstvoto stavalo silen naglasok vrz neguvaweto i podobruvaweto, faktot deka gr~kata civlizacija i se pripi{uvala
na egipetskata i fenikijskata kolonizacija, ne bil golema damka vrz Grcite. Od druga strana, romanti~arite ja naglasuvale prirodata i razli~nite, trajni nacionalni su{tini, pa
taka bilo neprifatlivo da se tvrdi deka Grcite bile, koga i da e, poprimitivni od Afrikancite i od Azijatite.
Valkanite Grci i Dorcite
Filhelenite pove}e se interesirale za klasi~nite Grci odo{to za nivnite herojski, no praznoverni, hristijanski i valkani potomci, a nekoi od niv duri i se obiduvale da
gi opi{at kako vizantiski Sloveni.378 Filhelenite ja barale ~istata su{tina na Grcija,
pred taa da se izvalka so raspanosta na Orientot, a so nivnata apoteoza- kako {to vidovme
kaj Humbolt i [eli- duri i samite anti~ki Grci ne uspevale da gi dostignat novite visoki
standardi.Tie standardi se pove}e po~nale da baraat kulturna, jazi~na i, kone~na rasna ~istota i Fridrih [legel otkril takvi novi primeri ve}e vo poslednata decenija od 18 vek,
vo Spartancite ili vo po{irokite plemenski grupirawa na koi tie im pripa|ale, t.e. Dorcite. Eve kako Elizabet Roson, sovremen istori~ar za prestavuvaweto na Spartancite, gi
opi{uva pisanijata na [legel za Spartancite:
Me|utoa, od samiot po~etok, [legel gi opi{uva Dorcite so jazik koj ne potsetuva
na jazikot koj Vinkelman go upotrebuva{e za op{to opi{uvawe na Grcite; slu{ame za nivnata milde Grossheit, spokojna golemina, i vistina, za razlika od Joncite koi polesno moè da
se povrzat so Orientot. Dorcite se postarata, po~ista i poavtenti~na helenska granka, na
koja se dolàt dvete su{tinski postapki na gr~kiot duh, muzikata i gimnastikata.
Zabeleète deka [legel i brojni podocne`ni avtori gi izdeluvaat tokmu kako su{tinski ovie dve neverbalni, iracionalni i- }e se drznam da kaàm- germanski aspekti na
gr~kata kultura. Deloto na Ni~e pod naslov Ra|aweto na tragedijata, objavena vo 1872 godina, vo koe muzikata i dionisiskata tragi~na strast se naglasuvaat nad apolonskiot razum,
~estopati se smeta za radikalno raskrstuvawe so gledi{teto na Vinkelman za spokojnata
golemina na Grcite. Taa, vsu{nost, i pripa|a na edna germanska tradicija koja se navra}a
preku poemite na Hajne vo ~etiriesettite godini od 19 vek, do Hejne i do dramskiot pisatel
Viland kon 18 vek.
Vo tekot na 19 i 20 vek, germanskiot kult kon Dorcite i kon Lakoncite, kako i poistovetuvaweto so niv, i natamu raste i go dostignuva svojot vrv vo Tretiot rajh. Kon krajot
na 19 vek, nekoi vlkische (populisti~ki, nacionalisti~ki) pisateli smetaat deka Dorcite
378
Isto~noromejski Sloveni nikoga{ nemalo, tuku samo Sklavini, a vakvi bile Sklavinite, koi ìveele isto~no od rekata Rajna. Tie za Bonifacius (8 vek) bile odvratna rasa, koja sakal da gi istrebi.
Vsu{nost, niv pokatoli~i, oti tie bile so hristijanski verski pravec od Carigrad. Nivnite tradicii bile na Trakite. A ovie imale isti tradicii kako Makedoncite. Trakijcite=Odrincite bile Makedonci. Tie vo 19 vek se borele zaedno so Makedoncite za Makedonija. Denes turskite se Makedonci.
183
se ~istokrvni Arijci od sever, moèbi duri i od Germanija, a sekade bile gledani kako mnogu bliski do Germancite spored svojata arijska krv i arijski karakter.
(Za belata rasa se bara zaedni~kost, zaedni~ko poteklo, a toj bil samo Levant, R.I.)
Takva voodu{evenost ne sre}avame samo kaj Grcite. Kako {to pi{uva Xon Bagnel
Bjuri vo svojata Istorija na Grcija,prv pat objavena vo 1900 godina, se u{te so status na standarno delo:
Dorcite ja zazele bogatata dolina na Evrot i, ~uvaj}i go svojot Dorski soj ~ist od
me{awe so tu|a krv, gi svele svoite ìteli na statusot na podanici...Glavnata osobina koja
gi razlikuvale Dorcite...bila ona {to e karakter, a taa osobina najcelosno bila pojavena
i razviena vo Lakonija, oti se ~ini deka tokmu tamu Dorcite stanale naj~isti Dorci.
Interesno e da se zabeleì deka Bjuri- kako i golem broj od vode~kite britanski
klasi~ari od krajot na 19 vek, vklu~uvaj}i go i Xon Pentland Mejhafi i Vilijam Rixvejdoa|aat od protestantska loza od Irska. Site trojca so voodu{uvawe gledaat kon ~istata severna, moèbi i germanska, krv na Dorcite. Pa taka, nastrana od u~estvoto vo op{tiot rasizam svojstven na vremeto, jasno e deka tie gledale analogija me|u odnosot na tevtonskite
Angli~ani so Ircite, koi gi smetale za grani~ni Evropjani, i odnosot pome|u Dorcite i
narodite koi im bile podredeni, domoridnite Pelazgi i Helotite. Rixvej bil sosema dosleden rasist koj, iako negovoto semejstvo ìveelo vo Irska ve}e 200 godina, se falel deka
nema nitu kapka keltska krv vo negovite veni. Pa taka, do 1900, Spartancite- vistinskite
Grci- se smetale za ~isti vo rasna smisla i prili~no severni. Sostojbata ne bila tolku
ekstremna na po~etokot od 19 vek, no pritisocite se zgolemuvale.
Preodni likovi, 1: Hegel i Marks
U{te eden preduslov za ispituvawe na celosniot napad vrz Anti~kiot model vo dvaesettite godini od 19 vek, e da gi razgledame mislitelite koi gi povrzale, obedinile promenite. Za taa cel, zedov tr primeri: Hegel i Marks, A.H.L Heren i Bartold Nijbur.
Hegel e roden vo 1770 godina i kulminacija na negovata mo} i vlijanie bila vo
dvaesettite godini od 19 vek. Me|utoa, ne bil prifaten od strana na filozofite, poradi
~ija mo} dolgi godini ne moèl da vleze vo Pruskata akademija. Pa sepak, toj ne samo {to
imal sredi{no mesto vo germanskata filozofija od toa vreme, tuku i dlaboko vlijael vrz
romanti~arskite istori~ari. Nema somne` nitu deka Hegel bil tipi~en prestavnik na svoeto vreme. Toj ja sakal Evropa ili, kako {to veli, umerenata zona; gi po~ituval aziskite
planini i Indija, go mrazel Islamot i celosno ja preziral Afrika. Negoviot pat na svetskiot duh, od istok kon zapad, go prinudil da tvrdi deka Egipet, koj e poblisku do zapadot,
bil ponapreden od Indija, koja bila na Istokot.
Sepak, se ~ini deka Hegelovite vistinski ~ustva izleguvaat na videlina vo Predavawata za istorijata na filozofijata, odràni me|u 1816 i 1830 godina. Vo niv, toj podolgo
ja razgleduva kineskata i indiskata misla, dodeka kon Egiprt se osvrnuva samo koga se zanimava so potekloto na gr~kata filozofija:
Taka, nesomneno Pitagora od Egipet ja donel idejata na svojot red, koj bil voobi~aena zaednica osnovana zaradi celi na nau~na i moralna kultura...Egipet vo toa vreme se smetal za mnogu kulturna zemja i navistina bil takov koga }e se sporedi so Grcija; toa se gleda
duri i od kastinskite razliki, koi sozdavaat delba pome|u golemite granki na ìvot i rabota, kako industriskata, nau~nata i religioznata. No, kaj Egip}anite ne treba da barame
pogolemo nau~no znaewe, nitu pak da mislime deka Pitagora ottamu ja prezel svojata nauka.
Aristotel (Metafizika, I) ednostavno veli deka vo Egipet za prv pat se javile matemati~kite nauki, oti tamu sve{teni~kiot narod imal slobodno vreme.
Na drugo mesto pi{uva:
Imeto na Grcija e blisko do srcata na obrazovanite lu|e vo Evropa, a osobeno vaì
za nas Germancite...Tie [Grcite] nesomneno gi dobile svoite krupni po~etoci na religijata,
kulturata...od Azija, Sirija i Egipet; no tie tolku mnogu ja izbri{ele tu|ata priroda na
ova poteklo i tolku ja promenile, rabotele na nea, ja presvrtele i ja napravile tolku poinakva, taka {to ona {to tie- kako i nie- go cenat, znaat i qubat, vo su{tina e nivno sopstveno.
Taka, sledej}i ja tradicijata na Dodatokot na Zakonite, toj priznava deka pozajmuvawata bile golemi i brojni, no tvrdi deka Grcite kvalitativno go preobrazile pozajmenoto.
184
Argumentot na Hegel deka Orientot bil detstvoto na ~ove~nosta, a Grcija negovata

adolescentnost, mnogu nalikuva na stavovite na mladiot hegelijanec Karl Marks. Marks tvrdel deka duri vo Grcija poedinecot ja presekol papo~nata vrvka od svojata zaednica i se
promenil od Gattungswesen (su{testvo na vidot) vo zin politikon (politi~ko ìvotno/ìtel
na gradot). Poradi svojata doìvotna qubov kon taa zemja, toj sosema go prifatil dominantnoto gledi{te spored koe Grcija vo sekoj aspekt od svojata civilizacija kategorijalno
se razlikuvale od- i bilo podobro od- seto ona {to bilo pred nea. Me|utoa, Marks po{ol i
ponatamu i tvrdel- isto tolku jasno kolku i [eli- deka Grcija se izdignala i nad ona {to
do{lo posle nea. Takvoto tvrdewe predizvikalo problem, zatoa {to se ~inelo deka Grcija
na toj na~in odi nasproti te~enieto na napredokot. Vo obid da se spravi so toa, Marks pi{uva vo vovedot na svojot nacrt za Das Kapital, imeno Grundrisse:
Vo slu~ajot so umetnostite, dobro e poznato deka odredeni periodi od nivniot razvoj nimalku ne se proporcinalni so op{tiot razvoj na op{testvoto, pa ottuka i so materijalniot temel...Na primer, Grcite sporedeni so modernite, pa i so [ekspir.(=sek pir, R.I.)
Toj sepak sogleduva oti e paradoksalno deka vo svojot epohalen klasi~en ugled...odredeni...formi...na umetnostite se mo`ni samo na razviena etapa od umetni~kiot razvoj.
Ponatamu, Marks tvrdi deka mitologijata stanala nevozmo`na {tom realnosta ja
nadvjasala, isto kako i vo slu~ajot so triumfot na kapitalisti~kata industrija. Me|utoa,
cvrsto stoi na stavot deka mitologija moèlo da sozdade odredeno op{testvo,vo svoite svojstveni op{testveni formi:
Gr~kata umetnost ja pretpostavuva gr~kata mitologija, t.e. prirodata i op{testvenite formi koi ve}e se preraboteni na nesvesen umetni~ki na~in od strana na popularnata
voobrazba. Toa e nejziniot materijal. Ne koja bilo mitologija, t.e. ne nekakvo proizvolno
izbrano nesvesno umetni~ko prerabituvawe na prirodata...Egipetskata mitologija nikako
ne moèla da bide temelot ili matkata na gr~kata umetnost.
Moeto tolkuvawe na ovoj nejasen navod, dotolku pove}e {to se odnesuva na temata na
ovaa kniga, e slednovo: duri i vo pedesttite godini od 19 vek, koga se pi{uva Grundrisse, Marks bil dovolno svesen za Anti~kiot model, dovolno za da znae deka postoela mo`nost gr~kata mitologija- i ottuka i umetnosta- da ne se dolèla na gr~kite op{testveni odnosi, tuku
do{la od Egipet. Koga toa bilo prifateno, negovata {ema bi bila obesmislena. A ìveel
vo vreme koga site vo svojata sr` ~ustvuvale deka Grcija bila kategorijalno izdelena od i
nadredena nad Egipet. Ottuka, poradi uni{tuvaweto na Anti~kiot model, negovoto pokolenie dobilo sloboda vo vrska so toa pra{awe, sloboda koja ne bi mu bila na raspolgawe na
Hegel. Marks moèl otvoreno i neposredno da go otfrli egipetskoto vlijanie vrz Grcija.379
Preodni likovi, 2: Heren
A.H.L. Heren e roden vo 1760-tata, deset godini porano od Hegel, no go doìvuva Hegel za deset godini i umira duri vo 1842. Heren bil zet na Hejne i istaknat profesor po
istorija vo Getignen vo dvaesettite i triesettite godini vo 19 vek. Negovata u~enost, sosredoto~ena vrz ekonomskiot i tehni~kit razvoj, bila iscrpna, kako {to i mu dolikuva na
Getingen. Kako i svekor mu Hejne i {ura mu Georg Forster, Heren bil fasciniran od istraùvawata od 18 vek i negoviot magnus opus, Razmisluvawa za politikata, op{testvoto i trgovijata na glavnite narodi od antikata, gi kombira takvite istraùvawa na Afrika i Bliskiot Istok so anti~kite pisanija za tie temi. Negovite zaklu~oci ja naglasuvaat va`nosta
na Kartagina, Etiopija i Egipet i- donekade vo apologetski duh, zatoa {to toj mnogu i se voshituval na Grcija- Heren se ~ustvuval obvrzan da go zadrì Anti~kiot model, zaradi objasnuvawe na vpe~atlivite paraleli koi gi zabeleàl me|u kulturite na tie civilizacii i
kulturata na Grcija.
Heren ne dobiva dobar tretman od onie negovi sovremenici koi izvr{ile vlijanie
vrz idninata. Humbolt go smetal za prili~no tap ~ovek, a denes e najmnogu poznat poradi
besmilosnata karikatura koja poetot Hajnrih Hajne ja slika za nego vo svoeto delo Sliki od
patuvawe. Romanti~arite go kaznile Heren ne samo poradi temata koja ja izbral, tuku i poradi faktot deka premnogu se zadràl vo ramkite na Anti~kiot model. Denes go ~itaat samo istori~ari crnci.
379
Avtorot upotrebuva samo avtori od 18, 19 i 20 vek. Me|utoa, za nego tn.slovenski avtori nepostojat.
185
Preodni likovi 3: Bartold Nijbur

Nijbur uìva mnogu pogolem ugled od Heren. Toj voobi~aeno i opravdano se priznava za osnova~ na sovremenata anti~ka istorija. No od stojali{te na ovaa kniga, interesno se
{to Nijbur ostanuva vo ramkite na Anti~kiot model. Jas }e mu posvetam pogolemo vnimanie na Nijbur, zatoa {to toj ja prestavuva naprednata germanska misla na krajot od 18 vek i
poradi negovoto ogromno vlijanie vrz razbiraweto na drevnata istorija i dobriot istiriski metod vo 19 vek. So negovo posredstvo moème da vidime kolku se proniknati od niv i
romantizmot, i rasizmot.
Me|utoa, Nijbur go vklu~uvam i kako preoden lik bidej}i, iako im dava ogromna pomo{ na intelektualnite i ideolo{kite sili koi go urnale Anti~kiot model, samiot i natamu veruva vo nego na krajot na svojot ìvot. Mo`no e toa da se dolì na negoviot silen
konzevatizam tokmu na krajot od ìvotot, ili pak na pri~ini koi si imaat rabota so li~no
ili profesionalno rivalstvo. Me|utoa, uverlivosta so koja Nijbur go brani Anti~kiot model sugerira deka ne e taka.
Bartold Nijbur, roden vo 1776 godina, ima obemno tevtonsko poteklo. Negovoto semejstvo bile Frizijci so germanska kultura i ìveele vo Hol{tajn, koj toga{ bil vo Danska. Negoviot tatko, Karsten Nijbur, bil slaven patnik po istokot, angaìran od strana na
danskiot dvor i Getignen. Bil i anglofil, a angliskiot bil prviot stranski jazik {to go
nau~il negoviot sin Bartold, dodeka studiral vo Britanija, re~isi edinstven od svojata generacija. Kasrsten go hrabrel svojot sin da ~ita ne samo na latinski i gr~ki, tuku i na arapski i persiski. Ottuka, Bartold imal isklu~itelno {iroko obrazivana zadnina. Kako vunderkind, toj se sprijatelil so kultivirani sosedi, vklu~uvaj}i go i homerovskiot u~en ~ovek, Fos i romanti~arskiot poet M.K. Boe, obajcata tvorba na Getignen.
Bartold se dopi{uva so Hejne i obajcata sakale toj da studira vo Getingen. Me|utoa,
Karsten Nijbur pretpo~ital da go prati Bartold na univerzitetit vo Kil, koj toa{ bil danski; blagodarenie na toa }e moèl da dobie oficijalna slu`ba vo Danska. Od Kil zaminal
na ednogodi{en prestoj vo Edinburg, i potoa minal {est godini vo Kopenhagen kako isklu~itelno uspe{en javen slu`benik stru~en za finansii, a gi prodolìl i svoite studii i se
sosredoto~il vrz rimskata istorija. Vo 1806 godinai se priklu~il na pruskata vlada, koja
toga{ bila na svoeto dno i rabotela na reformite koi pomognale za preìvuvaweto na monarhijata. I tuka na{ol vreme za izu~uvawe i vo 1810-11 godina ja napi{al svojata Istorija
na Rim, koja nabrzi se steknala so ugled na temelot na modernata i nau~na istorija na anti~kiot svet. Potoa, vo 1816 godina, bil praten kako pruski ambasador vo Rim, kade ostanal do
1823. Posle toa, Nijbur delumno se povlekol i zaminal vo Bon kade{to, iako i natamu dlaboko posveten na politikata, najgolemiot del od svoeto vreme i go posvetil na u~enosta, se
do svojata smrt na 54- godi{na, nekade na po~etokot od 1831 godina.
Nijbur, pred se, bil istor~ar na Rim. Pri~inata za taa preokupacija ja istraùva
istori~arot na intelektualnite slu~uvawa, Cvi Javec. Javec poso~uva deka slikata koja istori~arkata na literaturata od po~etokot na 20 vek, gospo|a E.M. Batler, ja slika vo deloto Tiranijata na Grcija nad Germanija, treba do nekade da se ograni~i. Javec priznava deka
Germancite imale dolgi, osebni vrski so Grcija, koja gi opsednuvala kon krajot na 18 vek i
~ija slika dominirala so poetite i progresivistite od 19 vek, no sepak, golemite konzervativni i liberalni germanski istori~ari bile sosredoto~eni kon Rim- kon negoviot podem, no ne i kon negoviot pad- i tokmu Rim go poistovetuvale so Prusija. Pa sepak, Nijbur
bil strasno zainteresiran i za Grcija.
Od polza e da go razgledame op{toto ideolo{ko gledi{te na Nijbur.Finskiot u~en,
Sepo Ritkenen, go opi{uva Nijbur kako ~ovek koj go na{ol sopstveniot pat pome|u prosvetitelstvoto i restavracijata; me|utoa, definicijata na Ritkenen za prosvetitelstvoto e
tolku {iroka, taka {to vo nea ima mesto ne samo za Monteskje, tuku i za Berk i konzervativec Mezer. Negovata ideja za restavracijata e propocionalno potesna. Se ~ini deka e ograni~ena na poetskite i indofilskite besmislici na Hajdelberg, kako i deka ne ostava mesto za mnogu posilnata getingenska tradicija, na koja Nijbur nesomneno i pripa|al.
Golemiot klasi~ar,profesorot Momiqano,koj visi kako kula mad istorijata na klasi~nite studii, sekoga{ te`nee svojata disciplina da ja odvoi od romantizmot i od germanskiot nacinalizam. Toj tvrdi deka osnovata za razmisluvawata na Nijbur proizlegla od an-
186
gliskite- duri ne i od britanskite- ekonomisti. Momiqano go citira {titenikot na Nijbur, F. Liber, koj veli deka Nijbur mu rekol oti najgolemiot broj negovi prijateli od Britanija bile vigovci, kako i deka tokmu vigovcite ja spasile Anglija vo 1688 godina. Bidej}i
najgolemiot broj prijateli na Bartold Nijbur od Britanija bile maì na Isto~noindiskata kompanija, poznanici na tatko mu Karsten, nivnoto politi~ko opredeluvawe ne ne iznenaduva. (Momiqano, q=lj, Momilano=momil an o; Milan=mil an: an=on=tn.slovensko, R.I.)
Zgora na toa, Nijbur ja smeta Slavnata revolucija od 1688 godina kako model za politi~ka promena so minimum neredi. Vo mladosta, toj veruval deka takov nastan moè da se
slu~i samo me|u povisokite, severni rasi; podocna, me|utoa, se razo~aruva i od niv. Frensis
Bunsen, soprugata na sekretarot na Nijbur, Kristijan- podocna baron- Bunsen, koja mo{ne
dobro go poznavale Nijbur po 1816 godina, go opi{uva kako najkrut reakcioner i kraen torievec. Taa pi{uva deka Nijbur voobi~aeno bil sklon da im veruva poskoro na vladite, odo{to na vladeenite narodi.Nijbur deluval tokmu spored takvite na~ela i kon svojot prezir
kon policinelosite od Ju`na Italija, koga gi pre~ekoril svoite slu`beni ovlastuvawa
kako Pruski slu`benik i im pomognal na Avstrijcite da go zadu{at vostanieto na karbonarite vo Neapol vo 1821 godina. Se ~ini deka i negovata smrt bila zabrzana, ako ne i predizvikana, od uàsot poradi francuskata i belgiskata revolucija vo 1830 godina. Ottuka, nema somne` deka po 1817-tata, Nijbur bil reakcioner duri i spored standardite na kontrarevolucionernoto vreme, kako i deka toa vlijaelo vrz negovata podocne`na istoriografija.
Dali toa zna~i deka Nijbur bil svesen konzervativec vo 1811 godina, koga prv pat ja
pi{uva svojata Istorija ? Ritkenen veruva oti idelogijata na Nijbur izgleda pokonzervativna odo{to voobi~aeno bila, dodeka Momiqano upatuva na ranite demokratski simpatii
na Nijbur i podr{kata za osloboduvaweto na kmetovite vo Danska i Prusija. Vsu{nost,
simpatiite na Nijbur kon Francuskata revolucija se zabele`livo plitki i kusove~ni vo
vreme koga takvite simpatii bile na vrvot. Vpro~em, kako potkrepa na misleweto deka negovite konzervativni idei otsekoga{ mu bile osnovni, sluì i faktrot {to takvo bilo
ubeduvaweto i na tatko mu.
Karsten Nijbur nikoga{ ne gi sakal Francuzite, nitu politi~kite voznemiruvawa
od bilo kakov vid. Osobeno mu bil uàsen spojot na ednite i drugite. I samiot od selansko
poteklo, Karsten dlaboko so~ustvuval tokmu so taa klasa vo svojt roden Ditmar{en, {to,
sekako, odgovara na romantizmot na vremeto; kaj Bartold, takvite ~ustva dopolnitelno so
prijatelot na Karsten, Boe, koj ja spoil aktivnosta vo poetskite krugovi so strasnata podr{ka kon avtenti~nata germanska sloboda i so otpor protiv francuskoto prosvetitelstvo
Spored Momiqano, ideite na Njbur sodràt nekakva me{avina od konzervativni i
liberalni stavovi, sosema nevoobi~eno na kontinentot, kako i deka toa e posledica od negovoto britansko iskustvo. Me|utoa, se ~ini deka tie idei se istite onie idei na negoviot
tatko i na negoviot krug, kako i deka se sovr{eno romanti~arski. Kako mladi~, se ~ini deka
Nijbur ne samo {to veruval deka severnite selani se dostojni za avtenti~na tradicionalna
sloboda, tuku i deka tie bi moèle da bidat bastion protiv revolucionernite i katoli~ki
sili. Taa kombinacija na idei se slu~uva vo Britanija, no e ednakvo germansko i skadinavsko; ottuka, se ~ini deka nema pri~ina da se osporuva dominantnata istoriografija, koja veli deka Nijbur bil romanti~ar i konzervativec.
Nikoj go nema sporeduvano Nijbur so Adam Smit, so Bentam ili so Xejms Mil. Berk
bil Britanec kon kogo se svrtel Nijbur. Kako {to pi{uva vo vovedot na tretoto izdanie od
svojata Istorija na Rim: Nitu edna od osnovite na politi~koto rasuduvawe vo moeto delo
ne moè da se najde kaj Monteskje ili Berk. Bliskite paraleli me|u Nijbur i Berk gi imaat
prifateno bukvalno site avtori- isven Momiqano- od baronesata Bunsen i konzervativniot germanski nacionalist od krajot na 19 vek, Hajnrih fon Tri~ke, do sovremenite
istori~ari Vita i Bridental. Taka, kako primer za prosvetniot duh na Najbur, profesorot
Momiqano tvrdi deka toj zaminal vo Edinburg zatoa {to tamu, za razlika od London, imalo
univerzitet. Sosema e mo`no taa prakti~na pri~ina da igrala uloga vo re{enieto na Nijbur, no toj mu kaùva na eden prijatel deka odi vo [kotska za da go nau~i jazikot na Osijan !
Iako dosleden romanti~ar, Nijbur, nekade do 1810 godina, bil reformski konzevativec, zalagaj}i se za reforma zaradi spas na Danska i Prusija od revolucijata. (Tokmu vo
toj kontektst treba da se nabquduva faktot {to toj se zalaga za abolicija na kmetstvoto.)
187
Poradi tie idei, ponekoga{ go napa|ale krajnite reakcionri, na ~ija strana podocna zastanal. Ritkenen, na primer, smeta deka Nijbur bil povrzan so prosvetitelstvoto poradi otsustvoto na istoriski relativizam kaj nego i poradi veruvaweto deka ~ovekot po priroda ne e
istori~en. Na drugo mesto, sepak, toj smeta deka Nijbur neguval koncept za romanti~arski
rast, koj podocna padnal vo senka na Traditionalisimus, stagnacija sosema rali~na od postojaniot razumjski poredok kon koj te`neelo prosvetitelstvoto.
Zgora na toa, me|ukulturnite sporedbi na Nijbur bile vo ramkite na strogi granici. Sredi{nata sporedba- me|u raniot Rim i negoviot quben, roden Ditmar{en- bila mo`na samo blagodarenie na toa {to smetal deka i edniot i drugiot narod se sosema avtenti-,
~ni tvorbi na nivnata sredina. Pa taka, toj i tamu e vo glavnoto te~enie na romantizmot.
Nijbur nikoga{ ne gi prifatil univerzalizmot, deizmot ili ateizmot i verata vo razumot
na prosvetitelstvoto, u{te pomalku slobodarstvoto, ednakvosta i bratstvoto na revolucijata. Zgora na toa, negovata promocija na romantizmot ne bila ograni~ena na germanskata
zaednica vo Rim, vo vremeto koga taa bila izvori{te na novoto romanti~arsko dvièwe.
Na kakov na~in konzervatizmot i romantizmot na Nijbur vlijaele vrz negovoto pi{uvawe na istorijata ? Kako prvo, i toj kako i Humbolt smetal deka {irokoto izu~uvawe na
antikata- koe toj i natamu go narekuva Philologi- e na~in spored koj moè da se obezbedi Bildung i da se unapredi tatkovinata. Negovata metoda e ista kako i metodata na getingenskite
kriti~ari na izvorite, kombinacija na racionalen kriticizam i voobrazna rekonstrukcija vrz osnova na analiza na tekstot, analogija i intuicija. Ili, kako {to za nego veli
mnogu pozitivnata statija od 11-toto izdanie na Enciklopedija Britanika: Toj go vnese zaklu~uvaweto za da se obezbedi mestoto na diskreditiranata tradicija i pokaè oti e mo`no
da se pi{uva.... Ne e navedeno kako bile diskreditirani tie tradicii, no nesomneno najmalku verodostojni bile onie koi gi prekr{ile kanonite na naukata od raniot 19 vek- vklu~itelno i nejzinata rasna granka. Ovoj aspekt od metodata na Nijbur se povrzuva so presudnata poenta, koja ja iznesuva Momiqano, i koj veli deka Nijbur bil prviot koj gi predizvikal golemite anti~ki istori~ari tokmu na nivniot teren. Duri i Gibon po~nal tamu kade{to zaprel Tacit, no Nijbur pi{uva za raniot Rim, kogo podobro go obrabotile Livij i
ostanatite.
Nijbur gi unapredil gledi{tata na Humbolt za nu`nosta od zaklu~uvaweto i voobrazbata. X.P. Gu~, istori~ar na intelektualnata istorija od po~etokot na 20 vek, gi naveduva slednive negovi zborovi: Jas sum istori~ar zatoa {to moàm od razli~ni fragmenti da
sostavam cela slika; {tom }e doznaam kade se delovite {to nedostauvaat i kako da gi popolnam, nikoj ne veruva kolku mnogu moè da se obnovi od ona {to se ~ini deka e zagubeno.
Iako sro~eno so pozitivisti~ki izrazi, ispovodenieto na Nijbur e iskreno i bi soodvetstuvalo za site istori~ari. Pa sepak, te{ko e da razbereme kako, dokolku negovata metoda
sodrèla tolku mnogu subjektivnost, e mo`no da se tvrdi deka Nijbur e prviot nau~en istori~ar i deka toj ja izdignal disciplinata do kategorijalno povsoko nivo, nad predistoriskite istori~ari kako Herodot, Tukidid, Sima Cajn, Tacit, Ibn Ksaldun, Volter i Givon !
Tie barem pi{uvale jasno !
Koi se osobenite pridonesi na Nijbur ? U{te toga{, a i navamu, najpoznat aspekt od
negovoto delo bila- so seta dol`na po~it kon Ritkenen i Momoqano- hipotezata koja veli
deka istorijata na Rim bila prezemena od zagubenite baladi ili epskite poemi. Kako {to
poso~ija brojni avtori, Nijburovata ideja nesomneno se dolì na romanti~arskoto veruvawe vo sredi{noto mesto na narodnite pesni vo potekloto na narodite. Imaj}i predvid deka
profesorot Momiqano vo osnova go razbira Nijbur kako tvorba od {kotskoto prosvetitelstvo, ne ne inenaduva faktot {to toj baladite ne gi smeta za mnogu va`ni. Za nego, najva`nata inovacija vo deloto na Nijbur se odnesuva na druga tema: prirodata na ranoto rimsko
zemjopodsedni~ko pravo vo Ager Publicus (javnoto pole). Toj pokaùva deka Nijbur gi izvlekol svoite idei za toa pra{awe od informaciite za Indija,380 koi gi doznal od {kotskite
prijateli na svojot tatko. Me|utoa, Momiqano priznava deka motivot na Nijbur za izu~uvawe na ova pra{awe e ona {to toj go smetal za zloupotreba na rimskite presedani od strana
na francuskite revolucioneri vo nivnata- mnogu blaga- agrarna reforma.Kako {to veli sa380
Vo Indija do{le Belcite, koi bile zemjodelci i sto~ari. Pak, Temnite bile samo lovci i ribari.
188
miot Nujbur, toj pi{uva za da ja pobie ludata i gnasna smisla koja edna krminalna banda mu
ja pridava na agrarnoto pravo.
Za Nijbur, Rim, kako i Britanija, bil primer kako vnatre{nite sudiri moàt dase
razre{at na eden postepen i ustaven na~in. Vo razvojot na taa ideja, toj ja voveduva svojata
treta nova golema teorija, koja tvrdi deka patriciite i plebejcite ne bile ednostavno razli~ni klasi, tuku i razli~ni rasi. Idejata spored koja klasnite razliki proizleguvaat od
rasnite razliki- ideja koja Nijbur }e ja primeni i vrz drugi okolnosti- prethodno ve}e bila koristena vo Francija; tamu, idejata spored koja blagorodnicite bile potomci na germanskite Franki, dodeka tretiot stale` bile domorodni galski Latini, odigrals va`na uloga
na razvojot na revolucijata od 1789 i 1830 godina. U{te eden urnek koj, verojatno, vlijael
vrz Nijbur e indiskiot kastinski sistem, za kogo se pretpostavuvalo deka se dolì na arijskite osvojuvawa i deka bil obid da se odrì ~istotata na osvojuva~ite.381
Me|utoa, Nijbur bil ~ovekot {to i dal akademski pe~at na teorijata i nemu mu se
pripi{uva zaslugata za nejzinoto voveduvawe. Golemiot romanti~arski francuski istori~ar, Mi{el, go falel Nijbur za otkrivaweto na etni~koto na~elo na istorijata u{te vo
1811-tata. Tuka e i porakata koja od Nijbur ja dobil negoviot angliski u~enik, d-r Arnold,
slavniot direktor na u~ili{te od Ragbi. I pokraj somneòt vo vrska so baladite, so Ager
Publicus, rasnoto poteklo na rimskite klasi i u{te edna teorija za severnoto poteklo na
Etrurcite,382anonimniot avtor na statijata za Nijbur od izdanieto na Enciklopedija Britanika od 1911 godina, pi{uva:
duri i da se pobie sekoj pozitiven zaklu~ok na Nijbur, ostanuva negibnato negovoto
tvrdewe deka e prviot koj se zanimava so istorijata na Rim na nau~en na~in, kako i deka novite na~ela koi toj gi vovede vo istraùvaweto na istorijata nema da zagubat ni{to od svojata va`nost.
Edno od tie novi na~ela e romanti~arsko-pozivisti~koto na~elo, zastapuvano vo
Getingen, spored koe treba da se izu~uvaat narodite i nivnite institucii, a ne poedinci.
Me|utoa, Nijbur uìva duri i pogolema po~it zaradi voveduvaweto na rasata vo istorijata:
So svojata teorija za sudirite me|u patriciite i plebejcite i tvrdeweto deka plebejcite poteknuvaat od prvobitnite razliki me|u rasite, toj i obrnuva vnimanie na ogromnata va`nost na etnolo{kite razliki i pridonesuvaat za oìvuvaweto na tie razliki kako faktori vo modernata istorija.
Pokraj toa, Nijbur bil i nepopusliv {to se odnesuva do poèlnosta na nacionalnata i rasna ~istota:
Se ~ini deka istorijata na svetot si ima nekoe svoe te~enie, koe me{a osvojuvawa i
razli~ni me{avini za da gi stopi bezbojnite prvobitni rasi...Retko nekoj narod }e ofajdi
od takvoto me{awe. Nekoi trpat nepovratna zaguba na blagorodna nacionalna civilizacija,
nauka i knièvnost. Duri i pomalku neguvani narodi retko iskusuvaat polza od uvezenite
prefinetosti- koi, zgora na toa, ako mu bile svojstveni na nivniot duh, tie i samite moèbi
}e gi ostvarele- so koja }e moàt da se nadomestat zagubata na nivniot izvoren karakter,
nacionalnata istorija i naslednite zakoni.
Ottuka, ne ne iznenaduva {to istori~arot na anti~kiot svet, Ulrih Vilken- koj prosperiral za vreme na vladeeweto na nacistite- go falel Nijbur kako osnova~ na kriti~ko
-geneti~kata istoriografija. Vo pismo napi{ano na svoite roditeli vo 1794 godina, koga
imal osumnaeset godini, Nijbur gi opi{uva {tetnite posledici od me{aweto na rasite i
nema somne` deka negovata romantisti~ka etni~kost se bazira vrz ona {to toj go smetal za
fizi~ka i temelna rasna razlika. Vo taa faza, toj barem veruval vo poligenezata:
Smetam deka mnogu vnimatelno treba da gi koristime razlikite me|u jazicite vrz
teorijata za rasite i mnogu pogolemo vnimanie da i posvetime na fizi~kata struktura...[rasata e] eden od najva`nite elementi na istorijata, koj doprva treba da se ispita- vsu{nost,
prvata osnova vrz koja se obrazuva seta istorija i prvoto na~elo od koe taa mora da zapo~ne.
381
Vedite so sanskritski=tn.slovenski jazik ìveele vo kasti=ka{ti=ku{ti=ku}ti=ku}iti=ku}it-i;
Tie imalo brigisko poteklo so Zevs=Zebu,dativno u.Galskiot petel bil brigiski,Frankite Balkanci
382
Kako {to Evropjanite imale balkansko poteklo, istoto vaèlo za Etrurcite so tn.slovenski jazik.
Evropjanite tn.slovenski, nepodobni, jazici gi otfrlat za odgonetnuvawe na vistinata za Etrurcite...
189
Mo`no e Nijburovoto pretpo~ituvawe na fizi~kiot nasproti lingvisti~kiot rasizam da se dolì na negoviot tatko, a so negovo posredstvo i na Britanciteod istokot. Toa
go locira na druga strana od Humbolt i od tradicijata koja podocna }e ja podràt negoviot
sopstven sekretar Bunsen i golemiot francuski semitist i istori~ar Ernest Renan, koj
tvrdi deka o~iglednite razliki me|u narodite ne se predizvikani od fizi~kata struktura,
tuku od soodvetnosta na jazikot. Fizi~kiot rasizam ima su{tinska va`nost za na~eloto na
Nijbur za rasnata priroda na klasite, imaj}i predvid deka razli~ni klasi, pa duri i kasti,
govorat so ist jazik. Treba se odbeleì so kolkava doslednost toj se pridrùva do ova na~elo, kako i do nepoèlnosta na me{aweto na rasite.
Nijbur gi spojuva romantizmot i rasizmot od poslednata decenija na 18 vek. Vsu{nost, vospostavuvawe na toj sojuz i ne bilo te{ka rabota. Na brojni na~ini, Rasse (rasata) ili
Geschlecht (vidot) bile ednostavno nau~nite termini za romanti~arskiot Volk (narod) ili
Gemeinschaft (zaednica). Vo svojata klasi~na formulacija na istoricizmot i progresivniot
relativizam, naslovena Isto taka i filozofija na istorijata objavena vo 1774 godina, Herder tvrdi tokmu Volk e izvorot na seta vistina. Ovaa ideja vo 19 vek se javuva kako rasna
vistina koja gi istisnuva site drugi vistini.
I pokraj na~elnata somerlivost me|u romantizmot i rasizmot, postoi edna protivre~nost me|u romanti~arskiot ideal za rasna avtenti~nost i rasisti~koto pravo na gospodarskata rasa da osvojuva. Mlade{koto uveruvawe na Nijbur deka e poèlno zaostanatite
narodi- imeno, Germancite- da razvivaat avtohtoni kukturi, ne vaì i za poniskite, neevropski soevi. Vo 1787, na edinaesetgodi{na vozrast, toj gi podrùva Avstrijcite- koi, ne go
sakal mnogu- vo borbata protiv Turcite, a vo 1794 godina, najgolemata navreda koja moèl
da ja smisli za revolucionernata Francija bila Nova Tatarija. Vo 1814 godina, toj povikal
na evropsko i hristijansko edinstvo vo borbata protiv islamot, a vo predavawata koi gi odràl kon krajot na ìvotot zabeleàna e slednava negova izjava:
Eropskata dominacija gi podrùva naukata i knièvnosta, zaedno so pravata na ~ove{tvoto, i spre~uvaweto na uni{tuvaweto na nekoj varvarski narod bi bilo ~in na najgolemoto predavstvo protiv intelektualnata kultura i ~ove~nosta.
Povodot za ovaa odbrana na imperijalizmot bil idnoto evropsko osvojuvawe na Egipet. Kako i bra}ata Humbolt i Bunsen- no za razlika od najgolemiot broj germanski klasi~ari i orientalisti- Nijbur go prifa}a de{ifriraweto na [ampolion. Ova go naveduva da
go napadne F.A. Volf, koj spored Nijbur, ja istraùval drevnosta na pi{uvaweto kaj Grcite sosema nezavisno od istata taa ume{nost na istokot; takvoto ednostvno gledi{te Nijbur
i go pripi{uva na Volfovata predrasuda protiv golemata drevnost na pi{uvaweto na istokot.
Nijbur, samiot vo dopir so Rim, go prifatil kompromisot me|u [ampolion i Crkvata po pra{aweto na datiraweto. Ottuka, toj ja vle~e egipetskata istorija nazad do 2200
godini pred Hristos, datumot koj toga{ se prifa}al za Hiksite. Me|utoa, pokaùvaj}i ja
kulturnata, rasnata i vremenskata arogantnost na Bessewissen ili kriti~ki metod, koj stanuva pri~inata za propasta na pi{uvaweto na anti~kata istorija ottoga{ navamu. Nijbur
tvrdi deka trinaesette dinastii, koi navodno bile pred Hiksite, vsu{nost gi izmislile
Egip}anite,koi nesomneno se godeele {to imaat istorija koja odi se do vremeto na Avraam,
no sakale da se izdignat u{te povisoko, soglsasno so duhot na isto~nite narodi.
Nijbur bil vo romanti~arsko-rasisti~ko rasploènie koga povlekol kategorijalna
razlika me|u slobodnite i kreativni Grci i Egip}anite koi, kako brojni drugi ugnetuvani
narodi, imale mnogu napredni umetnosti dodeka intelektualnata kultura zaostnuvala zad
niv. Gi napadnal i Fenikijcite zatoa {to nemale koreni. Ovoj smrten grev protiv romanti~arskiot kanon se koristel, sekako, i protiv Evreite, se do pobedata na romanti~arskiot cionizam, i nema somne` deka Nijbur go spodeluval raste~kiot antisemitizam od negovite op{testveni krugovi.
Pa sepak, kako {to kaàv, Nijbur ostanuva vo ramkite na Anti~kiot model. Vo svojot napad vrz Volf, toj pi{uva:
Priznavaj}i deka...zloupotrebata na vlijanieto koe isto~nite narodi go imale vrz
Grcite ne moè da se trpi...Volf premnogu go prenebregnuva faktot deka me|u Grcite i ist-
190
okot navistina postoele odnosi, kako i deka Grcite vo postarite vremiwa navistina trpele
vlijanija od isto~nite narodi i u~ele od niv, iako podocna bile nezavisni.
Nijbur veruval deka mitot za egipetskite naselbi na Kekrops vo Atina, na odreden
na~in go odrazuvalo egipetskoto vlijanie, kako {to toa go pravele i legendite za Danaos i
Egiptos za Argolida. Toj voop{to ne se somneva deka Kadmos ja osnoval Teba. Od druga strana, postoi nekakov prizvuk na odbrana vo tie tvrdewa, prizvuk koj mora da mu se pripi{e na
Volf i na negovite idei, kako i na, dvaesettite godini od 19 vek, sledbenikot na Volf, Karl Otfrid Miler. Jas }e go navedam Miler otkako }e go razgledam prviot napad vrz Anti~kiot model vo 19 vek, imeno napadot od opatot Peti- Radel.
Peti- Radel prviot napad vrz Anti~kiot model
Peti-Radel bil u~en koj mnogu se interesiral za umetnosta i arhitekturata. Vo 1792
godina, toj emigriral vo Rim, koj ve}e bil centarot na romanti~arskata estetika, i dodeka
bil vo Italija stanal fasciniran od pred-latinskite urnatini na dràvata. Nadovrzuvaj}i se na edna drevna tradicija, toj gi narekol kiklopski, smetaj}o deka se nepravilni i, ottuka, slobodni na na~in na koj egipetskata i orientalnata arhitektura ne bile. Vrz osnova
na postoeweto na tie zdanija, Peti-Radel stanal uveren deka pred doa|aweto na Egip}anite
i Fenikijcite, vo Italija i vo Grcija postoela nekakva zaedni~ka evropska civilizacija.
Vo 1806 godina, Peti- Radel izloìl edna statija, Za gr~koto poteklo na osnova~ot
na Argos, vo Institut de France vo Paris. Negoviot argument se potpira vrz ranoto datirawe
od strana na Dionisij id Halikarnas, gr~ki istori~ar od prviot vek pred Hrisos, za nekakva arkadiska naselba vo Italija, koja Peto-Radel ja povrzal so kiklopskite zdanija. Francuzot gi napadnal Frer i Bartelemi, zastapnici na Anti~kiot model, vo vrska so kukturnoto nivo na domorodnite Grci vo vremeto koga se naselile Egip}anite. Toj go potkrepil svoeto gledi{te so tvrdeweto deka kiklopskata arhitektura mu predhodi na doa|aweto na Egip}anite, kako i svoeto romanti~arsko veruvawe deka slavnite Grci nikoga{ ne moèle da
bidat tolku nazadni.(Kiklopi=k iklopi=i klopi:doklopi,isklopi,poklopo,rasklopi...,R.I.)
Zgora na toa, Peti-Radel otvoreno ja osporil tradcijata spored koja kralevite
Inahos i Foronej od Argos bile Egip}ani. Toj kaùval kolku slaba bila takvata tradicija
vo antikata- a vistina e deka duri i me|u najmaglovitite likovi od legendarniot period,
ovie dvajca se isklu~itelno temni. Glasot na negovata statija frla odredeni somneì vrz
stepenot na negovata smelost, oti ima pokazateli koi velat deka statijata bila dobro prifatena od negovoto parisko slu{atelstvo. Se ~ini deka taa bila navistina dobro primena i
deka Peti-Radel i natamu igral istaknata uloga vo akademskiot ìvot od periodot na restavracijata.
Karl Otfrid Miler i urivaweto na Anti~kiot model
Ako Peti-Radel se obidel da gi zaobikoli anti~kiot avtoritet i Anti~kiot model,
prviot neposreden napad vrz niv do{ol od Karl Otfrid Miler. Op{to kaàno, nema somne` deka romantizmot e prisuten vo u~estvoto i ìvotot na Miler. Istori~arot na klasi~nite studii od raniot 20 vek, Rudolf Fajfert, vo nego gleda bleskav lik na sre}en mlad
u~en ~ovek, dodeka za inaku prisebniot angliski specijalist po intelektualna istorija,
G.P. Gu~, toj bil [eli na modernata renesansa, mladiot Apolon vo istoriskiot panteon.
Miler e pripadnik na edno od prvite pokolenija koi u~ele spored obrazovniot sistem na Humbolt. Roden vo [lezija vo 1797, studiral vo nejzinata prestolnina, Vroclav, odnosno posetuval seminar koj bil zasnovan vrz berlinskiot model. Negoviot u~itel Hajndorf bil oddale~en u~enik na Volf, a i samiot Miler rabotel edna godina vo Berlin pod nadzor na Volf. Iako Miler od koren ne go sakal Volf, negovite pisanija se, sepak, proniknati od Volfovoto vlijanie.
(Bernal gi otfrlil tn.slovenski jazici, a Prusija=p Rusija, Berlin=ber lin..., R.I.)
I za edniot i za drugiot, klu~nite zborovi se kantovski Prolegomena i Wissenschaft.
Usvojuvaj}i go progresivniot i nau~en duh na Volf, Miler ja naglasuva pionerskata priroda na svoite sopstveni studii, za koi veruval deka }e bidat zameneti od strana na zdruènite napori na podnocne`nite u~eni. No, iako imal polna po~it kon idninata, kon minatoto gledal so arogantnost. Edinstvenite dela od minatoto, za koi smetal deka se dostojni da
se spomenat so pofalba, bile publikaciite od Getingen i spisanijata na francuskite rojalisti~ki u~eni, kako Peti-Radel i najgolemiot neprijatel na [ampolion, klasi~arot Raul
191
Ro{e. So svojot prezir, Miler e sovr{en primer za profesionalnite filozofi od 19 vek,

koi im se potsmevale na nespecijalisti~kite rudits ili Gelehrte od 18 vek, na ~ie mesto do{le tie samite.
Tezata na Miler bila lokalna istorija na ostrovot Egina. Iako, delumno vdahoven
od mermerite koi neodamna pred toa bile doneseni od Egina vo Germanija, proektot bil sovr{en primer za romanti~arskiot pozivitizam. Kako prvo, kako {to poso~uva Gu~, prvata
lokalna istorija na anti~ka Grcija nalikuvala na prvata germanska istirija: taa na Osnabrik, napi{ana od strana na romanti~arskiot konzervativec Justus Mezer. Kako vtoro,
Egina e ostrov- sovr{eniot ograni~en prostor i zgoden za iscrpno istraùvawe. U{te povaèn e faktot {to na nego ìveele Dorci i {to gledal kon Atina, glavniot grad na rasipanite Jonci.
Blagodarenie na silata na ova delo Miler, i pokraj izvonredno mladata vozrast, dobil katedra na Getingen.Toa, so eden nevoobi~aeno hebrejski idiom, go narekuva mestoto na
site mesta za mene. Ottoga{ pa natamu, negovata akademska polo`baza razlika od polo`bata na golemiot broj negovi sovremenici- bila bezbedna. Dobival pari i ugled od vladite
na Hanover i od drugi germanski dràvi, se do negovata prerana, no romanti~arska smrt poradi treska vo Atina vo 1840-ta.
I pokraj negoviot profesionalizam, opsegot na u~enosta na Miler e prosto neverojaten. Toj bil kadaren da zavr{i filologija na noviot odobren na~in, napi{al va`no delo za Etrurcite i pi{uval tomovi za anti~kata umetnost i arhitektura.Me|utoa,delata koi
stanale stolbovite na Altertumswissenschaft bile negovite Istorii na gr~kite plemiwa i gradovi, objaveni me|u 1820 i 1824 godina, kako i Vovedot vo eden nau~en sistem na mitilogija,
objaven vo 1825-ta. Vo obete dela, toj sosema otvoreno go napa|a Anti~kiot model. Prviot
tom na Istorii na gr~kite plemiwa i gradovi, Orhomen i Minijcite, po~nuva so navodot od
Pavsanij:
Grcite se uàsno skloni na zaprepastenost od cenata na doma{nite proizvodi; ugledni istori~ari gi objasnuvale egipetskite piramidi do najsitna podrobnosti, a voop{to i
ne gi spomenale rizncata na Minij [vo Orhomej] ili yidovite na Tirint, koi nikako ne se
pomalku veli~estveni. (So poim Grci samo od 10 vek novata era, R.I.)
Navodot igra stoèrna uloga: toj go naso~uva vnimanieto na ~itatelite i kon Minijcite, koi Miler gi smetal za osvojuva~ko severno pleme povrzano so Dorcite, i gi otkriva
ona {to go smeta za izma~uva~kiot grev na Grcite, koj podocna }e go dobie patalo{kiot naziv egiptomanija i varvarofilija. Ovie poremetuvawa bile o~igledni vo zabludata spored koja Egip}anite i drugite neevropski varvari imale ponapredni kultovi, od koi Grcite nagolemo pozajmuvale.
Miler imal neprijateli na dva fronta: Anti~kiot model i negovoto koristewe od
strana na Masonite i Dupua, i indofilijata na [legel i romanti~arskata hajdelber{ka grupa okolu misti~nite filozofi i mitolozi Krojcer i Geres. Ako [legel go gledal Egipet
kako indiska kolonija, Krojcer- gledaj}i sli~nost me|u indiskata i gr~kata religija, osobeno vo nivniot simbolizam, koi inaku bi bile neobjasnivi- tvrdel, sosema bez dokazi, deka
indiskite sve{tenici na nekoj na~in ja donele svojata filozofija vp Grcija. Iako- za razlika od pobornicite na Anti~kiot model-tie nesomneno bile povlijatelni vo Germanija po
1815 godina, indofilite ne moèle da iznesat bilo kakov specifi~en dokaz za prenos na kulturata, koj Miler bi moèl da go napadne.383
Zanimavaj}i se so Anti~kiot model, Miler ~estopati upatuva na Verbindungen (kombinacii) i Verknpfungen (vrski) me|u Grcite i varvarskite sve{tenstva.Tie, smetal Miler,
govorele za nekakvi temelni odnosi me|u razli~nite religiozni sistemi i mitovi. Tokmu
ovie podocne`ni kontakti go sozdale pogre{niot vpe~atok spored koj Grcija ja prezela
svojata religija, svoite mitovi i svojata civilizacija kako celina od Bliskiot Istok; negovata glavna tehnika za ostranuvawe na ovie docne`ni srasnuvawa bil argumentot od ti{ina. Toj vo na~elo priznval deka avtenti~no drevni tradicii ponekoga{ se javuvale samo
vo docne`ni izvori- vpro~em, i samiot ponekoga{ se potpiral vrz takvi izvori. Ottuka,
za odrekuvawe na avtenti~nosta na odredena legenda, mu bil potreben nekakov dopolonite383
Vedite bile Pelazgi, kako i vo Elada.Zatoa sledi so ista osnova na mitologija, religija, simboli...
192
len kriterium: mora da postoela nekakva silna pri~ina od samoto vreme za izmisluvawe na
legendata. Me|utoa, vo praksa, samoto nepostoewe na svedo{tvo se smetalo za obvinuva~ko,
osobeno koga Miler go napa|al Anti~kiot model. Vpro~em, toj i negovite sledbenici gi koristele Homer i Hesiod, no ne kako poeti so {irok spektar, tuku kako enciklopedii. Na toj
na~in, voobi~aenata fraza nepoznato kaj H., ne se koristela vo smisla ne e prisutna vo za~uvaniot korpus na H., tuku kako ne postoelo vo vremeto na H..
Vtorata tehnika na Miler za uni{tuvawe na Anti~kiot model bila negovata disekcija ili analiza: smetal deka so toa }e go ispravi ona {to go smetal za op{ta sklonost kon
sinkretizam vo analitikata. Borej}i se za romanti~arskiot partikularizam nasproti univerzalizmot na prosvetitelstvoto, toj tvrdi deka odvojuvaweto e glavnata zada~a na mitologot. Taka, svedeni na lokalni specifi~nosti, najranite mitovi moème da gi nabquduvame kako vkoreneti vo gr~kata po~va. Pa sepak, Miler smeta deka postoela potreba od
kombinirawe, ne od podocne`niot sve{teni~ki vid koj ve}e go spomenavme, tuku po pat na
vleguvawe vo tragite na kultnite i mitolo{ki urneci koi se ra{ireni zaedno so osvojuva~kite rasi.
Glavniot primer za ovoj proces bil ona {to Miler go smeta za povrzuvawe na Apolon so Dorcite- imeno, deka kultot na Apolon se ra{iril poradi osvojuvawata na Dorcite.
Takvoto tolkuvawe bilo sosema tipi~no za op{toto romanti~arsko veruvawe, spored koe
ìvotvornosta te~e od sever kon jug, a ne obratno. Na toj na~in, Miler smetal deka ako sli~ni kultovi sre}avame vo Grcija i na Bliskiot Istok, toga{ tie mora da se gr~ki; ako tie
istovremeno postoele vo Grcija (Elada, R.I.) i Trakija ili vo Grcija i Frigija, koi bile
severosto~no od Grcija (Elada, R.I.), toga{ tie doa|aat od Trakija ili Frigija.(Frigija bila sozdadena od Brigija, R.I.) Istoto vaì i za vnatre{nosta na Grcija, smeta Miler: ako
sli~ni obele`ja nao|ame i na severot i na jugot od zemjata, tie re~isi redovno poteknuvaat
od severot. Zgora na toa,ako odredeni kultovi se ra{ireni niz cela Grcija i niz Egejot, tie
sigurno se domorodni, a ne vovedeni od tu|ina. (Dorcite od Dolna Makedonija na jug, R.I.)
Prviot napad na Miler se odvival protiv legendite okolu Kekrops i negovoto navodno kolonizirawe na Atina i oblasta okolu ezeroto Kopais vo Bojotija, vo koja bil lociran i Orhomen, gradot po koj bil nasloven prviot tom od negovata Istorija. Ovie tradicii
ednostavno bile osvedo~enopodocne`ni, pa taka go zadovoluvale prviot Milerov uslov za
la`nost.Pokraj toa,postoele bliski odnosi me|u Grcite,op{to Atiwanite,osobeno, od edna
strana i Egiptskata 26-ta dinastija, 664-520 pr.n.e., so prestolnina vo Sais, sestrinski grad
na Atina, od druga strana, pa taka bil zadovolen i vtoriot uslov. Zgora na toa, Miler poso~il deka glavnite izvori na legendata bila edna kniga, za koja Pavsanija rekol deka e falsifikat, kako i prikaznite koi Diodor gi slu{nal od Egip}anite, ~ij o~igleden li~en interes gi diskreditiral. I u{te pove}e, Herodot, koj cvrsto veruval vo stranski naselbi na
drugi mesta, smetal deka Kekrops e avtohton. Kone~no, Miler go citira Meneksen od eden
od Platonovite dijalozi, spored koi Atiwanite bile ~istokrvni, za razlika od Tebancite
i Peloponescite, koi bile kolonizirani od strana na lu|e od istokot.
Miler ne upatuva na ovoj navod koga im se sprotistavuva na legendite okolu osvojuvaweto na Argolida od strana na Danais; toa go pravi poso~uvaj}i na geneolo{ki razijduvawe na mitskiot krug. Toj smeta i deka Danaos ne moè da bil Egip}anec, zatoa {to e eponim
na Danajcite, koi nesporno bile Grci. Me|utoa, priznava deka dodeka egipetskoto poteklo
na Kekrops e obi~en istoriski sofizam, egipetskoto poteklo na Danaos e vistinski mit.
Miler ne moèl da ja izbegne taa otstapka, zatoa {to znael za stihovite koi govorat za kerkite na Danaos od epot Danaja. Ova, me|utoa, na legendata ne i obezbedilo istoriski status,
imaj}i gi predvid faktite za op{tata nasoka na kulturnoto te~enie od sever koj jug i egipetskoto gnasewe od bilo kakvo patuvawe i moreplovstvo.
Miler priznava deka legendite okolu Kadmos ne soo~uvaat so u{te pove}e pote{kotii. Na prvo mesto, tie se odnesuvaat na Fenikijcite, koi spored Miler bile aktivni trgovci postari od ksenofobi~nite i netrpelivi Egip}ani. Pa sepak, uveren vo trajnosta na
nacionalnite obele`ja, Miler smeta oti e nepoimlivo kako nekoi pomorski trgovci moèle da ja osvojat Teba, koja e vo vnatre{nosta na kopnoto. Toj gi napa|a legendite okolu
Kadmos, izdvojuvaj}i gi navodno fenikiskite kolonii vo Bojotija od onie kolonii vo Egej-
193
ot. Potem gi otfrla legendite za drevnite nasproti podocne`nite fenikiski naselbi na
Samotraki i Tasos vo severniot Egej, zatoa {to Herodot smetal deka tamo{niot dreven kult na Kabirite e pelazgiski.
Tuka, iako ne saka da priznae, Miler e vo nevolja zatoa {to u~enite lu|e od 17 i 18
vek znaele deka imeto Kabeiroi doa|a od semitskoto kabir (golem)- Grcite gi narekuvale
Megaloi Theoi, a Rimjanite Dei Magni, {to zna~i golemi Bogovi.384 Miler pretpo~ita da go
izvede imeto od gr~koto kai (gori), pa taka go povrzuva so nesporniot odnos pome|u kultot
i metalstvoto. Toj poso~uva i na vrska me|u Kadmos i Kadmilo, eden od Kabirite, i zabeleùva deka Kadmilo bil oboàvan vo blizinata na Teba.385 Me|utoa, namesto na obete mesta
da go sogleda kultot kako bliskoisto~en, toj go iskoristil dokazot spored koj egejskiot kult bil pelazgiski, so cel da tvrdi deka kultot i imeto Kadmos vo Teba doa|a od istiot supstrat i deka, ottuka, nema bilo kakva vrska so Fenikija. (Kadmos, Kadmilo=kad mil-o, R.I.)
Vo toa vreme, ovoj zbrkan i zbunuva~ki argument bil isto tolku neuspe{en kolku i
Mileroviot napad vrz indofilite i negovite gledi{ta za Fenikijcite i, isto kako i napadot vrz indofilite, stanuva dominanten duri vo 20 vek. Vo 1882 godina, na primer, golemiot
klasi~ar i indoevropeist, erman Uzener, go napadna Milerovoto odrekuvawe na sega ve}e
o~iglednoto vlijanie od Sredniot Istok. Miler podobro pominal so Egip}anite. Vo svoeto delo Fenikijcite, objaveno vo ~etriesettite godini od 19 vek, F.K. Movers se obiduva
da gi spasi legendite za Danaos, vrz osnova na toa {to vrskite pome|u Danaos i Hiksite go
pravat Semit, a ne Egip}anec; no toj vo golema mera bil diskreditiran i ve}e do ~etiriesettite godini stanalo nedozvolivo da se prifati bilo kakva prikazna za egipetsko poteklo na Kekrops. Pa taka, posle Miler, site ugledni u~eni lu|e rabotele vo ona {to jas go
narekuvam [irok ariski model, veruvaj}i deka fenikiski naselbi vo kopnoto na Grcija
moèbi i nemalo, no egipetski sekako nemalo.
Najgolem broj podocne`ni istori~ari, kako i nekoi od negovite sovremenici, smetale deka Miler vo osnova e romanti~ar koga smeta deka postoela kategorijalna razlika
me|u gr~kata kultura i drugite kulturi. Vo Orhomen, toj go otfrla takvoto obvinenie i, izvinuvaj}i se {to ja tretira gr~kata mitologija kako da e nebare seta mitologija koj postoi,
tvrdi deka Grcija bila del od svetot i deka, ottuka, gr~kata mitologija ja imala istata osnova kako i mitologijata od ostatokot na ~ove{tvoto. Ona so {to ne se sloùval bilo veruvaweto nakolonijalnite vrski i celosnoto pozajmuvawe na gr~kata religija i mitologija od
istokot. Miler bil uveren deka pokaàl oti takvoto veruvawe nema istoriska potkrepa,
iako iluziite vo vrska so nego go odnele na pogre{en pat seto istraùvawe na minatoto.386
Vo Prolegomena,387 Miler upatuva edna re~ita molba kon u~enite lu|e i bara da go
storat ona {to toj ne uspeal da go stori i da gi istraàt site mitologii zaradi uvid vo gr~kata. Antropol{kata {kola na klasi~arite od Kembrix, Xejms Frejzer i Xejn Harison,
koja cutela na po~etokot od 20 vek, vo nikoj slu~aj ne gi pre~ekorila tie granici. Me|utoa,
Miler ne ostavil bilo kakov prostor za osobeniot odnos pome|u gr~kite i isto~nite mitovi. Vpro~em, so negovi zborovi, celata kniga i se sprotistavuva na teorijata spored koja
mnozinstvoto mitovi se uvezeni od istokot. Toj prodolùva so eden izvonreden primer za
romanti~arski pozitivizam:
Za da go pretpostavime ova, duri i samo eden [mit], potreben e jasen dokaz, dali so
tolku golema vnatre{na soobraznost {to moè da se objasni samo kako presaduvawe ili, kako vtoro, deka mitot e apsolutno bez korewa vo lokalnata tradcija ili, kako posledno, deka
presaduvaweto e izrazeno vo samata legenda.388
384
Rasa=jazik i samo istoglasno: Kabeiroi=ka beiroi=veir (vir) oi=oj; Kabir=ka bir=vir; Megaloi=
megal=me|al oi; Magni=megni=me|ni: Magna Greika bila samo me|na Greika. Tokmu taa bila i golema.
385
Kadmilo=kad milo. Bidej}i toj mu bil mil-o, toj bil oboàvan. Sledi Kadmos=kad mo s, istoglasno.
386
Belcite bile eden narod so eden jazik,a vakov bil i na Egip}anecot Mojsej=Mojsi, ISTOGLASNO.
387
Prolegomena=pro leg o men a: pro=pro, leg=leg, o=o, men=men=min, a=a.S samo edno: tn.slovensko.
388
Vo Brigija mitska tradicija bila zmijata, koja do denes vo Brzjakija e ku}no ìvotno, koe nikoj ne
smee da ja ubie. Taa e mala i crna zmija. Babamu i majkamu na Aleksandar Makedonski bile zmijarki,
{to vaì za Ptolemejcite kavalxiite i gajdaxiite so svojata Kleopatra. Aleksandar Makedonski e
prestven so zmija na glavata. Zmija go rodila Georg Kastriotis, tn.Skendebeg. Na Saatkulata vo Bito-
194
Baraweto jasen dokaz, nasproti izdrànosta na sprotistaveni mo`nosti, e sporno
vo sekoja granka od znaeweto. Toa e apsurdno vo edno tolku nejasno pole kakvo {to e potekloto na gr~kata mitologija.
Vtorata Milerova izmama bilo prefrluvaweto na bremeto na eden takov dokaz vrz
pobornicite na Anti~kiot model. Kako {to tvrde{e Pol Fukar, nau~nik od po~etokot na
20 vek, koj veli deka postoela kolonizacija od Bliskiot Istok namesto od onie koi go branat takviot konsesus.Faktot deka blefot na Miler bil tolku uspe{en,samo pokaùva kolku
mnogu negovoto slu{atelstvo, vo tekot i na Gr~kata vojna za nezavsnost, sakale da go slu{ne
toa. Milerovoto osvojuvawe na akademskite viso~ini, od koi moèl da bara dokaz od osporuva~ite, go obezbedilo uni{tuvaweto na Anti~kiot model.
Miler priznava deka tokmu etimologijata e eden od najdobrite na~ini za razlikuvawe na istoriskite elementi od odreden mit ili legenda, osobeno etimologija na imiwata.
Samiot toj ne uspeal da ostvari golem napredok vo slu~ajot so Grcija i, posle nekolku slabi
obidi, izjavuva:
No, za àl, etimologijata e nauka vo koja pove}e se primenuva pogoduvawe na slepo
odo{to metodolo{koto istraùvawe; ako vo nea sakame se da objasnime premnogu brzo, na{ite napori po~esto zavr{uvaat so zbrkanost odo{to so objasnuvawe.
Ovoj neuspeh objasnuva zo{to, kako {to se izrazija dvajca sovremeni o~ituva~i na
Miler, filologijata vo deloto na Miler voobi~aeno e podredena na mitologijata. Me|utoa, Miler go spodeluval karakteristi~noto veruvawe vo napredokot na naukata: pa sepak...
ne e bezumno da se nadevame na u{te pova`ni re{enija od taa strana. Me|utoa, za nesre}a po
Arijskiot model, indoevropskata filologija vo izminatite 160 godini ne ponudi bilo kakva pomo{ vo objasnuvaweto na gr~kata mitologija i religija.389 Vakvata sostojba na ne{tata
stoi vo vpe~atliva sprotivnost so stotici verodostojni etimologii od semitskiot i egipetskiot. Golem broj od niv, vklu~uvaj}i gi onie na Teba, Kadmos, Kabirite i za elementot
sam- vo Samotraki- mu bile poznati na Miler, no toj retko se soo~il so niv neposredno i
prepo~ital da gi otfrli bez mnogu kolebawa.390
Sega doa|ame do podocne`niot priem na Miler i negovite idei. Vo negovoto sopstveno vreme, toj uìval voshit; nemu prv mu se podiga spomen-plo~a vo Getingen vo 1874
godina, a ve}e kon krajot na 19 vek go smetaat za pioner na sovremenata anti~ka istorija.
Vo svoeto delo Istorija na klasi~nata umetnost, objavena vo 1921 godina, golemiot Vilamovic-Melendorf vo vrska so Miler zabeleùva: Kone~no doa|ame na pragot od 19 vek, vo koj
se dovr{uva nau~noto osvojuvawe na anti~kiot svet.
Treba da zabeleìme deka ovaa izjava- nastrana kolonizira~kata prestava koja taa
ja privikuva- go slika Miler kako herojski lik vo voobi~aenata istorija na naukata, lik
koj gi pretvara haosot i temninata vo red i svetlina i koj sozdava novo nau~no pole. A na
poleto na mitologijata, taa prestava za nego e dobra formirana za vreme na negoviot ìvot.
Delata Mitologija na anti~ki Grci i Rim na Tomas Kejtli, objaveno vo 1831 godina, i Re~nik na gr~kiot i Rimski biografii i motologija na Vilijam Smit, koi od pe~at izleguvaat
pome|u 1844 i 1849 godina, gi koristat negovite novi metodi. Istori~arot na klasi~nite
studii, F.M. Tarner, upatuva na Kejtli i na Smit kako na seriozni britanski tolkuva~i na
klasi~nite mitovi, dodeka maticata izu~uva~i na mitologijata i ja prifa}at definicijata
na Miler za sebe kako nau~na i go smetaat za seriozen i skrupulozen osnova~ na nivnata
disciplina.
Me|utoa, vo izminatite dvaesetina godini, odredeni u~eni klasi~ari nekako se po~ustvitelni za negovite posomnitelni aspekti. Na primer, Rudolf Fajfer priznava deka
ogromnoto dvotomno delo na Miler, pod naslov Dorcite, poprvo bilo vpe~atliva himna za
la ima plo~a so orel vo usta zmija. Orlite go pretskaàle roduvaweto na Alesandar Makedonski. Brigiski bil pr~ot, jarec=jares=j Ares, koj se najduva vo Heraklea, ~ij mozaik so dva pr~a so svoite rogovi, Argos=a rogos, se najduva na po~etokot na [etali{teto. Vo Biblijata Aleksandar Makedonski,
Veliki, e prestaven kako pr~,ama i Brigot Pir (so Neron Epir=e Pir) so Georg Kastriotis vo 15 vek.
389
Toa bilo normalno,koga od Evropjanite postoi otvoren zagovor na jazikot na Belcite,tn.slovenski
390
Semitskiot (aramejskiot) i egipetskiot (staroegipetskiot) bile dvorasni jazici. Ednorasen jazik,
na Belcite, bile samo tn.staroslovenski i tn.slovenski jazici: Samotraki=samo traki=t raki, rakav.
195
odli~nosta na se {to e dorsko, odo{to raskaùvawe istorija. Sakaj}i da gi naglasi racionalnite aspekti na svojata disciplina, Momiqano ja naglasuva va`nosta na Nijbur, ~ij romantizam se obiduva da go odre~e, no ne go vklu~uva i Miler vo svoite brojni portreti na
klasi~ari od 19 vek.
Za nas, najvpe~tlivoto obele`je na delata na Miler e faktot deka toj vo celost se
bazira vrz tradicionalni materijali koi otsekoga{ im bile na raspolagawe na u~enite lu|e. Vo nego gi nema dogradbite na znaeweto od 19 vek. Se razbira, toj ne moèl da gi zeme vo
predvid ~itawata na klinestoto pismo ili [limanovite arheolo{ki otkritija- tie doa|aat posle negovata smrt. Me|utoa, za razlika od Hejne i Heren, Miler ne im posvetuva golemo vnimanie na istraùvawata od 18 vek; za razlika, pak, od Humbolt, Nijbur i Bunsen, gi
zanemaril senzacionalnite pridviùvawa vo u~enosta pome|u 1815 i 1830 godina. Ne postoi bilo kakva naznaka deka mu obrnal vnimanie na de{ifriraweto izvedeno od strana na
[ampolion, a negoviot neprijatelski stav kon Indija zna~i i deka pokraj bliskite vrski so
bra}ata Grim i so drugi indoevropeisti, Miler ne ja primenil novata indevropejska lingvistika vrz svojata rabota. Seto toa zna~i deka uni{tuvaweto na stariot model bilo vo celost predizvikano od pri~ini koi istori~arite na naukata gi narekuvaat nadvore{ni. Anti~kiot model padna ne poradi novi otkritija vo samata oblast, tuku zatoa {to toj ne odgovara{e na dominantniot svetogled. Da bidam poprecizen, toj be{e nesomerliv so paradigmite na rasa i napredok od po~etokot na 19 vek.
POGLAVJE 7:
HELENOMANIJA, 2
Premin na novo u~ewe na tloto na Anglija i podemot na Arijskiot Model, 1830-1860
Prvata polovina od ova poglavje go razgleduva preminuvaweto na Milerovata dejnost na angliska po~va. Prepora~livo e ovoj proces da bide ragleduvan vo kontekst na zapoznavaweto na angliskata javnost so Altertumswissenschaft i so vostanovuvaweto na disciplinata na klasicite pri {to, vo toj period, ogledite vrz (i razmisluvawata za) site aspekti od
ìvotot na anti~kite Grci i Rimjani koi stanale dostapni za uvid, bile smetani za isklu~itelno va`ni aspekti od obrazovaniot i eti~kiot proces na koj trebalo da bidat podloèni idnite vladeteli na Britanija i na ostatokt od imperijata.
Klasicite stanale sredi{teto na reformiraniot javen u~ili{en sistem, a na univerzitetsko nivo tie ednostavno stanale dominantni. Ovie reformi bile predvodeni od
strana na d-r Arnold i preostanatite vikotorijanski reformatori od periodot na ranoto
doba, koi vo germanskiot obrazec na {koluvawe i voop{to na obrazovanie go prona{le posakuvaniot tret pat, koj bi moèl da raskrsti so stagnacijata na torievskata i vigovskata
Anglija, bez pritoa da zapadne vo zamkata na francuskiot radikalizam. Taka, sli~no kako i
Humbolt i negovite germanski kolegi triesetina godini porano, angliskite reformatori
bez somne` bile mnogu pove}e ispla{eni od revolucijata otkolku od nekakva reakcija. Sepak, toa ne uspealo da gi zasolni od napadite na konzervativcite.
Konop Tirlvol i Xorx Grout se me|u prvite koi ja predizvikale i napadnale zalo`bata na Mitford za tkn. Anti~ki model, a obajcata doa|ale od razli~ni frakcii na postoe~kata reformuva~ka elita. I dvajcata pokaùvale voodu{evuvawe od rabotata na Miler, no i odbivnost kon negoviot ikonoklasti~en radikalizam. Tirlvol kategori~no odbival da gi otfrli fenikiskite naselbi,dodeka Grout go presekol Gordieviot jazol i odbival
voop{to i da {pekulira za verodostojnosta na gr~kite legendi i na na~inot na koj minatoto e prikaàno preku niv. No, i pokraj razlikite vo nivnite pristapi, kako oska na nivnite zaedni~ki napori deluvala namerata za diskreditirawe na tradiciite od minatoto
koe se odnesuvale na kolonizacijata so {to, sledstveno na toa, se glorificirala nezavisnata kreativnost na Grcite, koi na eden takov na~in se steknale na nekoj vid status na poluboèstva. Sekako, ova nai{lo na odobruvawe od strana na aktuelnata javnost, koja i onaka po~nala se pove}e da projavuva filhelenski trendencii za boewe na sopstvenoto minato, so
zabeleèn porast na netrpelivost kon onie drugite, t.e. kon neevropskite kulturi .
(Gi nema tn.slovenski jazici za istoglasno: Konop=konop, Tirlvol=tirl vol, R.I.)
196
Vtoriot del od sedmoto poglavje go razdeluva pomiruvaweto pome|u indofilijata
i indoevropskite studuski istraùvawa i pome|u filhelenizmot i Altertumswissenschaft. Po
Milerovoto razurnuvawe na Anti~kiot model, ne bilo osobeno te{ko ovoj novonastanat vakum da se ospolni so eden nov model koj se odnesuval na indoevropskoto osvojuvawe, za koe
se pretpostavuvalo deka do{lo od sever. Vo ovoj slu~aj, za razlika od prethodnoto poni{tuvawe na Anti~kiot model, postoelo dobro objasnuvawe za novonastanatata promena od strana na onie koi vsu{nost i zapo~nale so nejzinoto zagovorawe: neophodnosta od razotkrivaweto i objasnuvaweto na indoevropskata osnova na gr~kiot jazik. Vo sekoj slu~aj, nema somnevawe deka i germanskite i angliskite u~eni ~ustvuvale osobena naklonost kon eden takov vid idei, idei koi bile vtemeleni vrz svoevidna invazija od severot i kon soodvetstvuvale od raste~kiot rasizam i so obrazecot na Nijbur za postoeweto na etni~ka istorija.
Ostanuva malku prostor za somne` i deka tokmu taa moderna strast, koja Evropjanite ja projavuvale kon Indija, gi nateralo da obrnat malku pove}e vnimanie na invaziite koi gi prezemale Arijcite od sever vo predelot na potkontinentot. A, so mala pomo{ na imaginacijata, ne bilo osobeno te{ko da se dojde i do svoevidna transpozicija na ovie osvojuvawa- karakteristi~ni za indiskata tradicija- na teritorijata na Grcija, za {to vop{to ne postojat
nikakvi zapisi.391
Germanskiot model i obrazovnata reforma vo Anglija
Na sli~en na~in kako {to Isokrat gi gledal Atincite i voop{o Grcite (Eladcite,
R.I.) vo 4 vek pr.n.e. taka, na po~etokot od 19 vek, Germancite bile sosema ubedeni deka tokmu tie se intelektualnite instruktori na ~ove~kata rasa. Toa prestavuvalo svoevidno
samonazna~uvawe, {to nai{lo na odobruvawe i bilo prifateno od strana na golem broj progresivni Evropjani i ìteli na Severna Amerika. Germanskata filozofija i germanskiot obraziven obrazec, vsu{nost ovozmoìle da dojde do kompromisno re{enie, do sreden
pat vo izborot pome|u raspadnatite tradicii i francuskata revolucija i ateizmot. Sovremeniot istori~ar na knièvnosta, Elinor [afer, vo odnos na eden opredelen aspekt od gorenavedenata pojava, pi{uva vaka:
Germanskata kriti~ka {kola se karakterizira so u~enost i e
prili~no tehni~ka, a so toa i nesoodvetna da sluì kako prira~nik za
nekakvo dvièwe na rabotni~kiot otpor...vo u{te pogolema merka, taa e
podlo`na na brojni interpretacii, me|u koi se nao|a i revizionisti~kata
vntre{na reforma, koja gi ostava ne~epnati levite eklesijasti~ni i
politi~ki instutcii, pri {to vistinskata mo} ostanala onamu kade {to
se nao|ala prethodno. Vo Anglija, od 1830 godina pa navamu, znaeweto
na najnaprednite kontinentalni {koli sluèle kako stap so koj mu bil
davan }otek na angliskiot akademski establi{ment...Samata
priroda na ovoj na~in na razmisluvawe sama po sebe ni kaùva za stepenot
na dvoli~nost na ovoj politi~ki romntizam a, moèbi i vo u{te
pogolema mera, za prirodata na viktorijanskiot kompromis. Od
opredelena gledna to~ka, vakvata toga{na sostojba moè da se
okarakterizira kako grdewe ogromen intelektualen spomenik na
borùaskoto licemerie.
Ovoj svoeviden germanski trend e najdobro prikaàn od strana na poznatiot francuski filozof i politi~ar, Viktor Kuzin, ~ij najplodotvoren period e lociran vo grand
bourgeois, t.e. reìmot na Luj Filip. Kuzin gi vospostavil osnovite na francuskoto obrazovanie vrz pruskiot obrazoven model i, sli~no kako i Humbolt, kon kogo imal neizmerna
po~it, ostavil posebno mesto vo obraazovniot sistem za izu~uvawe na anti~kata kultura,
stavaj}i osoben akcent vrz starite Grci. Toj bil i zakoraven branitel na stanovi{teto bazirano na cvrstoto razgrani~uvawe pome|u primitivnata i spontana filozofija na istokot i refleksivnite filozofii na paganskiot i hristijanskiot svet.
Dodeka mnogumina od Angliskite reformatori go pre~ekuvaat prikaàniot pruski
Bildung so ra{ireni race, i toa re~isi vedna{ po negovata artikulacija vo novata sredina,
391
Me|utoa, na Peloponez=Morea, od 14- 15 vek, postojat indiski=ciganski naselbi, so svojota buzuki.
197
mo}ta na konzervatizmot uspevala vo podolg vremenski period da go zadrì procesot na germanizacija na obrazovniot sistem, koj opfa}a pove}e desetletija. Vsu{nost, ovoj proces i
ne moèl da zeme poln zamav pred nastapot na vtorata tretina od 19 vek, odnosno pred periodot koga nekonformisti~kiot pritisok i pritisokot od strana na raste~kata industrijalizacija go prinuduva establi{mentot da otvara novi univezitetiti, pri {to kako o~igledna neophodnost se naloùva potrebata od reformi vo javnite {kolski ustanovi od {to, se
razbira,ne bil zaobikolen nitu takanare~eniot Oksbrix. Do organizirawe na seminari ili
ne bile vo potpolnost zavr{eni, a duri i potoa podrùva~ite, me|u koi ima i imiwa na ugledni profesori, na ovaa svoevidna avtokratija od germanski tip, naiduvale na negoduvawa
i opstrukcii od strana na drugite univerziteti i od strana na liberalnite strukturi koi i
pripa|ale na reformatorskite frakcii. Bitno e da se napomene i deka na ovoj Bildung na germanski sistem na tloto na Anglija mu e posveteno daleku pogolemo vnimanie, i e sfaten
daleku poseriozno otkolku {to e toa slu~aj so ~inot na ispituvaweto na ovoj svoeviden fenomen. Za~uduva~ki e faktot koj govori deka eden Xoust, vode~kit klasicist vo periodot na
vtorata polovina od 19 vek, e ~ovek koj uspeal da ostane vo trajno se}avawe na golem broj od
negovite studenti bez da ja poseduva kompententnosta, vo smisla na u~enost i sposobnost, na
pogolemiot broj od negovite prethodnici koi ne bile podle`ni na procesot na reformacija. Vo ovaa smisla, brojot na izvr{eni ispituvawa od strana na angliskite univerziteti e
nesporedlivo pomal vo sporedba so impresivniot opus na germanskata profesura.
Izu~uvaweto na latinskiot jazik i ~itaweto na literaturata od anti~kiot period
prestavuvale svoevidna sredi{na to~ka na obrazovanite programi na srednovekovnite univerziteti. Vo Anglija, ovie aspekti na naobrazbata zabeleùvaat zna~itelen porast vo tekot na 18 vek, a toa se slu~uva naporedno so padot na zainteresiranosta kon religijata i teologijata i so porastot na odbivnosta kon matematikata, {to bile karakteristi~ni za se pogolemiot broj u~enici koi glavno poteknuvale od aristokratski semejstva. Kako dopolnuvawe na ovde kaànoto,no i kako {to imavme mo`nost da vidime i prethodno, pogolemo vnimanie mu se obrnuva na stargr~kiot jazik, {to osobeno e slu~aj po 1780 godina. Latinskiot
jazik naj~esto se izu~uval vo pogornite klasovi; a sega tokmu starogr~kiit go dobiva primatot. Vo sekoj slu~aj, prvi~noto pribegnuvawe kon klasicite- izu~uvaweto na site mo`ni
aspekti ot antikata, sfateno kako moralen i intelektualen trening za pripadnicite na
elitatata- se pojavilo edinstveno vo prvata polovina od 19 vek i toa- dali direktno ili indirektno- odej}i po stapkite na germanskiot obrazec.
ôvekot za koj moè da se kaè deka e najodgovoren za promoviraweto na ovaa tendencija, no i koj vo istorijata }e ostane zapameten kako glavniot promotor na toj neverojaten
i isklu~itelno ~uden hibrid, e Tomas Arnold, pro~ueniot hristijanin-xentlemen. Na pozicijata rakovoditel na Ragbi i so projaven golem stepen na interes istaknuva kako isklu~itelno vlijatelna figura, osobeno vo periodot koj gi opfa}a poslednite deset godini od
negoviot ìvot, t.e. periodot pome|u 1832 i 1844 godina. Sli~no kako i Humbolt i Kuzin, i
Arnold i pripa|al na onaa op{testvena struktura koja bi moèla da se nare~e agresivna
sredina,a koja se odlikuvala so prijavuvawe netrpelivost kako kon revolucijata, taka i kon
reakcijata. Ideja-vodilka vo negovite napori za ostvaruvawe na posakuvanite reformi zaradi za~uvuvawe na najdobroto od tradicijata, bila negovata qubov kon Germanija: toj imal
mo`nost da se zapoznae so Bunsen vo Rim vo 1827 godina, a nivnoto poznatstvo nabrgu prerasnalo so vistinsko prijatelstvo; i pokraj maliot stepen na zagriènost poradi istoriskiot
skepticizam na Nijbur, toj stanuva strasen po~ituva~ na negovata rabota i pi{uva eden vid
skratena verzija na negovata poop{irna Istorija na Rim, {to prerasnuva vo ogled koj dostignuva golema popularnost.Pokraj drugoto,Arnold go imal istoto stanovi{te kako i Nijbur vo odnos na razmisluvawata za ulogata na rasata, odnosno rasnata determiniranost vo
objasnuvaweto na istorijata, {to go naveduva vovednoto predavawe koe go odrùva kako kralski profesor po moderna istorija vo Oksford, vo 1841 godina, da i go posveti tokmu na taa
tema. D-r Arnold, zaedno so negoviot sin Metju, se zna~ajni najmnogu poradi modernosta
koja ja promovirale; tie uspeale da gi artikuliraat i da im dadat u{te pogolem zamav na ve}e postoe~kite, mnogu popularni za toa vreme ~ustva i razmisluvawe od toj tip.
Na Univerzitetot Kembrix se pojavile u{te pooriginalna grupa u~eni lu|e. Imeno,
mo`nosta za voveduvawe reformi vo obrazovanieto vo ovoj ne tolku konzervativen i vigov-
198
ski univerzitet, se nayira so voveduvaweto na Tripus za klasi~ni studii na Kembrix vo
1822 godina, koj se sostoel i od otvoreni diskusii pome|u kandidatite koi go branele svojot
diplomski ispit; tokmu preku Kembrix se odvivalo zapoznavaweto na angliskata javnost so
dostrelite na novoto germansko {kolstvo i so Altertumswissenschaft. Vsu{nost, dvete klu~ni
figuri vo toj proces se dvajca mnogu bliski prijateli i kolegi na univerzitetot. Nivnite
imiwa se Xulius Hear i Konop Tirlvol. Hear pogolemiot del od svoeto detstvo go minal vo
Germanija, kade {to go nau~il germanskiot jazik i kade {to se steknal so doìvoten afinitet kon taa kultura, afinitet koj potoa go prenel i na svojot kolega i prijatel, Konop Tirlvol. Zaedno so matemti~arot Vilijam Vivel, tie se me|u prvite aktivisti koi se zalagaat za sozdavawe Unija na univerzitetot Kembrix, koja prestavuvala svoeviden studentski
debaten klub, no koj bil zatvoren vo 1817 godina pod obvinenie deka se zanimava so subverzivni aktivnosti, po {to Vivel i Tirlvol, na svoja raka, prodolùvaat so izu~uvaweto i
usovru{vaweto na germanskiot jazik pod zakrila na nivniot kolega i prijatel Hear. Vo period od samo edna godina, Tirlvol ne samo {to prili~no solidno go sovladale germanskiot
jazik, tuku uspeva i so lesnotija da ja pro~ita Istorijata napi{ana od Nijbur. Nabrgu potoa
zaminuva za Rim, kade {to se povrzuva so tamo{nite germanski zaednici i kade vospostavuva bliski i prijatelski vrski so Bunsen koj, spored negovite zborovi, go izvr{il najgolemoto vlijanie vrz negoviot ìvot.
Po vra}aweto vo Anglija, Tirlvol go preveduva Sv. Luka, eden teòk i sloèn teolo{ki traktat napi{an od [laermaher, poznat romanti~ar i arijski teolog, koj bil i
eden od omilenite avtori na Humbolt i na Bunsen. Ovoj negov poteg predizvikal skandal vo
krugovite na konzervativnoto sve{tenstvo, koe sekoga{ bilo raspoloèno za napad protiv
se {to bilo povrzano so germanskata teologija, no toa ne go pokolebuva Tirlvol da se vrati
vo mati~niot Triniti392 kolex i tamu da ja poloì svetata zakletva. Vo 1827 godina, toj i
Hear zapo~nuvaat da rabotat na prevodot na Istorijata na Nijbur; prviot tom se pojavuva vo
1828 godina, vtoriot tri godini podocna,dodeka planiraniot tret tom, i pokraj nivnata isklu~itelna trpelivost i neverojatna posvetenost,sepak ostanuva nedovr{en.(Luka=luka,R.I)
Do po~etokot na novata dekata, t.e. pred 1830 godina, Tirlvol i Hear ve}e imale vospostaveno kontakti so edno malo hermeti~ko i tajno studentsko dru{tvo, koe se sostanuvalo i rabotelo pod imeto Apostoli, formirano kako eden vid hristijanski dru{tven klub
aktiven ve}e desetina godini. Tie odigrale zna~ajna uloga vo negovata transformacija, davaj}i mu go svoevidniot metafizi~ki i liberalen karakter koj- so opredeleni ostapki- opstojuva i do den-denes. Tie gi mohrabruvale pomladite sobra}a vo svojata naobrazba da go
vklu~at i poetite romanti~ari i pridobivkite od germanskiot {kolskim obrazec. Vo prodolènie,kako dopolnenie na kaànoto,gi naveduvame zborovite na eden ~len na dru{tvoto,
koj bil primen vo negovite redovi vo 1832 godina:Kolrix i Vordsvort bea na{ite vrvni boèstva, a na Hear i na Tirlvol gledavme kako na nivni proroci; eden drug izvor poso~uva
deka Nijbur za niv prestavuva{e bog, koj dolgo vreme gi oformuva{e nivnite misli i ~ustva. Romanti~arskiot etos na grupata bil dopolnitelno intenziviranvo 1833 godini po
smrtta na Halam, edno izvonredno mom~e omileno vo dru{tvoto i mnogu ceneto i sakano od
strana na Tirlvol; svoevidniot kult kon nego predizvikan od negovata prerana smrt, koja se
trnasformirala vo simboli~no obele`je na zasekoga{ izgubenata mladost i ubavina i koj
ostanuva kako stoèrna Dru{tvoto vo slednite ~etirieset godini, e opi{an i ovekove~en
vo poznatata pesna In Memoriam od Tenison. (Halam=Galam=@alam, R.I.)
Bez somnenie, Tirlvol se doìvuval sebesi kako svoeviden Sokrat na grupata, vloùvaj}i se sebesi celosno i svesno vo procesot na oformuvawe na najdobrite umovi od pomladata generacija, naso~uvaj}i gi da ~ustvuvaat na romanti~arski na~in, a da razmisluvaat
skepti~no. Taka, govorej}i i za apostolite, no i za toga{niot Zeitgeist voop{to, ovoj romanti~arski skepticizam stanuva sredi{niot etos na ona {to sovremeniot istori~ar na op{testevite priliki, Noel Anan, go narekuva intelektualna aristokratija ili nova inteligencija. Ovaa svoevidna sokratska reputacija na Tirlvol bila dopolnitelno zgolemenata so negoviot principelen stav vo odnos na prifa}aweto na disidentite vo povisokite
392
Angl=a n gl, Engl=e n gl: a=e, n=n, gl=`l; angel=engel, `l=èl: èlva=èlba; Triniti=tri nit-i.
199
stepeni na obrazovanie koi gi nudel sistemot koj funkcioniral na Kembrix. Tokmu od tie
pri~ini, no i bez poddr{kata od strana na Hear i svoevidnoto predavstvo od strana na Vivel, toj e prinuden da raskrsti so dotoga{nite prijatelstva so niv. Vo sekoj slu~aj, negovata
ogor~enost nabrgu e ublaèna poradi negovite prijatelstva so mnogu vidni li~nosti od visokite vigovski op{testveni krugovi: toj za relativno kratko vreme se steknuva so zaviden
imot vo Isto~en Rajding, {to mu ja ovomozùva udobnosta da i se posveti na pi{uvaweto na
negovata Istirija na Grcija.
Vo 1840 godina Tirlvol e nazna~en za biskup na Sv. David, najstarata biskupija na
teritorjata na Vels. [to se odnesuva do ovaa negova inauguracija, najsoodvetno e taa da bide
razgledana vo kontekst na toga{nata serija progermanski ~ekori koi bile prezemeni od toga{nata vlast, vklu~uvaj}i go i postavuvaweto na d-r Arnold na ~elnata pozicija na Kralskata Profesura, kako i specijalnata misija koja mu bila doverena na Bunsen od strana na
pruskata vlada,a koja se sostoela od ponatamo{no pro{iruvawe na negovoto religijsko vlijanie na tloto na Anglija, koe bilo prepolno so silni tevtonski potkonteksti, so krajna
cel- soedinuvawe na Luteranskata i Anglikaskata crkva. Ovaa {ema se zdobila so svoja vistinska, konkretna forma,vo obedinetata Evangelska episkopalna crkva so sedi{te vo Erusalim, i tokmu ovoj ~ekor direktno vlijael idniot Kardinal Wumen kone~no da se priklu~i
kon katolicizmot. Ova negovo preobratuvawe prestavuva izvonreden prikaz na razdorot koj
toga{ generalno se slu~uva vo romanti~arskoto dvièwe, pome|u progresivnite vqubenici vo Grcija i Germanija od edna strana, i reakcinerniot vid strast kon hristijanskite rituali i kon sredniot vek koja, moèbi i bez nivnoto svesno posakuvawe, moèla nedovolno
vnimtelno da gi odvede vo latinskata kultura, od druga strana. (inaugurat=i na ugurat, R.I.)
Kako biskup, Tirlvol osobeno go vozdignuval liberalizmot na novata inteligencija i nejzinata eklesijastikalno krilo, poznao kako [iroka crkva. Vo ovie negovi usilbi
toj ~estopati ostanuval i sam, a negovoto prvo konkretno deluvawe vo taa nasoka gi v~udonevidelo drugite od negoviot tabor. Imeno, toj bil edinstveniot biskup koj javno nastapil
vo odbrana na gra|anskite prava na Evreite. Za ova negovo, moè slobodno da se kaè, prili~no hrabro povedenie, toj najverojatno bil voden od raznordni pri~ini. A site tie zaedno
oformuvale eden op{t liberalizam, koj bil vtemelen na negovoto dlaboko ubeduvawe deka
asimiacijata vsu{nost go prestavuva najbrziot pat do posakuvanoto preobratuvawe. (Vpro~em, preobratuvaweto na Evreite bila i glavnata pri~ina poradi koja Evangelskata episkopalna crkva vo Erusaslim bila, na~elno, i oformena) Tirlvol prodolìl so toa negovo
povedenie, vtemeleno na kombinacijata pome|u liberalizmot (sekako, kako {to toj podrazbiral) i tenzijata {to ja {irel okolu sebe, do krajot na svojot ìvot, {to pridonelo da bide toleriran edinstveno od strana na negovite deca i doma{ni mileni~iwa.
Imaj}i go predvid celiot toj period oboen so negoviot revnosen reformizam- koj ja
doìvuva svojata kulminacija so eden izvonredno elokventen govor, vo koj toj na izvonreden
na~in gi poso~uva prvencite na antidisestabli{mentarijanizmot- mora da se naglasi i deka Tirlvol sekoga{ bil- a i do den-denes ostanuva zapameten kako- romanti~ar i kontrarevolucioner. Za negovite Primitae, zbirka esei koi gi napi{al na samo edinaesetgodi{na vozrast, Anti-Jakobinskata Revija imala samo pofalni zborovi, a eseite mu bile posveteni na
ìvotot i deloto na biskupot Persi, ~ii Ostanki od Drevnata Britanska Poezija se pokaùvaat kako klu~ni za posledovatelniot interes koj idnite romanti~ari go projavuvale
kon ànrot balada- kako vo Britanija, taka i vo Germanija. Potoa, vo tekot na dvaesettite
godini od 19 vek Tirlvol, zaedno so Hear, gi vostoli~uva ekstremnite reaktivni fazi na
Vordsvort i na Kolrix. Tirlvol mnogu se voznemiril i od soznanieto za revolucijata za koja mislel deka ja razotkril vo ]erkata na Rebeka- ~ie dejstvie se odviva okolu eden Vel{anin koj se preslekuva vo ènski ali{ta so cel da podmetnuva poàri vo omrazenite kabini koi bile podignuvani za sobirawe taksa- kako i za vreme na Amerikanskata gra|anska
vojna koga, bez razlika na negovoto neodobruvawe na konceptot na ropstvoto, kako u{te poalarmantno od toa go uvidel porastot na militantnata demokratija, vo koja vladee zakonot
na posilniot. Ponatamu, toj bil opsednat so ona {to negoviot prijatel Tomas Karlajl go
opi{al kako bezmalku freneti~na vonemirenost poradi zakanuva~kata francuska napast.
Po se izgleda deka politi~kite ubeduvawa na Tirlvol ne se razlikuvaat premnogu od onie
na Bunsen, na Tomas Arnold i na mladiot Nijbur.
200
Osumtomnata Istorija na Grcija napi{ana od Tirlvol, koja zapo~nala da se izdava

vo 1835 godina, vsu{nost e prvoto poobemno- i po golemina, i po zna~ewe- pi{ano delo na
angliski jazik koe se zanimava so dostignuvawata i rezutatite na novoto germansko {kolstvo. Ova delo e prvoto i koe i go odzema primatot na prerthodno najobemnata Istorija od
Mitford,pe~atena nekade pome|u 1784 i 1804 godina. Ovaa konfrontacija so konzervativecot Mitford bila zapo~nata destina godini porano, u{te od vremeto na besneeweto na Gr~kata vojna za nezavisnost, i toa po pat na prepiski koi se pojavuvale vo pe~atot vo periodot
pome|u 1824 i 1826 godina.Prviot ogled, napi{an od strana na izvesen Tomas Babington Mekoli,393 prestavuval èstoka kritika na ekstremno reakcionernite antiatinski i antispartanski stavovi koi Tirlvil mu gi pripi{uval na Mitford. Sepak, Mekoli prvenstveno mu
zameruval na Mitford za na~inot na koj gi prikaùval Grcite, odnosno poradi toa {to gr~kiot narod go prikaùval kako samo u{te eden vo nizaata narodi: kako i [eli ili, na tloto na Germanija, [iler i Humbot, i Mekoli stoel na edno takvo stanovi{te deka Grcite,
vsu{nost, se nao|aat nad mo`nosta za edno takvo prikaùvawe, odnosno deka ne se podlo`ni
na takov i sli~ni vidovi analizi. Spored negovite sopstveni zborovi, koga toj samiot razmisluval za Grcija, se obiduval da ja zanemari to~nosta i preciznosta na sudijata za smetka
na uvaùvaweto koe go ~ustvuva poklonenikot.
Vtoriot napad od ovoj vid,koj se slu~uva vo 1826 godina, doa|a od peroto na eden mlad
bankar so radikalni pogledi, po ime Xorx Grout. Grout go is~ital Mitford u{te povnimatelno otkolku {to toa pred nego go storil Mekoli, i do{ol do zaklu~ok deka Mitford voop{to ne bil prospartanski orientiran- kako i Aristote- deka toj vsu{nost gi favoriziral me{anite vidovi poredoci. Grout upatuval osobena zamerka na ona {to go gledal kako
proangliska pristrasnost na Mitford, kako i na negoviot neuspeh da ja prepoznae onaa osobenost karakteristi~na edinstveno za Grcija, poradi koja Grcija e navistina isklu~iva, a
koja Grout ja izvlekol od negovite slobodni pretpostavki: Tokmu na demokratijata kako takva (i na sli~nite na nea vidovi otvorena aristokratija, koi vsu{nost se mnogu nalik na
nea) i ja dolìme neposredlivata izvonrednost i raznovidnost na ona {to go poznavame kako individualen talent, a od koj e so~ineta ubavinata i slavata koja ja krunisuva gr~kata istorija. Me|u drugoto, toj se zalagal Grcija da se zdobie so eden vid specijalen status i tretman, a kako pri~ina za toa go naveduval faktot deka nejzinata posebnost ve}e bila institucinalizirana. êsto potenciral deka korenite na isklu~itelniot interes na koj se bazira samiot klasicisti~ki presvrt vo angliskoto obrazvanie treba da se baraat tokmu vo gr~kite izvori.... Obajcata pogore napomeneti, uslovno kaàno kriti~ari, go delele misleweto deka izu~uvaweto na osobenostite na anti~ka Grcija treba da go drì primatot na obrazovniot proces. So tek na vreme, kaj Mekoli do{lo do promena na poliwata na interes,
dodeka Grout opstoil na svoeto prvi~no stanovi{te, uporno gradej}i go i vo ponatamo{nite anga`mani {to, dvaeset godini podocna, rezultiralo so pi{uvaweto na negovata sopstvena i poprili~no obemna Istorija na Grcija. (Promena, toj omekna: Mekoli=mek koli, R.I.)
Sepak, pred seto toa, na javnata scena se pojavik Tirlvol. Voobi~aenite ogledi koi
se zanimavaat so prilikite od toj period se odnesuvaat na toa deka dodeka Mitfirdoviot
konzervativisti~ki prezir kon gr~kata demokratija napravil od negovoto delo vistinski
pettomen traktat za Torievskata partija, za koja Istorijata na Grout prestavuvala eden
vid radikalen predizvik. Tirlvol deluval kako svoeviden most pome|u dvete polarizirani
stanovi{ta, kako nekoj koj uspeal da ja odrì ramnoteàta. Aspektot od ovaa pojava {to go
zadrùva na{iot interes e kontrastot pome|u napadot na Anti~kiot model od strana na Tirlvol i Grout, od edna strana, i zalagaweto na Mitfird koe se dvièlo vo nasoka na negova
odbrana, od druga strana.Kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime vo Tretoto poglavje, u~enite od prethodnite epohi naj~esto go prifa}ale ovoj model bez voop{to da go dovedat vo
pra{awe i bez da imaat potreba da go opravdaat. Sepak, so po~etokot na 1780-te godini, na
Mitford mu se naloìla neophodnosta od soodvetna artikulacija za odbranata na negoviot
ortodoksen stav, koj se temelel na toa deka Grcija vsu{nost bila kolonizirana od strana na
Egip}anite i Fenikijcite. Toj se zalagal deka treba da im se veruva na postoe~kite pronajdeni gr~ki izvori koi ukaùvaat tokmu na toa, i toa ne samo zatoa {to tie bile na{iroko
393
Rasa=jazik, istoglasno, tn.slovensko: Babington=babin g ton; Mekoli=mek koli=koli=kori=k or i.
201
rasprostraneti i prepolni so poedinosti koi se odnesuvale na kolonizacijata koja najverojatno navistina se slu~ila, tuku i zatoa {to za eden narod kakov {to bile starite Grci bi
bilo krajno nesoodvetno da izmisluvaat prikazni koi bi odele sprotivno na nivnite interesi.
Protiv ovaa pretpostavka, Tirlvol gi navel sumiranite argumenti na Miler, bez
pritoa da go navede negovoto ime kako izvor na podatocite. Vo odnos na ova pra{awe toj pridodava i eden prili~no fascinanten ogled koj se odnesuva na motivacijata na Miler:
Vo sporedbeno podocne`niot period- onoj koj doa|a po porastot na
popularnosta na istoriskite pi{ani tekstovi kaj Grcite- naiduvame na
edno prili~no generalno ubeduvawe, i kaj obi~niot narod, no i pome|u
u~enite lu|e od toj period, deka vo epohite na ranata antika, u{te pred
Pelazgite da go otvorat patot za ona {to denes go narekuvame Helensko,
na bregovite na Grcija, privlekuvani od taa teritorija od najrazli~ni
pri~ini, pristignuvale golem broj tu|inci, koi tamu podignuvale svoi
kolonii, no {to sleduvalo oformuvawe na dinastii i gradewe na gradovi,
so {to doa|alo do donesuvawe na novi, i dotoga{ nepoznati za
domorodnoto naselenie, ve{tini i obrasci na op{testveno ureduvawe.
Istoto ubeduvawe se provlekuva i do den-denes, i re~isi nasekade e op{to
prifateno, ne vklu~uvaj}i gi pritoa i u~enite od modernite vremiwa...
Od tie pri~ini, potrebna bila prili~no golema smelost i hrabrost duri i
za obid za frlawe na senka na somne` vrz edno takacvrsto vostanoveno
gledi{te, zemeno pod zakrila i na op{testvenata javnost, a i za{titeno
od strana na, najte{koto za promena na gledi{teto, javno mnenie, a ova
moèbi i voop{to ne bi bilo staveno pod znak pra{awe dokolku
zaklu~ocite proizlezeni od negovoto razgleduvawe ne isprovocirale

eden vid qubomorno isleduvawe na samata po~va na koja {to, samoto
toa, vo prv plan, i po~iva. (kurzivot nazna~en od moja strana)
Tirlvol ne poso~il na {to to~no misli koga gi naveduva tie proizlezeni zaklu~oci
no, zemaj}i ja predvid rabotata na Miler, te{ko e da se sogledaat bilo kakvi drugi konotacii osven onie istite prethodni prisutni, odnosno romanti~arskite i rasnite. Proiznesuvaweto na edno vakvo stanovi{te od nekoj koj bil vo blizok kontakt so germanskite u~eni
e od golemo zna~ewe, poradi toa {to ukaùva deka projaveniot kriti~ki stav ne proizlegol
poradi eventualnoto postoewe na nekakvi formalni nedoslednosti- kako {to e toa slu~aj
so tvrdeweto na Miler vo odnos na Danaos- tuku poradi toa {to samata sodrìna na legendite po~nala da se nametnuva kako neprifatliva. Tirlvol prodolùva vo istiot manir:
Sepak, po budeweto na ovoj duh, otpo~nal i procesot na sogleduvawe deka
verodostojnosta na dotoga{nite prikazni koi se odnesuvale na
naselbite od tie damne{ni epohi moè, i treba, da bide stavena pod znak
na pra{awe, i toa ne samo poradi neverojatnite karakteristiki so koi
tie, samite po sebe, se odlikuvaat, tuku mnogu pove}e i zaradi
somnitelniot fakt koj ukaùva deka naporedno so minuvaweto na
vremeto, nivniot broj doìvuva postojan porast, a poedinostite koi se
odnesuvaat na niv (izgledano) stanuvaat se poprecizni, taka {to kako se
oddale~uvame kon minatoto, podatocite koi gi dobivame stanuvaat se
pomalkubrojni dodeka, kone~no, konsultiraj}i gi Homerovite poemi,
doa|ame i do kone~no gubewe na tragite za nivnoto postoewe.
Sli~no kako i Miler, pred nego, Tirlvol vo spisite na starogr~ki avtori od ranite
epohi ne uspeval da iznajde konkreten model koj bi moèl da mu oponira na Anti~kiot, poradi {to bil prinuden da go iznajde so pribegnuvawe kon argumentot od ti{inata. Od tie
pri~ini, po~nal da pribegnuva kon tvrdeweto deka uspeal da detektira izvesno premol~eno nesogolasuvawe kaj nekoi od gr~kite avtori, {to pridonelo da poveruva vo toa deka legendite vsu{nost bile negirani so toa {to bile premol~uvani vo postarite gr~ki poemi i
od strana na istori~arite od poodminatite epohi.
Vo duhot na eden vistinski pripadnik na Apostolite, Tirlvol bil obdaren so sposobnosta da ja sogleda mnoguzna~nosta koja se sostoi vo pra{awata a konkretno, vo odnos na
202
ova specifi~no pra{awe, no se izgleda deka bil poprili~no rastrgnat pome|u Milerovite
radikalii, no sepak zadovolitelni zaklu~oci, i krutniot ortodoksen stav, gor~livo zastapuvan od Nijbur. Od tie pri~ini, toj go pi{uva slednovo: se ~ini vozmo`no, a duri i neophodno, za~ekoruvaweto na patot koj vodi niz sredinata, odnosno pome|u starite, ve}e vostanoveni, i novite pretpostavki. I negoviot kompromis bil onoj voobi~aeniot- Egip}anite ?
Ne ! Fenikijcite moèbi ?- prodolùvaj}i da gi negira, na rasni osnovi, vistinite okolu
legendite koi na primer se odnesuvale na Egip}anecot Kekrops ili onie od Danaos: da se
govori za dojdenci so ~isto egipetsko poteklo, so egipetska krv, koi go minale Egejot i koi
tuka osnovale primorski gradovi, se ~ini deka voop{to ne soodvestvuva so seto ona {to go
znaeme za nacionalnite obele`ja. Zabeleète go, na primer, ona ~isto i ona primorski !
Tirlvol pristapuval so osobeno vnimanie koi odbiraweto na zborovite, imaj}i go tuka predvid odbedgnuvaweto od mo`nite protivre~nosti koi bi moèle da prizlezat od dejstvuvawata na Mohamed Ali i Ibrahim, no ovoj sistematiziran vid rasizam e dobar primer za toa
kolku lesno moè da se slu~i ideologijata da gi zaseni golite fakti.
Od druga strana, Tirlvol gi prifatil legendite koi se odnesuvale na Kadmos i na
Fenikijcite, i toa ne samo onie koi se odnesuvale na ostrovite, tuku i onie za Bojotija. Druga pri~ina poradi koja toj moè, i treba, da se razgleduva kako oddelen primer od preostanatite rasisti~ki orientirani nau~nici i antisemiti koi rabotele vo periodot na preminot od 19 kon 20 vek e bidej}i, i pokraj toa {to izrazot mu bil izrazeno romanti~arski, sluèj}i se so terminot od tipot na krv i rasa, toj vo 1830-te godini po~nuva da ukaùva na
toa deka:
Samo po sebe, od malo zna~ewe dali ponekoja grupa Egip}ani ili
Fenikijci se me{ale ili ne se me{ale so naselenieto koe ve}e
ìveelo na tloto na Grcija. Ona {to navistina go pravi ovoj ogled
interesen e pretpostavenoto vlijanie koe doa|aweto na ovie tu|inci go
izvr{ilo, ili ne go izvr{ilo, vrz op{testvoto na nivnata nova
sredina.
Eden vakov nedostatok na grià kon ~istotata na izrazot se pokaàlo kako daleku
poneprifatliva osumdesetina godini podocna.
Xorx Grout
Istorijata na Tirlvol mnogu nabrzio biva zaseneta od onaa napi{ana od strana na
Xorx Grout, a koja se pojavuva vo 1864 godina. Dvajcata navedeni avtori bile sovremenici,
no i kolegi od u~ili{teto ârterhaus, koi rabotele vo relativno ist period, a Grout ima
dadeno izjava deka dokolu znael oti Tirlvol ve}e se zanimava so taa problematika, toj nikojpat ne }e go otpo~nel proktot. Tirlvol, od negova strana, dosta srde~no ja pre~ekuva i ja
prifa}a ovaa novonastanata zamena, koja vsu{nost na eden na~in mu go odzema dotoga{niot
primat. Momiqano, na edna strana, gi potencira sli~nostite pome|u krugot na Tirlvol i
onoj sostaven od radikalnite bankari na Grout: I dvete dru{tva nemale osobeno simpatii
kon Mitford, ~itale germanski i ~estopati bile meta na napadi od strana na Quarterly review.I obete dru{tva se zalagale za liberalizacija na angliskite politi~ki i,osobeno, intelektualni naviki i obi~ai i se stremele kon nivno vtemeluvawe vrz cvrsti filozofski principi.
Sepak, Momiqano vo svoite ogledi pomestuva i edna bitna distinkcija: dodeka Tirlvol i Hear se stremele kon zamena na empiricisti~ki ustroeni studii, koi ve}e dolgo vreme bile vostanoveni na Oskbrix, so filozofija na istorijata videna niz edna romani~arska prizma, Grout stoel na cvrsti empiricisti~ki i pozitivisti~ki osnovi. Me|utoa, toj
naveduva i deka ovaa distinkcija ne bi trebalo da se zema premnogu rigidno. Golem broj od
utilitaristi~kite i onaka ve}e go imale vosprimeno onoj romanti~arski vid zanes i strast
kon Grcija, dosta tipi~en za toj period, koj do 1830-te i 1840-te godini bil ve}e vostanoven
kaj maìte i ènite od raznorazni provinencii i oblasti na interes, so isklu~ok na ekstremnite reakcionerni strukturi. (Navistina, Momiqano, koga stanuva zbor za Grcija, ~estopati go citira Xon Stjuard Mil, no strasta kon helenizmot, od koja moè da se kaè bil opsednat tatkoto na Mil, koj patem bil utilitarist- i koj go podu~uval svojot sin da pi{uva i
~ita starogr~ki u{te od trigodi{na vozrast !- zboruva samo za sebe). Voshitot koj Grout, na
primer, go projavuva kon ustrojstvoto na gr~kiot polis, vo mnogu ne{ta potsetuva na onoj na
203
Ruso. A kako {to Momiqano naveduva i na edno drugo mesto, Grout i negovata naklonetost
i simpatija kon malite dràvi...podocna go naveduva da napravi temelna studija na politi~kite priliki vo [vajcarija. Od druga strana, kako ~ovek so radikalni i utilitaristi~ki
ubeduvawa Grout, {to e normalno, projavuval golemi simpatii i kon nau~niot duh koj vo
1830-te bil artikuliran vo Francija vo pozitivizmot postaven od Kont. Tokmu od tie
pri~ini, Grout bil vo pozicija da bara pocvrsti i poubedlivi dokazi koi se odnesuvaat na
anti~kata istorija, otkolku {to toa bilo slu~aj prethodno so Nijbur ili so Miler, so {to
na eden na~in go osuduva i go stava pod pra{awe ona {to go sogledal kako Germanska licenca nad pretpostavkite.
Momiqano istaknuva i deka Grout, so praveweto ostra dinstikcija pome|u onaa legendarnata i onaa vistinskata, istoriska Grcija, vsu{nost raskrstil so K.O. Miler i so
po~ituva~ite na negoviot lik i delo na tloto na Anglija. Sepak, treba da se napomene i deka Miler ja zapo~nuva svojata Prolegomena so stavot deka postoela, ili postoi, svoevidna jasna granica pome|u niv. Isto taka, i Miler i Grout prodolùvaat po stapkite na Folf, vo
ona negovo ubeduvawe deka se do 8 vek vo Grcija voop{to ne se pi{uvalo, kako i toa deka ne
postoelo sve{tenstvo od bilo kakov vid, kako {to toa navodno bilo slu~aj na Istokot. Od
tie pri~ini, moè da se kaè deka, vo toj period, soznanijata koi se odnesuvale na onie
poodminati epohi bile prili~no oskudni. Kako dopolnenie na kaànovo, i obajcata go delele misleweto koe po~iva na faktot deka iako mitot, kako takov, moè vo sebe da sodrì
opredeleni istorski elementi, za nego ne treba da se misli kako za svoevidno jadro na nekakov realititet na koj naknadno mu bilo dodadeno, ili dodavani, opredeleni mitski elemementi; spored niv, poosodvetno e gledi{teto koe se zalaga za razgleduvawe i integrirawe
na onie dva elementi u{te od samiot po~etok. I na ova mesto se vospostavuva deka distinkcijata koja se obiduva da ja prikaè profesorot Momiqano, a koja se odnesuva na razlikite
vo gledi{teto na Grout i na rimanti~arskiot tip istori~ari, i ne e tolku golema kolku
{to ukaùva profesorot. Vo sekoj slu~aj, pome|u stavovite koi gi zastapuva Grout i onie na
germanskite romanti~ari, koi bile zagrièni na istorijata na Grcija od gledna to~ka na
zarodi{ot na Evropa,ima edno mnogu bitna razlika: prvenstveno, kako na eden radikal, {to
bilo vnatre{no ubeduvawe koe go nadminuvalo negoviot konzervatizam, nemu mu pa|alo osobeno te{ko minuvaweto na toj tkn. mito-poetski period. Kako i Xejms Haris, gramati~ar
koj ìveel i rabotel eden vek prethodno, interesot na Grout pove}e bil naso~en kon podocne`niot i iznenaden procut na Atinskata demokrtatija i, kako {to ve}e imavme mo`nost
da vidime i prethodno, negova glavna preokupacija bilo i ostanalo pobivaweto na torievskiot skepticizam na Mitford, osobeno na onoj koj se odnesuval na institiciite na stara
Grcija.
Momiqano ukaùva i deka Grout prijavuval izrazena neutralnost po pra{aweto na
istori~nosta na gr~kite mitovi:ednostavno,pred da go prifati kako takvi,baral konkreten
dokaz. Pokraj ovaa negova, taka da se izrazime, neumesnost, projavena preku postojanoto barawe dokaz za iznesuvanite tezi, diskutabilna e i iznesenata neutralnost na Grout vo odnos na ovaa problematika, osobeno poradi toa {to tonot so koj ja vodi diskusijata koja se
odnesuva na istori~nosta e naj~esto, so najmala raka, skepti~en, a ne bi bilo pogre{no da se
kaè deka na momenti preminuva duri i vo podbiv. Taka, toj ~estopati, i spored svoite gledi{ta so polno pravo, pribegnuva kon citirawe na izvesen Xejkob Brajant, istori~ar i zapi{uva~ na mitovi od peridot na docniot 18 vek, koj veli deka bi bilo krajno neseriono da
se smetaat za seriozni prikazite i prikaznite koi doa|aat od lu|e koi veruvale vo kentauri,394 satiri, nimfi i kowi koi zboruvaat.
Vo izvesna mera, ovoj argument na Brajant moè da se smeta i za soodveten i za verodostoen. Sepak, treba da se ima na um deka za sekoj period se vrzani oprdeleni veruvawa i
ubeduvawa koi so tekot na vremeto stanuvaat apsurdni. Vo odnos na ova pra{awe, jas stojam
na mislewe deka ona {to denes go sogleduvame kako nekoga{ni pogre{ni veruvawa na kentauri i sli~ni na niv mitolo{ki su{testva se, vo smisol na nekakvo opredeluvawe, daleku
pobezna~ajni- vo odnos na temite i problemite so koi se zanimava ovaa kniga- otkolku onie
394
Na makedonski kentavr kako Selevk ni{to ne zna~i: kentaur=ken(kon=kow) taur i Seleuk=sele uk.
Taur=t aur=pondila; kaur=k aur. Vo aur se drèle sviwi itn. Me|utoa, taur=tur=t ur ozna~uva govedo.
204
mitovi koi se vospostavile vo 19 vek, a koi se odnesuvaat na rasite, na neporomenlivosta na

nacionalnite karakteristiki, na takanare~enata produktivnost i ~istota i {tetnite efekti koi moàt da proizlezat od eventualnoto me{awe na rasite- i moèbi najva`noto od se
onoj, da se izrazam taka, poluboèstven status koj vo toj period im bil nametnat na starite
Grci, {to dovelo do toa tie na izvesen na~in da im prkosat na op{tite zakonitosti na istorijata i na jazikot. Vo taa smisla, koga stanuva zbor za izvr{uaweto uvid vo opredeleni naodi od damne{nite epohi, sekoga{ treba da se ima kriti~ki pristap, pristap so opredelena
doza od rezerviranost, {to osobeno e slu~aj so onie nivni interpretacii koi datiraat od 19
i od raniot 20 vek.
Momiqano e na mislewe deka tokmu poradi taa negova neutralnost, pogledite koi
Grout gi imal kon mitologijata ne se voop{to i na nikoj na~in poni{teni ili diskreditrani od strana na podocne`nite arheolo{ki otkritija, koi se ~ini kako da potvrduvaat
golem broj od postoe~kite legendarni prikazni. Sekako, ova ne moè da vaì dokolku, kakvo {to e i moeto mislewe, negovite pogledi na problematikata bile skepti~ni. A u{te
pove}e, eden vid skepticizam izgleda daleku poprikladen za Grout otkolku za nekoi od negovite naslednici od 20 vek: podnesuvaj}i go porazot vo odnos na Troja, Mikena, Knosos itn.
bi bilo logi~no da se pretpostavi deka kaj niv bi moèl da se pojavi somne`, ako za ne{to
drugo barem vo odnos na onie tradicii koi bile neprikosnoveni vo antikata. Bi bilo razumno, ako ni{to pove}e, barem kako rabotna hipoteza da ja razgledame mo`nosta za postoewe
eventualna me|usebna vrska pome|u Bojotija i Fenikija, ili da ja istavele otvorena mo`nosta deka legendarnite Sesotris i Memnon- egipetski faraoni Senvosret i Amenes- bi moèle da se oddavat na oformuvawe golemi ekspedicii koi moèbi kruèle vo predelot na
Isto~niot Mediteran vo 20 vek pr.n.e., namesto vedna{ da gi otfrlaat takvite i sli~ni na
niv prestavki i da gi proglasuvaat za apsurdi ili {to, po propa|aweto na opredeleni arheolo{ki ili pi{ani dokazi koi gi potvrduvaat postoe~kite me|usebni vrski pome|u ovie tradicii, stanuvaat da bidat izloèni na potsmevot na nau~nata javnost.
Vo sekoj slu~aj, postojano insistirawe na Grout za nemo`nosta tradicijata da ovozmoì soodveten dokazen materijal se pokaàlo kako neverojatno vlijatelno. Osobeno negovoto insistirawe deka- kako dopolnuvawe na tvrdewata na Miler- Grcija, se dodeka ne se
dokaè sprotivnoto, mora da se smeta za entitet koj bil izoliran od Bliskiot Istok, se pokaàlo kako isklu~itelno orudie vo procesot na isklu~uvawe na otpadnicite od Arijskiot
model od akademskata zaednica. Na sli~en na~in, postavuvaj}i ja prvata olimpijada, odràna vo 776 godina pr.n.e., za oficijalen po~etok na gr~kata istorija, Grout dopolnitelno ja
potsilil klasi~nata prestava za Grcija, koja ve}e i onaka bila oformena, kako za svoeviden
ostrov koj lebdi vo prostor-vremeto. Spored toa, proizleguva deka starogr~kata civilizacija395 se pojavila od nigde-nikako, deka taa ednostavno se pojavila vo svetskata scena celosno opremena i vooruèna i toa na eden na~in koj, vo najmala raka, potsetuva na nekakva natprirodna pojava.
Ovaa Istorija na Grout vedna{ stanala zadolìtelno ~etivo za u~enite, i toa ne samo za onie vo Anglija, tuku i onie vo Germanija, a i {irum kontinentot. Bez razlika na stimulativniot efekt koj ogledot za mitovite od strana na Grout go imal vrz nau~nata javnost
od toa vreme, toa sepakne uspealo da gi zadovoli kriteriumite na site istori~ari, pri {to
za na{le i takvi koi se u{te se ~ustvuvale povikani da dadat svoj ogled i svoe mislewe za
periodot koj gi opfa}al ranite epohi od starogr~kata istorija. Voglavno, tie kako da ja
sledele onaa pozicija na svoeviden kompromis, ve}e vospostavena od strana na Tirlvol, koja
se odvivala vo slednata nasoka: dodeka gr~kite legendi ukaùvale na postoeweto kako na
egipetski, taka i na fenikiski osvojuvawa, noviot nau~en dokaz koj doa|al od pod pazuvite
na lingvistikata, ja sugeriral ~istotata i avtohtonosta so koja se karakterizira gr~kiot
jazik.396 Vo Istorijata na Grcija od Ser Vilijam Smit, koja prestavuvala standardno ~etivo
na toloto na Anglija koe se zanamavalo so ovaa problematika, i toa od negovata prva publikacija vo 1854 godina pa se do 1880-te godina, prikaàni se nekoi od pote{kotiite so
koi se karakterzirala vakvata pozicija:
395
396
Poimot Grci samo od 10 vek novata era. Sledi mesto Grcija Elada, starogr~ka atinska, spartanska...
Avtorot govori za gr~ki i starogr~ki jazik. Me|utoa, eladskiot bil pelazgiski, a koine dvorasen.
205
Civilizacijata na starite Grci i vostanuvaweto na nivniot jazik go
ima site obele`ja koi ukaùvaat na opredelena avtenti~nost, a toj
proces, naverojatno, pretrpel mali i nezna~itelni nadvore{ni vlijanija.
Sepak, tradiciite na koi Grcite se povinuvaat neretko moàt da dovedat i
do prili~ni kontradiktorni zaklu~ici. Na primer, pome|u niv postoi
edno veruvawe koe veli deka Pelazgite, vsu{nost, izlegle od prvobitniot
varvarski stepen na razvoj blagodarenie tokmu na opredeleni tu|inci, koi
poteknuvale od predelot na Orientot, a koi se naselile vo toa podnebje i
koi na toga{noo grubo domorodno naselenie mu gi ovozmoìlo prvite
problesoci na civilizacijata. Sepak, golem broj od ovie tradicii ne se od
anti~ko poteklo, tuku nivnoto poteklo e daleku od ponov datum.397
Koga stanuva zbor za ideolo{kite koreni na izvesniot purizam na gr~kiot jazik,
pojava za koja ve}e govorev vo [estoto poglavje, interesno e da se zabeleì deka tokmu toj
jazik, nekolku desetletija podocna, e upotreben kako svoevidna nau~na osnova za pobivawe
na Anti~kiot model. Kako i Tirlvol pred nego, i Smit go napravil kompromisot koj se sostoel od prifa}aweto deka prvoto naselenie na Teba e od kadmejsko- fenikisko poteklo,
otfrlaj}i gi taka site dotoga{ni teorii koi vklu~uvale bilo kakva mo`na vme{anost na
egipetskata civilizacija vo toj proces.398
Dodeka romanti~arite u{te od po~etokot na 18 vek se zanimavale so idejata za navodnoto poteklo na Grcite od severnite krai{ta, napadite vrz Anti~kiot model, predvodeni
od u~enite od tipot na Semjuel Masgrejv, Karl Otfrid i Konop Tirlvol, insistirale na avtohtonosta na Grcite, kako i na navodnite sli~nosti me|u Helenite i Pelazgite. Do pedesettite godini od 19 vek, semejstvoto na inodoevropski jazici i postoewe arijska rasa stanale
svoevidni fakti. So voveduvaweto na koherentnata rasna teorija i so voveduvawe na koceptot za postoewe avteti~na arijska tatkovina, smestena nekade vo visokite planini na
centralna Azija, se slu~uva i svoevidna transformacija na dotoga{nata slika za gr~koto
poteklo.
Arijcite i Helenite
Nijbur, Miler i zastapniciite na takanare~enata Indoevropska teorija, pome|u sebe gi podgotvile site elementi potrebni za konstrukcijata na Arijskiot model. Nijbur pridonel kako legitimno da se smeta otfrluvaweto na anti~kite izvori, a za smetka na toa gi
vovel francuskit i indiskiot model, baziran na iznesenite osvojuvawa od severot. Miler,
pak, go ostranil Anti~kiot model vo Grcija. A u{te pomo}no od ovie dve raboti bilo deluvaweto na lingvistite koi rabotele vo taa nasoka, koe se sostoelo od povrzuvawe na starogr~kiot jazik so sanskrit, so viden streme` da se pokaè i dokaè deka starogr~kiot vsu{nost prestavuva jazik koi i pripa|a na inodoevropskata grupa na jazici. So cel da bide valorizirana vaka postavenat pretpostavka, se javila neophodnosta od nekakva istoriska eksplikacija na taa povrzanost, na {to re~isi sovr{eno odgovoril modelot koj se temelel na
severnite osvojuvawa od Centralna Azija. Tokmu od tie pri~ini, neophodno e da se napravi
jasna distinkcija pome|u padot, poto~no ukinuvaweto na Anti~kiot model, {to prestavuva
ne{to {to moè da bide pojasneto edinstveno so upotreba na izvesni eksternalisti~ki poimi- kaàno so drugi zborovi, preku raznorazni socijalni i politi~ki pritisoci- i podemot na Arijskiot model, koj vo sebe sodrèl edna zna~itelno internalisti~ka komponenta{to doveduva do zaklu~okot deka opredelenite promeni koi se slu~ile vo samiot u~ili{en
sistem odigrale zna~ajna uloga vo evolucijata na noviot model.
Na ova mesto bi sakal da naglasam i deka Anti~kiot i Arijskiot model ne sekoga{ treba da se razgleduvaat kako me|usebno isklu~ivi kategorii. Vpro~em, vo pogolemiot
del od 19 vek, ovie dva modeli koegzistirale ramo do ramo vo svoeviden, kako {to miluvam
da go nare~am, [irok arijski model. Vo ova smisla vleguva pretpostavkata deka predhodnicite na starite Grci, koi proizlegle kako svoeviden rezultat od indoevropskoto osvojuvawe na Prethelenite, bilo povtorno porazeni od strana na Anadolcite i na Fenikijcite,
pri {to osoveno Fenkijcite ostavile zad sebe zna~itelni kulturni tragi i obele`ja. Vo
397
398
Pelazgiskiot jazik bil varvarski, a Varvari (govedari i sviwari) bile Makedoncite: dokaz Filip.
Belcite (Pelazgite) koristele pelazgiski jazik i pisma. Koine bil samo po smrtta na Aleksandar.
206
mojot ogled koj se zanimava so Revidiraniot anti~ki model, ostavam kako otvorena edna
pretpostavka koja veli deka ne e isklu~ena mo`nosta da se slu~uvale izvesni damne{ni
osvojuvawa, ili ednostavno navleguvawa od strana na grupa lu|e koi govorele opredelen jazik so indoevropski koren, vo reonot koj go opfa}a Egejskiot basen, i toa u{te pred po~etokot na procesot na kolonizacija na ove predeli od strana na Egip}anite ili na semitskite
populacii od Zapadot. Vo sekoj slu~aj, sakam da kaàm deka poddrùva~ite na ovoj Arijski
model bile dlaboko zasegnati so fenomenite od tipot na rasna hierarhija i ~istota na
rasata, taka {to edna ideja koja bi se odnesuvala na eventualna kolonizacija od strana na
Egip}anite i na Fenikijcite, nim otsekoga{ im izgledaloa kako ne{to krajna nesoodvetno
i neprifatlivo. (Egip}anite so zakoseni o~i, Fenikijcite i Eladcite normalni o~i, R.I.)
Ovoj nov Arijski model vo sebe sodrèl edna ogromna maana, a toa bil nedostatokot od potvrda koj bi do{ol od nekokov anti~ki izvor. Vo ovaa smisla, na primer, kaj Tukidid postojat izvesni naznaki koi ukaùvaat na opredeleni dvièwa od strana na toga{nite plemiwa, kako na primer migraciite na Helenite od severna Grcija kon ju`nite podra~ja, pri {to tie gi asimilirale lu|eto od domorodnite naselenija koi }e im se na{le na
patot. Vremenskoto locirawe na ovoj proces, do po~etokot na Trojanskata vojna toj proces
se u{te ne bil zavr{en i zaokruèn; na toj na~in, potekloto na Danajcite, Argivjanite,
Ahakcite i na na mnogu drugi starogr~ki plemiwa ostanuva nedvolno rasvetleno.399 Sli~en
vid problemi se nametnuvaat i vrz nekoi od drugite mo`ni pretpostavki za eventualnoto
postoewe na tkn. severno osvojuvawena primer Vra}aweto na Heraklidte ili Invazija na
Dorcite- pri {to, kako {to odat pretpostavkite, plemiwa od severozapadot na Grcija postojano se ustremuvale kon jug, pri {to uspeale da osvojat zna~itelen del od Peloponez i da
zavladeat so pogolem del od ju`niot Egej.
Postojat golem broj podatoci za vakvi i sli~ni nastani koi se sluùvale po Trojanskata vojna, {to zna~i po 1200 godina pr.n.e,. Od tie pri~ini- vo slu~aj tie da bile smetani
za sostaven del od takanare~ena Arijska invazija- Agamemnon, Menelaj, kako i pogolemiot
del od Homerovite heroi ne bi moèle da bidat smetani za Grci. Ova soznanie prestavuvalo eden gor~liv zalak koj malkumina od takvite helenisti bile podgotveni da go progoltaat, duri i pred de{ifriraweto na Linearnoto B pismo da dokaè deka starigr~kiot jazik bil govoren na tloto na Grcija dolg period onoj koj e odbeleàn od strana na Trojanskata vojna. Taka, edinstvenata mo`nost koja ostanuvala otvorena za diskusija se odnesuva
na toa deka Dorskata invazija bila samo poslednata vo serijata prethodni invazii- no toa
sepak go ostava problemot za postoeweto, poto~no na nedostatokot od podatoci koi bi se
odnesuvale na ona prvi~no osvojuvawe.
Ernst Kurtius, izvesen pomlad kolega na Miler i i po~ituva~ na negovoo delo, go
priznava nepostoeweto na avtoritet od antikata koj bi go potvrdil postoeweto na Arijskiot pohod. Spored negovite zborovi: ...idejata za avtohtonost kaj niv (se misli na starite
Grci) ima proizlezeno od eden impomzanten dijapazon od predanija. Inaku, vo toj period
Philologie ve}e prestavuva edna nau~na disciplina, koa e nad eden takov vid ogledi...; a po se
izgleda, ve}e napomenatiot nedostatok od svoeviden annti~ki avtoritet kako voop{to da ne
im prestavuval pre~ka na novite istori~ari koi stapuvale na nauna scena vo toj period. A
spored zborovite koi so~inuvaat edna re~enica za koja se veruva deka proizleguva od peroto
na Teodor Momzen, mnogu poznatiot istori~ar na Rimskiot period od periodot na polovinata i krajot na 19 vek: Istorijata, pred da stori bilo {to drugo, mora da napravi edna temelna ~istka, so cel da gi ostrani site onie izmislici koi, i pokraj toa {to se stremat da
bidat istorija, ne se ni{to pove}e od najobi~ni improvizacii.
So ogled na porastot na prou~uvawata koi se odvivale vo nasoka na indoevropskite
istraùvawa, osobeno zgolemenoto istaknuvawe na takanare~eniot Indiski model na Arijskoto osvojuvawe i Milerovoto anulirawe na Anti~kiot model, projavenata tendencija
za aplikacija na Arijskiot model vo odnos na gr~koto pra{awe stanalo tolku o~igledno,
{to se ~ini deka, osobeno vo tekot na ~etiriesetite i pedesttite godini vo 19 vek, prestavuvale svoevidna dominantna tendencija. Tokmu od tie pri~ini, doa|a do pojava na dvoumewe
399
Se govori za starogr~ki plemiwa i starogr~ki jazik. A Evropjanite vo 18, 19 i 20 vek s izme{ale...
207
za toa komu treba prvenstvo da mu se pripi{at zaslugite za nastanokot na edna takva sostojba. Vo sekoj slu~aj, pome|u potesniot izbor na kandidati koi bi moèle da go podnesat toj
primat se nao|aat bra}ata Kurtius, a kr{ej}i go onoj napi{an zakon za predimstvo na postariot, nie ovde najprvo }e go razgledame likot i deloto na pomladiot od dvajca bra}a, odnosno na Georg.
Georg Kurtius e roden vo Libek vo 1820 godina, studiral vo Bon i vo Berlin i bil
profesor vo Praga (grad koj u{te vo toa vreme ve}e prestavuval centar na prou~uvawrta od
domenot na lingvistikata) vo Kil i Lajpcig. Golem del od brojnite knigi koi toj gi ima napi{ano prestavuvale svoevidni aplikacii na novopronajdenite principi na indoevropskata lingvistika vrz gr~kiot jazik. Vo domenot na negoviot interes i rabota vleguvale sporedbenata gramatika i osobeno indoevropskite komponenti vo gr~kiot jazik, vo {to toj umesno gi vmetnuval elegantnite i ve}e vostanoveni zvu`ni promeni na glasovite, koi go oformuvale na~inot na naglasuvawe na zborovite, so {to pridonel da se dojde do formirawe na
mislewe koe se zalagalo za postanovkata deka pogolemiot del od gr~kiot jazik moè da bide
izvle~en od onoj pretpostaven i postaven na hipoteti~ki temeli proto-indoevropski jazik. Taka, vo tekot na pedesettite godini od 19 vek, Xorx Kurtius postavil edno prili~no
crvsto stanovi{te, koe bilo dosta te{ko za nadminuvawe. Leksikografot H. Stjuard Xons,
koj rabotel na po~etokot od 20 vek, vo negoviot predgovor za 9-to izdanie na standarniot
gr~ko- angliski re~nik na Lidel i Skot, vaka ja opi{uva sitiacijata vo dvaesettite godini
od 20 vek:
Po izvr{uvaweto na vnimatelni i detalni analizi, odlu~eno e
etimolo{kite informacii da bidat svedeni na minimum. Dovolno e da se
frli eden pogled vrz Bojzakoviot Dictionaire timologique de la longue grecque
za da se uvidi deka {pekulaciite na etimolozite retko koga ne se
prepolni so najobi~ni pretpostavki; isto taka, progresot vo domenot na
sporedbenata filologija od denovite na X. Kurtius (~ija Griechische
Etymiologie go prstavuva glavniot izvor koj bil pozuvan od strana na
Lidel i Skot) dovelo do toa mnogu od nepotrebnite raboti da bidat
pokonkretni i pocvrsto vtemeleni konstrukcii.
Ona {to go pi{el Xons toga{, vo 1925-ta godina, vaì i den-denes. Golemiot del od
nepotrebni raboti na koi aludira, se razbiira se od Semitsko poteklo, {to bilo nevozmo`no da se istolerira vo toj opredelen vremenski period, odnosno vo dvasesettite godini od
20 vek.
Naporite na Xorx Kurtius bile naso~eni kon lingvisti~ko povrzuvawe na Grcija so
Indoevropjanite, dodeka negoviot postar brat, Ernst, se obidel da go stori to na poleto na
istorijata. Ernst Kurtius e roden vo 1814 godina. Studiral vo Bon i vo Getingen, kade go zapoznava Miler, po {to stanuva negov privrzanik i pridru`nik, pri {to e vredno da se napomene i deka tie, od 1836 do 1840 godina, zaedno prestojuvale vo Grcija, kade Miler i po~inuva. Kurtius pi{uva detalen istoriski prikaz na Peloponez, {to mu ovozmoùva solidna
pozicija vo Berlin;potoa stanuva profesor vo Getingen, vo periodot od 1856 do 1868 godina;
potem dobiva po~esno mesto na univerzitetot na Berlin, kade gi minuva i slednite dvaeset
i osum godini od svojot ìvot.
Ernst Kurtius ja imal istata onaa strast kon spomenicite, arheologijata i umetnosta na stara Grcija koja ja imal Miler. Negovata Istorija na Grcija e prvata istorija napi{ana od nekoj {to navistina prestojuval vo nea. Kaj Kurtius zasekoga{ ostanala prisutna i
tragata od edna romanti~arna prestava za Grcija, {to bilo edno od glavnite obele`ja na negoviot mentor. Kako {to na edno mesto istaknuva Vilamovic-Melendorf, toj ne samo {to
nikoga{ ne ja nadrasnal taa negova verba vo edna takva idealna koncepcija, tuku prodolìl
da ja zastapuva se do posledniot zdiv. Sepak, za razlika od Miler pred nego, Kurtius na izvesen na~in bil vovle~en vo novonastanatiot entuzijazam kon Indoevropjanite i Arijcite,
so {to i negoviot romanti~arski entuzijazam kon Indoevropjanite i Arijcite, so {to i negoviot romanti~arski impuls dobil pridviùvawe kon taa nasoka.
So edna takva konstelacija od vizii i ogledi e isprepletena i negovata Istorija na
Grcija,~ij prv tom e izdaden vo 1857 godina. Kurtius ja prifatil onaa ideja nametnata od strana na lingvisti~arite, vtemelena vrz postoeweto na izvesen indoevropski Urheimat neka-
208
de vo planinite na centralna Azija; tokmu ottamu, kako {to Arijcite se ustremile kon jug,
so cel da ja pokorat Indija,taka Helenite se upatile kon Grcija. No sepak, za razlika od anti~kite u~eni, kako i od nivnite prethodnici, Kurtius uspeal da ja sogleda i da ja naglasi
razlikata pome|u Pelazgite i Helenite:Dobata na Pelazgite leì vo pozadina- eden dolg
period, ispolnet so monotonija: impulsot i dvièweto za prvpat se zabeleèni kaj Helen i
negovite sinovi; i tokmu so nivnoto pristignuvawe zapo~nuva da se vrti trkaloto na istorijata.400
Ovoj ogled, na prv pogled, izgleda kako da ja potencira razlikata me|u Arijcite i
ne- Arijcite, dodeka vistinata e deka Kurtius ja sogledal pojavata na Pelazgite kako eden
vid prv doseleni~ki bran na tloto na Grcija, sostaven od inferiorni Arijci koi tamu stignale preku Anadolija i Helespont, prethodno ostavaj}i izvesni tragi vo predelot na Frigija. Podocne`nite helenski osvojuvawa bile od zna~itelno poslab karakter, no tie iako
pomalkubrojni, tokmu poradi nivnata superiornost, vo smisla na mentalna nadmo}, uspevale da gi splotat ra{trkanite elementi...i da gi vozdignat do ne{to pokonkretno, ovozvi{eno. Analogite povle~eni pome|u pred-Dorskoto domorodno naselenie na Sparta i Mesenija i ne-Arijskite Irci ve}e bea napomeneti na str. 294. Ovaa svoevidna istoriska {ema
na Kurtius, koja govori za ariskite Heleni koi gi pokoruvaat poluarijskite Pelazgi, vo
sebe ja sodrì mo`nosta za sogleduvawe na eden model kombiniran od dve ideolo{ki, se
razbira vo smisol na opservacija, pogodni strukturi- severniot pohod na vlade~kata rasa i
so~uvuvaweto na krucijalnata rasna ~istota.
Zna~i, novite osvojuva~i doa|ale isklu~ivo od sever. Edna od ovie grupi do{le po
kopnen pat, niz drevnata porta401 na naciite, koja se nao|ala vo Helespont: tie minale niz
Trakija i navlegle vo Alpskite zemji vo severniot del od Grcija i tamu, vo tie planinski
kantoni, uspeale da si go organiziraat ìvotot, i toa vo eden specifi~en vid op{testveni
zaednici...pod imeto Dorci. Pri~inite za pribegnuvaweto kon eden vakov vid pitoresken
prikaz na ìvot izoliran vo planinski kantoni- so {to nebare se dobiva vpe~atok kako za
[vajcarci- najverojatno treba da se baraat vo onaa potreba, osobeno specifi~na za romanti~arite, za izvlekuvawe na karakternite crti na lu|eto od po{irokoto okruùvawe na
nivnata tatkovina. Moème samo da prepostavime kakov sram bilo koga pobornicite na edna takva teorija doznale deka ne`nite jonski Atinci vsu{nost poteknuvale od surovata
Atika, dodeka Spartancite ìveele vo bujnata dolina na Evrotas.
Kurtius bil daleku pokoncizen vo odnos na ova jonsko poteklo, napomenuvaj}i edinstveno deka Joncite imaat pristignato na isto~niot breg na Egejot direktno od Frigija.
Spored dotoga{ vostanovenoto op{to mislewe na Grcite, delot od Jonija koj se nao|al vo
Anadolija bil naselen od Joncite od Grcija duri vo vtoriot vek, me|utoa Nijbur ne se sloùva so edno takvo gledi{te pomesteno vo anti~kite izvori. Vo odnos na toa, poto~no vo
odnos na vnesuvaweto na stavovite koi se odnesuvale na poreknuvaweto na podatocite pomesteni vo predanijata i tvrdeweto deka Grcite vsu{nost ìveele na toa tlo od mnogu porano,
Kurtus zad sebe go imal avtritetot na novoto {kolstvo. Kako zaklu~ok na toa, toj go iznel
stavot deka tokmu ovie nivni oddelni migracii vsu{nost gi sozdale, t.e. gi izdiferencirale Dorcite od Joncite: taka bivaat razobli~eni prvi~nite osnovi na onoj specifi~en
dualizam, koj se protkajuva niz celosnata istorija na ovie lu|e. No sepak, tie vo edna rasna
Avtorot istakna: Volf gi spojuva zaedno site tie ni{ki. Postavuvaj}i go svoeto delo vo kontekstot na podrobna tekstualna analiza, zamisluva kako Ilijada i Odiseja doa|aat od detstvoto na Grcija i, sledstveno, na evroposkata rasa. Vrz osnova na tie ~ustva i na drevnata tradicija spored koja Homer bil slep, Volf bil uveren deka epovite bile usno so~ineti dolgi godini pred Grcite voop{to da
imaat pismo.Spored nego, epovite se premnogu dolgi za da moèl da gi napi{e eden nepismen bard. Ottuka, mora da gi ispejale pove}emina narodni poeti i da bile spoeni pi nivnoto ureduvawe ili, kako
{to veruval toj, zapi{uvawe nekade vo {estiot vek. So tie hipotezi, Volf do{ol do sovr{eniot romanti~arski zaklu~ok. Homerovite epovi ne se delo na eden avtor, ama tvorba na detstvoto na gr~kiot/evropskiot Volk kako edno telo. Bidej}i Homer bil narodot, a kaj tn.Sloveni slepcite peat, i
Hesiod bil narodot. S toa bil narodot vo 6 vek p.n.e. Sledi redakciskiot odbor na Pizistras go vnesol poimot Heleni. Pa Elada bila Pelazgija, a Eladcite Pelazgi. Platon tvorel na pelazgiski jazik.
401
Porata=p orata; porta=p orta; aorta=a orta=o rta + v = vrta=vrata: Portugal=port u Gal; ora=oro.
400
209
smisla, neli, prestavuvale edno: edno vnatre{no ~ustvo na pripadnost na edno isto gi privlekuvalo ovie narodi eden kon drug.
Sepak, od primaren interes za Kurtius, vo odnos na negovite prili~no misti~ni pretstavi za navodnite arijski Heleni, bile aspektite na jazikot:
Narodot koj na eden tolku delikaten i prefinet na~in znael kako da go
vospostavi i so~uva neiscrpnoto bogatstvo na indogermanskiot jazik bile
...tokmu Helenite. Prviot podvig so koj tie, vsu{nost, i vleguvaat na
istoriska scena, e tokmu vostanovuvawe na ovoj jazik, a toj ~in
pretpostavuva edna svoevidna umetni~aka manifestacija. A na toj na~in
treba da bidat razgleduvani i site sestrinski jazici na gr~kiot, odnosno
kako eden vid umetni~ki dela...Na primer, i dokolku do na{iot uvid dendenes ne ostanalo ne{to drugo osven gramatikata na jazikot na koj
govorele ovie lu|e, Helenite, toa bi bilo i pove}e otkolku dovolno
svedo{tvo za izvonrednite prirodni i vrodeni {irokozna~ni talenti so
koi bil obdaren ovoj narod u{te od samite po~etoci na negovoto
postoewe...Celokupnite karakteristiki so koi zra~i ovoj jazik
potsetuvaat na teloto na atlet vo polna forma, kaj koj sekoe edno
muskul~e, sekoe ìl~e, e vo funkcija na celokupnosta na organizmot, i
kade nema mesto za tronka tromost ili, pak, ne{to {to e nepotrebno,
izli{no...i kade se, prosto, blika od mo} i od ìvotnost. (Atlet=a tlet=t let, R.I.)
Od ova proizleguva deka ovoj ~ist jazik, pred da se najde na gr~ka po~va, bi trebalo
da doìveal svoe celosno oformuvawe u{te vo periodot pred da izleze od severnite planini. Pretpostavkata za vakvoto negovo damne{no i celosno kompletirawe za Kurtius bilood
presudno zna~ewe i od ogroma va`nost, bidej}i ja pothranuvalo negovata vnatre{na ubedenost vo direktnata povrzanost pome|u nastanokot na jazicite i prirodnoto okruùvawe vo
koe tie nastanuvaat: Eden vid zvuci se prisutni i dominiraat vo ridi{tata, podrigite se
zvucite vo dolinite, a sosem tret vid se onie vo {irokite ramnini. Ednostavno, bilo nevozmo`no i da se pomisli deka takov vid ubavina i ~istota, kakov {to bil gr~kiot jazik, bi
moèlo da nastane vo predelot na Mediteranot, a u{te pomalku deka toj bi moèl da nastane kako rezultat na nekakvo me{awe na Helenite so Egip}anite i so Semitite.402
Kurtius se sogloasuva so proiznesenoto od strana na anti~kite izvori deka, tamu nekade vo damninite, Fenikijcite trguvale na gr~ka teritorija, pri {to so sebe donesuvale i
izvesni novini na toa podra~je, me|utoa uporno ostanuval na stanovi{te koe ja zastapuvalo
teorijata deka tie ottamu bile mnogu nabrzu isterani od strana na daleku podinami~noto
Jonsko naselenie. A toj ostanal krajno ubeden vo apsurdnosta na legendite, prikaùvani od
strana na rasnata nauka, koe govorelo za eventualnoto postoewe na fenikiski i egipetski
naselbi na toa podra~je:
Prosto e nevozmo`no i neizdr`livo mislewe deka Hanaancite koi,
kako Helenite napreduvale vo svoite osvojuvawa, taka ovie mirno se
povlekuvale, {to bilo osobeno slu~aj koga }e do{lo do neposreden
kontakt me|u niv, bi moèle pritoa premnogu da se oddale~at od nivnite
prethodni ìveali{ta; i koi, kako narod, Helenite naprosto gi
prezirale, i toa do toj stepen {to podocne`nite brakovi koi bile
sklopuvani so ~lenovi od taa zaednica, vo mestata kade populacijata bila
prete`no izme{ana, kako {to toa bile na primer Salamina i Kipar, gi
smetale za sramni i neprikladni; povtorno povtoruvame deka e, naprosto,
nepoimlivo edno takvo tvrdewe koe ja ostava otvorena mo`nosta edni
takvi Fenikijci, vo bilo koj period, da moèle da vospostavat prevlast
nad teritorii kade {to ve}e imalo Helensko naselenie.
Antisemitskite implikacii koi se pomesteni vo ovoj oddelok, kako i prili~no raznoobraznite stavovi projavuvani kon Fenikjcite, dominantni vo toj period vo Britanija,
}e bidat poop{irno i potemelno razgleduvani vo slednoto poglavje. [to se odnesuva do Ku402
Koine, od 19 vek tn.starogr~ki, bil samo po smrtta na Aleksandar Makedonski, vo Egipet. A toj bil
kako me{avina na dvorasnite jazici,aramejski i staroegipetski,na Belci (Pelazgi) i Crnci(Semiti).
210
rtius,toj gi iznel svoite stavovi vo vrska so Fenikijcite na na~in sli~en na onoj na Bunsen
pred nego, vo ni{to ne zaostanuvaj}i zad nego, nitu vo grubosta, nitu vo opse`nosta. Spored
nego, gr~kite predanija koi se odnesuvaat na naseluvaweto i prisustvoto na Fenikijcite vo
tie predeli proizlegle ili poradi izvesna nastanata konfuzija ili nedorazbirawe, pome|u
toa dali toa bile navistina Fenikijcite ili Joncite koi patuvale i koi vo tu|inskite zemji prinau~uvale pone{to od tamo{nite kulturi,ili od faktot koj veli deka Karija vo toj
period go nosela nazivot Phoinik, so {to Karijcite najverojatno prestavuvale nekoj vid
Isto~ni Grci. (Fojnike=vojnike ili Fojnike=Pojnike: vojnik ili pojnik..., R.I.)
Edinstveniot isklu~ok koj Kurtius go dozvoluva se odnesuva na Krit, pri {to priznava deka e mo`no Fenikijcite navistina da go naselile ostrovot, i toa vo golem broj, pri
{to sepak, neli, ne uspeale ottamu da go istisnat vo celost domoridnoto naselenie koe, se
razbira, bile Pelazgite. Vo tekot na pedesettite godini od 19 vek, dodeka ostrovot se u{te
se nao|al pod celosna kontrola na Turcija, edna vakva pretpostavka ne bila smetana za nesoodvetna; me|utoa, po otkrivaweto na Minojskata civilizacija od strana na Evans vo 1900
godini, Krit stanuva premnogu skapocen za da moè da se dozvolat ponatamo{ni pretpostavki za nekakva fenikijska vme{anost vo seto toa.
Bi sakal da go privr{am ova poglavje so edna viweta. Izvesniot freneti~en i poprili~no fanati~en Vilijam Rixvej, koj ve}e be{e napomenet vo kontekst na prikazite koi se
odnesuvaa na mo`nata povrzanost pome|u Spartancite i naselenieto od Severna Irska, pretpostavuva edna od najdominantnte figuri ~ija tesna specijalnost prestavuvalo prou~uvaweto i izu~uvaweto na ranata istorija na Grcija vo univerzitetot Kembrix, na po~etokot
od 20 vek. Vo negovata kniga so ogledi na taa tema, pod naslov Ranoto doba na Grcija, izdadeno vo 1901 godina, toj se obyrnuva i na svoeto intelektualno pedigre, napomenuvaj}i gi,
neli, svoite prethodnici i istomislenici, koi vsu{nost prestavuvale: ...~etvorica istori~ari ~ij skepticizam, svesnost i sovesnost nikoj, do den dene{en, ne gi ima dadeno pod znak
pra{awe- Nijbur, Tirlvol, Grout i E.Kurtius. Sekako, nikoj ne moè da go dovede vo pra{awe nivniot skepticizam kon teoriite koi ne im odgovarale. Od druga strana, ostanuva i
malku prostor za somne`- moèbi so isklu~ok na Grout- deka site pogorenavedeni gospoda
vsu{nost bile rasisti, a voop{to nema somne` deka site tie bile nepopravlivi romanti~ari koi, vo svoite sogledbi i stavovi, bile bezglavno i strasno ponesuvani pred se od svoite romanti~ki proekcii za Grcija. A sega, na ova mesto, neka bide obznaneno deka stavam
eden golem pra{alnik nad svesta i svesnosta, nad vramnoteènosta i nad objektivnosta na
sekoj eden od niv.
POGLAVJE 8:
PODEMOT I PADOT NA FENIKIJCITE, 1830-1885
Vo ova poglavje i obrnuvame vnimanie na sredi{nata faza od vostanuvaweto i etabiliraweto na Arijskiot model: dodeka mo`nosta za eventualno egipetsko vlijanie i vme{anost na Fenikijcite vo toj proces, vo osnov se smeta za mo`no i donekade prifatlivo. Spored moeto mislewe i gledawe na rabotite, koe e poop{irno izneseno vo ova i vo poglavjata
koi sledat, osnovnata pridvi`na sila koja stoela zad celokupniot mehanizam na edno takvo
decidno otfrlawe na mo`nosta zad nastanakot na ranite fazi na Grcija da stoi nekakvo fenikijsko vlijanie od pogolemi razmeri, leèle tokmu vo zabeleìtelniot porast na raspitot-za razlika od onoj religiozniot- antisemitizam. Do ova najverojatno do{lo poradi delumno to~nata prestava za Fenikijcite kako za dreven narod koj, vo edna kulturalna smisla,
bil mnogu blizok do Evreite.403
Situacijata vo ovoj, kako {to go narekovme centralen period, se komplikuva so vospostavuvawe edna druga paralela, ovojpat postavenata pome|u minatoto i sega{nosta- onaa
pome|u Angli~anite i Fenikjcite, odnosno pome|u gordite industrijalci na dene{nicata i
trgovcite-princovi od minatoto. Ovoj vid identifikacija bila prifatena i od strana na
samite Angli~ani, no i od strana na nivnite zakolnati neprijateli od toj period- na po~e403
Ednobo`cite=Evreite so zakoseni o~i, a Fenikjcite=Penikijcite pove}ebo`ci so normalni o~i.
211
tokot na 19 vek Francuzite, a na krajot od vekot Germancite. Vo toj period postojat i bitni
razliki pome|u dvete sprotistaveni strani podeleni so kanalot vo odnos na istoriskiot
tretman kon Fenikijcite: Angli~anite po~nale da gi cenat i da im se voshituvaat, dodeka
kontinentalnite ìteli ostanale pri svojata, pomalku ili pove}e, negativna prestava za
niv. Interesot na Francuzite za Fenikijcite dobiva svoeviden zamav naporedno so nivnoto
kolonijalisti~ko i voeno vme{uvawe na teritorijata na Liban (starata Fenikija) i na Severna Afrika (novata Fenikija).404 Neprijatelskite ~ustva kon Francuzite gi gaele kon
Fenikijcite osobeno doa|aat do izraz i doìvuvaat svoeviden klimaks vo Floberovata neverojatna popularna novela Salambo, vo koja na eden jasen i ekspliciten na~in se prikaùva liksuzot, no istovremeno i surovosta na Kartagina vo periodot na 3 vek pr.n.e.
Vo Salambo,na svoeviden spektularen na~in povtorno se aktuelizira eden prili~no
~est bibliski motiv, imeno poznatiot surov ritual na `rtvuvawe na prvorodeniot vo ~est
na Moloh.405 Ovoj Floberov spektakularen asocijativen manevar, koj vo me|usebna sprega gi
postavuva Kartagincite i Fenikijcite, istovremeno povrzuvaj}i gi so edna takva bogohulna konotacija, prestavuvalo ne{to {to bilo najgolem predizvik koj duri i Britanskite
i Evrejskite u~eni ne moèle na bilo kakov na~in da mu parirat.
Poslednite tri oddeloci od poglavjeto najprvin gi razgleduvaat pogledite na Gobino za Grcija kako edna prili~no semitizirana, a poradi toa i korumpirana kultura; a potoa i so [limanovoto otkritie na Mikenskata civlizacija od Bronzenata epoha i diskusiite okolu toa od koja rasa bile ìtelite i vladetelite od toj period i na koj i kakov jazik zboruvale. Ovde za mene od osoben interes e aspektot koj se odnesuva na {irokorasprostranetoto veruvawe i ubeduvawe vo toa deka celata taa kultura bila zna~itelno semitizirana.406
Tretata i zavr{na tema so koe se zanimava ova poglavje se odnesuva na vlijanieto na
istoriografijata za podra~jeto na Isto~niot Mediteran vrz procesot na dekodirawe na otkrienoto klinesto pismo i pronajduvaweto, t.e. razotkrivaweto, najprvin na Asircite i na
Vaviloncite, koi zboruvale na izvesen semitski jazik, a potoa i na nesemitskte Sumerci.407
Preku eden indoktriniran proces na priklonuvawe na site mo`ni aspekti na mesopotamskata civilizacija isklu~ivo kon Sumerite, antisemitskite strukturi, koi se do devedesettite godini od 19 vek drèle svoeviden monopol nad procesot na prou~uvawe i zapi{uvawe
na ogledite koi se zanimavale so antikata istorija,uspevale da go odrùvaat svoeto vode~ko
na~elo, odnosno dogmata koja se bazira na toa deka Semitite prestavuvale edna krajna regresivna i nekreativna rasa.408
Fenikijcite i Antisemitizmot
Otsekoga{ postoelo zna~itelno poklopuvawe na onoj karakteristi~en vid religiska omraza kon Evreite niz celokupnata istorija i etni~kata netrpelivost projavuvana kon
niv. Vo sekoj slu~aj, podednakvo e to~no i deka vo tekot na 19 vek se slu~uva eden vid pomestuvawe na teì{teto na ovaa netrpelivost, pri {to onaa tradicionalna i glavna hristijanska Judenha (omraza kon Evreite) se vidoizmenuva vo eden vod moderen rasen antisemitizam. Sekako, ovaa tranzicija prestavuvala prili~no sloèn proces, koj na razli~ni prostiri se rasprostranuval so razli~na brzina. Vo Germanija, na primer, jazot pome|u ovie
dva vida omraza bil re~isi nezna~itelen, a za ne{to takvo moèbi moè da se govori samo
vo odnos na Iluminatite i na Masonskite krugovi, i toa zemaj}i go predvid edinstveno periodot pred Francuskata revolucija. Judenha doìvuva revitilizacija, pri {to semeto na
antisemitizmot doìvuva vistinski procut, osobeno na po~etokot od 19 vek, so vra}awe kon
hristijanstvoto i terorot proizlezen od revolucinernite posledici od ona {to vo istorijata e poznato kako period na prosvetitelstvoto; ova poslednovo, osobeno vo umot na reakcionerite, e vo tesna povrzanost i so evrejskiot racionalizam.
404
Liban=Livan, bez b=v lian=lean: dolean, nalean, polean...Ili lean + v = levan + t =levant=Levant.
405
@rtvuvawe imale samo Belcite, a ne Temnite koi bile kanibalisti: vtorovo denes vaì.
406
Belcite (Pelazgite) govorele pelazgiski, a Crncite (Semitite) crne~ki. Toga{ nemalo aramejski.
407
Sumercite bile so zakoseni o~i i pove}ebo`ci. Bidej}i se govori za Nesemiti Sumerci, koi bile
Belci, toga{ Semitite bile Crnci. Pa vo Mesopotamija ìveele Belci (Sumeri) i Crnci (Akadci).
408
Bidej}i Crnci bile/se Semiti,avtorot se raspraval za edna krajna regresivna i nekreativna rasa.
212
Promenite koi toga{ stapuvaat na scena pome|u najkultiviranite krugovi od toga{nata germanska elita vsu{nost go prestavuvaat samo vrvot od ledeniot breg na koj se nao|a
celokupnata germanska vladea~ka klasa od toj period. Ostanuva zabeleàno deka Vilijam
fon Humbolt, zaedno so negovata sopruga Karolina, pred po~etokot na revolucijata preminal vo takanare~eniot evrejski krugovi, no pri krajot na nejziniot ìvot Karolina, poradi
netrpelivost i neprijatelstvo koe go projavuvala kon evrejskata zaednica, se steknuva so
edno priznanie od strana na nacistite, kako svoeviden pioner vo antisemitizmot. Humbolt,
od svoja strana, ostanal na svoeto stanovi{te deka i Evreite treba da se steknat so opredeleni gra|anski prava, no od nego ostanuva eden zapos od 1815 godina koj veli: Mene Evreite,
en masse, ne mi pre~at; no en detail, gledam da gi odbegnuvam. Vo op{to nema somnenie i deka
situacijata, vo taa smisla, stanuva u{te polo{a vo sedumdesettite i osumdesettite godini
od 19 vek, koga golem broj od toga{ istaknatite liberali od tipot na Vilamovic-Melendorf i Momzen, no i nekoi drugi, kako na primer Ni~e, èstoko se opiraat na novata tendencija koja se dvièla vo nasoka na intenzivirawe na antisemitizmot.
Vo Francija- kade evrejskata zaednica bila daleku pomalkuvrojna- postoe~kite dvokratni vrski pome|u evrejskiot racionalizam i prosvetitelstvoto i posledovatelnoto steknuvawe na Evreite so gra|anskite prava vo revolucijata, u{te od toj period ja zacvrstile
pozicijata na evrejskata zaednica vo republikanskata frakcija na francuskata politika.
No, za smetka na toa, rojalistite i katolicite vo Francija projavuvale eden takov stepen na
omraza kon Evreite, koja spored èstokosta ne moèlea da se sporedi so nitu edna druga
evropska zemja. Od druga strana, iako tamo{nite liberali i progresivni sili ~estopati se
priklonuvale kon ideite koi gi proklamirale novonastanatiot rasizam i antisemitizam,
tie naj~esto ne go gubele predvid faktot deka Evreite vsu{nost go prestavuvaat za{titniot yid, bedemot na republikata; od tie pri~ini, evrejskata zaednica se steknala so mnogu
zna~ajni i vlijatelni sojuznici vnatre vo francuskoto op{testvo, pritoa ne isklu~uvaj}i
gi i francuskata vlada i parlamentot.
[to se odnesuva do Anglija kade Evreite, zboruvano voop{to, bile isklu~eni od op{tstvenite tekovi u{te od pedesettite godini na 17 vek, vo teoretska smisla postoele izvesni filosemiti, kako i antisemitski tendencii. Vo Anglija postoela edna tradicija, koja
se provlekuvala u{te od epohata na srednovekovieto, koja se temelela na toa deka Angli~anite se poptomci na [em, koj bil eden od sinovite na Noe- predok na site Evrei- a ne Jafet, koj se smetal za pratatko na Evropejcite. Pritoa, ne smeeme da zaboravime na onaa puritanska vizija za Anglija, vo koja taa bila smetana za nov Erusalim, a koja ostanuva ovekove~ena na istoimenata pesna na Blejk. Ovie predanija i tradicii- kako i zna~ajnata uloga
{to ja odigrale Evreite vo procesot na vospostavuvaweto na britanskata finansiska i kolonijalna prevlast vo docniot 17 i tekot na celiot 18 vek- zna~elo deka vo Anglija, sli~no
kako i vo Francija, transformacijata od Judenha kon antisemitizam se odvivalo relativno bavno,pri {to kon sredinata na 19 vek do{lo do otvarawe na eden izvonreden i nov prozorec na mo`nosti. Onie preobratenite, od tipot na Dizraeli, vo toj period moèle da dostignat i do najvisokite o{testveni pozicii, ne{to {to prethodno, kako i dolg period potoa, ne bilo vozmo`no, a Evreite koi bile rabotosposobni toga{ se steknale so gra|anski
prava i so priem~ivost od strana na op{testvoto koi, po zavr{uvetokot na toj period, ne se
povratile duri do pedesettite i {eesettite godini od 20 vek.
Na koja rasa i pripa|ale Semitite ?
Iako ve}e imavme mo`nost da uvidime kako nazivot bel, vo smisol na boja na koàta, bil naso~en od Prometejski kon Jaferski, kako sprotivnost na onoj, neli, semitskiot,409 vistinata e deka negoviot vostanuva~ X. F. Blumenbah go voveduva ovoj termin duri vo
1795 godiina, odnosno vo tretoto izdanie na negovoto najpoznato i najobemno delo De Generis Humani Varetate Nativa. Poznato e deka vo negovata prvobitna koncepcija, koja se temelela
vrz navodnata superiornost na belata rasa, bile vklu~eni i Arapite i Evreite, i tokmu vo
ovaa smisla bil razbran i koristen terminot bel od strana na pogolemiot del na angliski
pisateli, {to ostanalo da bide praktika se do krajot na 19 vek. Do 1840 godina, na primer,
Dizraeli go opi{uva Mojsej kako ...vo sekoj pogled, ~ovek-imanenten prestavnik na belata
409
Kaj avtorot postojat Belci i Semiti (Crnci).Evrejstvoto bilo ednoboèstvo,ne etni~ko, a versko.
213
rasa..., a za Evreite od tloto na Evropa pi{uva deka tie inaku ne bi uspeale da ne im podlegnat na makite na koi bile podloùvani dokolku ...niz nivnite veni ne te~ela ~istata, i so
ni{to nepomatena, krv na Kavkazot; ne{to podocna, odnosno od periodot na sedumdesettite
godni od 19 vek, postoe edna referenca zad koja stoi peroto na Xorx Eliot vo koja se prestaveni kako po~istite lu|e. Duri i vo Germanija, èstokiot i zakolnat antisemist Kristijan Lasen, koj me|u drugoto bil u~enik na [legelite, ne im go osporuval beliot status
na Evreite.410
Vo istiot period, vo tekot na ovie desetletija, doa|a i do vostanovuvaweto na opredeleni novi stavovi. Na primer, omrazta kon profesorot Robet Noks, eden pro~uen anatom
od toa vreme, se dolèl na faktot deka toj vo svojata slu`ba gi stavil ozloglasenite ograbuva~i na grobovite Burk i Hear. Imeno, toj imal potreba od redovna dostava na sveì trupovi, postojano àlej}i se deka telata koi mu bile prethodno noseni za disekcija bile premnogu stari i ve}e isu{eni. Vo sekoj slu~aj, toj na drago srce gi prifa}al `rtvite na nivnite ubistva so {to, neli, negovoto prethodno àlewe prestanalo. Na krajot, Burk i Hear
zavr{ile na besilka, a Noks, otkako dobil zabrana za ponatamo{no zanimavawe so anatomija, se prenaso~il kon {irewe rasna omraza, a voedno stanal glavniot znamenosec na rasizmot vo toj period. Zemaj}i ja kako svoevidna deviza, i ~esto parafriziraj}i ja poznatata re~enica na premudrata Sidonija od Dizraeloviot Tankred, koj veli: ...se e vo rasata, i druga
vistina nema, Noks i vo periodot od pedesettite godini od 19 vek ostanuva na gledi{te ...
rasata e, vsu{nost, se, i toa e nepobiten fakt, i toa najzna~ajniot i najrazbirliviot od site mo`ni fakti koi filozofijata bilo koga gi obznanila. Rasata, povtoruvam e se: literaturata, naukata, umenosta- so eden zbor, kamen- temelnikot na civilizacijata.
Noks se voodu{evuval od otvorenite mo`nosti na beliot ~ovek za izvr{uvawe genocid:
Kakvo samo pole na istrebuvawe leì pred Saksonskite, Keltskite i Sarmatskite411 (Slovenskite) rasi ! Toj go opi{uva Evreinot kako sterilen hibrid, obvinuvaj}i go
na toj na~in celiot toj narod deka negovite pripaadnici otsekoga{ bile nekreativni paraziti:
A kade se, vpro~en, Evreite farmeri, Evreite mehani~ari i rabotnci ? Od koi pri~ini toj bega od rabota, osobeno od onaa ra~nata ? Dokolku li nema inventivnost vo nego,
dotolku li nema prostor vo negoviot um za nekakvi mehani~ki ili, pak, nau~ni sposobnosti
? ...A moeto istraùvawe vo odnos na ovoj problem me dovede do slednive zaklu~oci...deka,
vsu{nost, Evreite koi rabotat ne{to ne se vistinski, ~isti Evrei, tuku deka poteknuvaat
od tatko Evrein i majka od saksonsko ili od keltsko poteklo: kako i do toa deka onoj vistinskiot ja nema voop{to promeneto }udta od koga postoi svetov i vekov...vistinskiot Evrein nema nikakvo ~ustvo za muzika, toj ne e sposoben da ~ustvuva qubov kon naukata ili
kon literaturata, vo nego nema poriv za istraùvawe itn.....
Preminot od religiska omraza kon Evreite do moderniot tip rasen antisemitizam
ne moè da bide pojasno prikaàn, otkolku {to e toj slu~aj tokmu so preminot koj na eden
spontan na~in go napravil tokmu Noks. Iako- kako {to toa prikladno go poso~uva moderniot istori~ar na antisemitizmot, Poljakov- vakviot tip rasni argumenti ne bile nepoznati
za Velika Britanija od toj period, duri i istaknati misliteli i dejci vo op{tetsvenata realnost, kako {to se naprimer Darvin ili Herbert Spenser (vostanovuva~ot na Socijalniot darvinizam)rabotele sledej}i sli~ni na~ela kako ova navedeno malku pogore vo tekstot,
a se slu~uvalo Spenser i da go citira Noks, odobruvaj}i nekoi negovi stavovi.
Da se vratime malku na situacijata vo Francija. Vo 1856 godina, pro~ueniot zastapnik na semitizmot, Ernest Renan se poàluva deka ...vo Francija re~isi voop{to i da nema takvo ne{to od tipot na rasni razliki, od prosta pri~ina {to podelbata od toj tip, kako
{to se onie koi se baziraat, na primer, na <rasata>, ve}e od poodamna ni vireat na ova po~va...site ovie, i na niv sli~ni (povrzani so rasata) raboti moàt da se pojavat edinstveno
kaj narodi kako {to se,da re~eme Germancite, koi se u{te se dràt do nekoi svoi primordi410
411
Ni{to sporno, EVREITE BILE SAMO BELCI SO PELAZGISKI=TN.SLOVENSKI JAZIK.

Sarmatite bile Mongoli: kowari, a nikako sto~ari...Vo Sarmatija Belcite bile nare~ni Sarmati.
214
jalni koreni . Jas ne velam deka ovoj vid sporedba pome|u Francija i Germanija ne e soodvetna, no bi bilo premnogu neseriozno da se tvrdi, na eden tolku kategori~en na~in, deka
Francuzite ne bile voop{to zasegnati so pra{aweto na rasata. Do po~etokot na pettoto
desetletie od 19 vek, idejata za Semitskata rasa ve}e od poodamna bila inkorporirana vo
noviot vid rasizam koj se vospostavuval na tloto na Francija. Ve}e ja napomenav onaa lingvisti~ki bazirana teorija koja na samiot natanok na istorijata gleda kako na dijalog pome|u Arijcite i Semitite; od druga strana, eden francuski sledbenik na Nijbur, po ime Mi{le, ja postavuva ovaa sprega pome|u Arijcite i Semitite ne vo vid na dijalog, tuku kako
eden vid rasana borba do istrebuawe. U{te mnogu porano, nekade vo periodot na trinesettite godini od 19 vek, toj vo svojata Rimska istorija pi{uva vaka:
Ne bez pri~ini se}avaweto za Punskite vojni e ostanato tolku ìvo i
se u{te prisutno vo kolektivnata memorija. Borbata tamu ne se vodela
edinstveno za toa koja od dvete zavojuvani strani }e ja odnese pobedata, i
kakva }e bide sudbinata na dva grada ili, pak, na dve imperii, seedno:
osnovnata borba bila za toa koja od dvete rasi- indogermanskata ili, pak,
semitskata- }e vladeat so svetot...Od edna strana- genijot na heroizmot,
umetnosta i zakonot; od druga- duhot na idustrijata, navigacijata i
trgovijata...Borbata se vodela pome|u heroite, junacite- bez nikakva
zadr{ka- i nivnite industrijalizirani i perfidni sosedi. Tie bile
lu|e- rabotnici, kova~i, rudari, vol{ebnici. Toa bile lu|e {to go sakale
zlatoto i {to uìvale vo ureduvaweto na svoite gradini i vol{ebni
palati...Tie imale izgradeno edni takvi kuli i yidini, od koi me~ovite
na voinite se kr{ele kako pra~ki i pa|ale na zemjata.
Soodvetno, a voedno i poèlno, e navedeniov pasus da se razgleduva na dve nivoa koi,
kako {to se pokaàlo so tekot na vremeto, se od osobena va`nost. Kako prvo, tuka e ona povr{insko nivo koe se odnesuva na rasnata borba pome|u Arijcite i Semitite. Kako vtoro,
no ne i ponezna~itelno nivo, tuku sre}avame terminologija od tipot perfidni sosedi, so
koja se referira na perfidniot Albion, {to e francuskiot naziv za Anglija. Pi{uvaj}i
za Punskite vojni, nema somnenie deka Mi{le vsu{nost gi imal predvid Napaleonskite vojni, koi bile aktuelni vo vremeto koga vsu{nost ja pi{uval knigata. Na toj na~in, i pokraj
toa {to herojskata Francija izlegla porazena od bitkata so angliskata industriska revolucija, ovaa paralela so Punskite vojni, na nekoj na~in, ja ostava otvoreno mo`nosta za odmazda. Vsu{nost, ovaa analogija ja odrazuva perecepcijata za edna postoe~ka vrska pome|u Anglija i Semitite voop{to- so osoben akcent vrz povrzanosta so Fenikijcite- {to do opredelen stepen ja objasnuva pozitivnata pozitivnata slika koja Anglija ja imala izgradeno vo
odnos na Evreite, za {to i dosega stanuva{e zbor, no i na {to }e se navra}ame ~estopati na
ovaa kniga.
]e imame mo`nost da ja razgledame i inkorporiranosta na ideite i ogledite na Mi{le vo odnos na Fenikijcite vo delata i stavovite na Gobino i na Flober. No, sega- zasega,
u{te malku }e se zadrìme na procesot na vostanovuvawe na rasisti~kiot tip antisemitizam na tloto na Francija, za {to najeklatanten primer nao|ame vo likot i deloto na izvesniot Emil Luj Burnof. Imeno, Emil Burnof e eden istaknat helenist,- koj inaku bil upravitel vo Francuskata {kola vo Atina- i sanskritist, so osoben afinitet kon iznao|awe takanare~eni indoevropski povrzanosti i vrski. Toj, isto taka, mu bil rodnina na Eèn Burnof, eden od osnovopolo`nicite na Indiskite studii vo Francija i koj, patem, e herojot na
[vabovata Orientalna renesansa. Emil Burnof, vo tekot na {eesetite godini od 19 vek, dava eden vakov opis na semitskata rasa:
Eden vistinski, avteti~en prestavnik na semitskata rasa e ~ovek so izmazneta kosa,
~ii kraevi se navitkani, izrazeno kukest nos, mesnati ispap~eni usni, neprirodno golemi
ekstremiteti, tenki listovi i ramni tabani. A kako kapak na se, toj im pripa|a na onie, kako {to jas gi narekuvam, <tilni> rasi: toa se onie lu|e ~ij zaden del od glavata e daleku
porazviena od predniot. Toj, imeno, raste i se razviva mnogu brzo, i dodeka da napolni pet{estnaeset godini, toj e ve}e celosno razviena edinka. Na taa vozrast, oddelocite od ~erepot koi gi sodràt organite od koi zavisi intelgencijata se ve}e povrzani a, vo opredeleni
slu~ai, duri i sploteni eden so drug, vo edno. Od toj period pa natamu, mozokot kaj niv pre-
215
stanuva da se razviva.Ovoj fenomen, ili, pak, ne{to nalik na ova, kaj pripadnicite na Arijskite rasi nikoga{ ne se slu~uva, vo nitu eden period od ìvotot....
Spored Burnov, semitskata rasa nastanala kako rezultat od me{aweto na belata i
òltata rasa.412Negoviot sovremenik Gobino, eden od najèstokite reakcioneri na svoeto
vreme, koj so tek na vreme ja steknal titulata tatko na rasizmot vo Evropa, gledal na pra{aweto za Evreite i Semitite na eden u{te poneverojten na~in. Imeno, Grofot de Gobino
bil rastrgnuvan pome|u negovota konzervativna podr{ka kon crkvata, od edna strana, i novata vozbuda koja bila sodràna vo novite rasni tendencii i teorii, od druga strana. Ovoj
negov vnatre{en konflikt go dovel do golem broj neprijatnosti i pote{kotii, od koi kako
najzna~ajno se izdvojuva onaa bila pokrenata od pra{aweto dali nastanokot na ~ovekot se
odvival ednokratno ili pove}ekratno. Poljakov dava eden priklden opis za nego, opi{uvaj}i go nego kako monogenist vo teorija, a poligenist vo praksa, bidej}i Gobino i navistina
gledal na trite postoe~ki rasi lu|e- belata, òltata i crnata- kako na razli~ni vidovi lu|e. Podvoenosta koja se dolèla na edna rastrgnatost od negoviot li~en ìvot, a koja poteknuvala od karakteristikite na negovite roditeli, imeno od disparantnosta pome|u eden
strog, no blagodaren tatko i majka so avanturisti~ki duh, dovelo do toa Gobino vo odnos
na edna seksualna prestava za rasite da bide prili~no estravaganten i poprili~no ekspliciten. Imeno, spored nego, belcite, vo su{tina bile ma{ki, dodeka crncite od druga strana, neli, ènski . No i pokraj o~iglednata odbivnost koja ja ~ustvuval kon crnasta rasa,
toj gledal na ...crniot element...(kako)...neophoden za razotkrivaweto na umetni~kata strana od bitieto na edna rasa, bidej}i site sme imale mo`nost da bideme svedoci na toa so kakvi izblici...na polet i spontanost se odlikuva nejzinata du{a i do koj stepen imaginacijata, toa ogledalo na senzualnosta, kako i site èlbi za materijalnite ne{ta, taa e vo sostojba da gi podgotvi....
Istiot vid tenzija e prisuten i vo negoviot {irok istoriski pogled, koj vsu{nost
pretstavuvasvoeviden hibrid na Biblijata i toga{niot nov indoevropeizam. Site tri rasi,
prestaveni preku Noevite sinovi- Ham, [em i Jafet- spored nego poteknuvaat od Sogdijana
ili od nekoj region vo sredi{niot del na Azija koj bi bil sli~en na nego, na nalik na trite
prasiwa, site ottamu se upatile na razli~ni strani, sekoj vo potraga po svoja sudba. Spored
nego, prvite koi se upatile kon jug bile Hamitite. Tie na nivnoto pate{estvie nai{le na
nekakvi ve}e poste~ki civlizacii i bez razlika {to sakale da ja zadràt nivnata krv, neli,
~ista, Hamitite sepak so tek na vreme doìveale bespo{tedno izmelezuvawe od strana na
domorodnite i inferiorni crnci. Slednite koi zaminale bile Semitite. Iako i tie se trudele da ja zadràt svojata ~ista krv, i tie doìveale te{ko truewe so crna krv; toa, vo
pomal stepen, se slu~uvalo i po direkten pat, preku direktno zame{uvawe so crnoto naselennie, no u{te pove}e i indirektno, odnosno preku kontaktite so mulatite Hamiti. Edinstveno Jafetitite, t.e. Arijcite, ostanale na sever i ja zadràle ne~epnata svojata ~istota.
I pokraj toa {to celokupnoto delo na Gobino e eden vid lament po izgubenata ~istota, ovaa negova me{avina e od krucijalno zna~ewe na negovoto {ematizirawe na rabotite.
Bidej}i edinstveno po pat na dozvoluvawe na mo`nosta deka do{lo do pretpostaveno me{awe na rasite bi moèle da se objasnat i dobrite i lo{ite strani so koi edna rasa, vsu{nost,
se karakterizira. Na toj na~in, Gobino uspeal da se proiskaè vo odnos na toa {to mu se dopa|a kaj Evreite kako narod- nivnata ve{tina i hrabrost vo vojuvaweto i nivnata sposobnost za kultivirawe na zemjata - pri {to ovie pozitivni karakteristiki i gi pripi{uva
na semitskata krv koja te~e niz nivnite veni, dodeka nivnata ume{nost vo trguvaweto, qubovta i strasta koja ja projavuvale kon trupaweto bogatstvo, surovosta so koja se odlikuvale, iznajmuvaweto platenici itn., spored nego se dolèle na hamitskoto vlijanie.
Vo 1856 godina, Gobino dobiva pismo od svojot mecena Aleksis de Tokvil,vo koe ovoj
go ute{uva zaradi slabiot odek na negovoto veli~estveno delo na tloto na Francija. Sli~no na misleweto na nivniot zaedni~ki prijatel, i de Tokvil bil na mislewe deka negovata
kniga bi na{la na zna~itelen podobar priem vo Germanija, tokmu poradi nejzinata naklonetost kon eden vid apstraktno razmisluvawe..., pri {to gi uveruva svojot {titenik deka
412
So me{awe na dve rasi se dobiva melez. Prestavenoto se odnesuvalo za dvorasniot aramejski jazik.
216
negovoto delo sepak }e uspee da se povrati vo Francija, i toa preku Germanija. I navistina- vedna{ po pa|aweto na Francija pod germanska vlast, po invazijata vo 1940 godina,
knigata doìvuva novo izdanie. (mecena=me cena, R.I.)
Podredenosta na Semitite vo lingvisti~ka i vo geografska smisla
Dolgo vreme, a vpro~em i sosema opravdano, Evreite i Fenikijcite bile razgleduvani kako vzaemno tesno povrzani narodi i kulturi. Dolgo pred de{ifriraweto na fenikijskoto pismo od strana na Bartelemi kon sredinata od 18 vek, opredeleni u~eni od tipot na
Semjuel Bohart, koj ìveel i rabotel eden vek porano, bile ubedeni deka jazicite so koi se
sluèle Evreite i Fenikijcite vsu{nost prestavuvaat nare~je na eden ist jazik. Do periodot na osumdesettite godini od 18 vek, ovie dva jazika bile razgleduvani vo zaedni~ki kontekst so arapskiot, aramejskiot i jazikot koj bil govoren vo podra~jeto na Etiopija, pod zaedni~kiot imenitel semitski jazici.413Golem broj od u~enite umovi od raniot 19 vek, ostro
sprotistavuvaj}i mu se na bibliskiot prikaz na hebrejskiot jazik kako jazikot na koj vsu{nost govorel Adam,kako i na toa deka hebrejskiot jazik bil edinstveniot jazik na celoto ~ove{tvo se do padot na Vavilonskata kula, ostanivale verni na stanovi{teto deka toj jazik
ne bil onoj sovr{eniot, nitu onoj originalniot. Od gledna to~ka na toj period, hebrejskiot
jazik bil smetan za primitiven. Na primer, Humbolt mislel deka toj treba da bide predavan
edinstveno vo gimnaziskite klasovi, i toa tokmu poradi takvite pri~ini. Vo Pettoto poglavje imavme mo`nost da vidime kako semitskite jazici bile definirani i opi{ani od
strana na Fridrih [legel, odnosno deka tie bile edna svoevidna malku povisoka forma na
ìvotinski jazik, no bidej}i modulacijata na glasot bila smetana za kriterium spored koj
bile valorizirani superiornite produhoveni jazici, ne postoela nikakva mo`nost da se
izbegne faktot deka semitskite jazici, vsu{nost, se modulirani jazici par excellence. Na toj
na~in, dodeka Humbolt i ostanatite od istiot kov se zanimavale so kreirawe i vospostavuvawe pomalku ili ove}e progresivni lingvisti~ki hierarhii, semitskiot jazik
ednostavvno moral da go zazeme svoeto mesto vedna{ do indoevropskiot. Nastanakot na edna
vakva situacija, koja ja reflektira relativnata tolerancija projavuvana kon Evreite vo tekot na raniot 19 vek na tloto na Evropa,bila osnova za vospostavuvawe na edno edno akademsko sogleduvawe na vistinskata istorija kako dijalog pome|u Arijcite i Semitite.
Ovie takanare~eni fiziolo{ki rasisti, imale vospostaveno slika za Semitite kako za izrazeno ènstveni i, u{te pove}e, sterilni- prekumerno inteligentni i imaginativni, no fundametalno nesposobni za bilo kakva kreativno razmisluvawe ili deluvawe.
Ernest Renan,raziduvaj}i se vo razmisluvawata so svojot prijatel Gobino, se priklonil kon
onoj postar aspekt na romanti~arskata tradicija, koj opstojuval na eden stav deka zad opredelenata nesposobnost na izvesen narod prvenstveno stojat opredeleni lingvisti~ki pri~ini. Op{o poznat kako eden od vode~kite francuski eksperti vo oblasta na semitskata grupa na jazici, i vostanovuva~ot na Fenikijskite studii vo 19 vek, Renan bil dosta zagrièn
poradi novoproizlezenite naodi, koi vo negovite o~i ukaùvale na izvesni praznini i nedostatoci na semitskiot jazik. Od tie pri~ini, izrazuvaj}i se vo eden manir svojstven za
u~enite Germanci, na koi toj otvoreno im se voodu{evuval, go pi{uva slednovo:
Zaedni{tvo, a i ednostavnosta so koja zra~i semitskata rasa, vsu{nost
se sostoi vo samite semitski jazici. Za niv, apstrakcijata prestavuva
celosno nepoznanica, metafizika- nevozmo`nost. Jazikot, toj
svoeviden kalap koj prestavuva neophodnost za samoto intelektualno
funkcionirawe na opredelen narod, kaj niv ostanuva da opstoi skoro
sogolen od bilo kakvi sintati~ki karakteristiki, so vidni nedostatoci
vo mo`nostite za varijabilnost na re~eni~nite konstrukcii, bez
neophodnite svrznici, koi ovozmoùvaat tolku delikatni i prefineti
odnosi pome|u elementite na mislata, kako i sposobnost edinstveno za
slikawe na nadvore{nite karakteristiki na predmetite na razgleduvawe.
ovoj jazik, velam, moèbi bil izvonredno prikladen za iskaùvawe i
413
Semitskiot jazik ja imal vrskata so Crncite, aramejskiot bil dvorasen jazik na Belci i Crnci. Pa
vulgaren aramejski bil arapskiot. @itelite na Arapskiot Poluostrov bile Belci so zakoseni o~i, a
vakvi bil Evreite=Ednobo`cite i Arapi=Muslimani. Pak,Fenikijcite bile Belci so normalni o~i.
217
prikaùvawe na elokventnite inspiracii na onie vidovitite i za

otslikuvawe na opredeleni efemerni vpe~atoci, me|utoa bil celosno
neprikladen za bilo kakvo filozofsko ili intelektualno i
spektulativno razmisluvawe. Zamislete si gi eden Arisotel ili
Kant, so eden vakov instrument....414
Drugata pri~ina koja ja naveduva Renan, a koja se odnesuva na semitskata inferiornost, leì vo geografskata mestolo`ba. Evropejcite, koi ìveele vo edno do`dlivo podnevje (inaku, Renan bil Bretanec), bile otsekoga{ obdareni so edna prijatna klima i so raznoobrazna priroda.Semitite, doa|aj}i od pustinata, postojano izloèni na nemilosrdno sonce i na ostrite premini od svetlo na temno proizlegle, neli, relativno prosti i fanati~ni: (Indoevropskata rasa bila dvorasna: Belci [Pelazgi] i Indijci [Negri=Temni], R.I.)
Semitskata rasa ni se prikaùva kako necelosna tokmu niz
ednostavnosta so koja zra~i. ]e se osmelam da kaàm deka taa, vo odnos na
indoevropskoto semejstvo, e ne{to kako {to e crtaweto vo odnos na
slikaweto, ili, pak, kako {to e srednovekovnata crkovna pesna vo odnos
na rasko{nata moderna muzika. So drugi zborovi, nejze i nedostiga
raznovidnosta, raznoobraznosta, onaa polnoto na ìvotot koja e
neophodna na patot do usovr{uvaweto.
Od druga strana, tokmu ovaa nivna ednostavnost i sirova sila go prestavuva korenot
na religijata koja tokmu Semitite mu ja dale na svetot ;a Renan, kako svoja svoevidna misija,
go sogleduva doveduvaweto na naukata koja e, neli, ~isto arijska pridobivka, kon religijata,
koja, se razbira e semitska. Vsu{nost, od takviot stav i trgnuvaat site negovi filolo{ki i
rasni ogledi za potekloto na hristijastvoto. Vo sekoj slu~aj, pogre{no bi bila pretpostavkata deka religijata, poto~no zaslugata koja ja imaat Semitite vo samiot nejzin nastanok i
vlijanie, im donela nekakva ednakvost:
Od tie pri~ini, semitskata rasa bi trebalo da se povrzuva, i toa re~isi vo
celost, edinstveno so negativno obele`je. Taa nitu ima mitologija, nitu
epika, nitu nauka, filozofija u{te pomalku, a istoto vaì i za pi{aniot
zbor, za umetnosta, za gra|anskiot ìvot...: vo bukvalno se za {to moè da
se kaè deka prestavuva nejzina karakteristika naiduvame na celosen
nedostig od nekakva podlaboka komplesnost, sloevitost, rafiniranost
ili, vo krajna mera, ~ustvo, osven moèbi vo odnos na nivnoto edinstvo.
Vo nivniot monoteizam nema prostor za raznovidnost.
Vakvite stavovi iskaàni od Renan se od isklu~itelno zna~ewe, ne samo zatoa {to
negovoto ime uìvalo golem ugled vo toga{noto op{testvo,so {to se naloùvalo edno mislewe deka vsu{nost iskaùva voop{teni stavovi na pogolemiot del od populacijata tuku,
moèbi duri i vo pogolema mera, tokmu poradi negovata dominantna pozicija vo domenot na
semitskite,bibliskite i fenikijskite prou~uvawa.Ovaa svoevidna kombinacija zna~ela deka toj ja poseduval mo}ta istovremeno i da go odrazuva,no da go naso~uva kako javnoto mislewe,taka i stavovite koi }e bidat dominantni vo akademskite krugovi na op{testvoto vo odnos na ovie disciplini.I navistina,moè da se povle~at neverojatni paraleli pome|u Renanoviot vid odnos kon semitskite jazici i onoj vid odnos kon koj se pridruùvale Humbolt,
Nijbur i Bunsen vo nivnata promocija na egiptologijata kako disciplina. Vo dvata slu~ai,
izgleda deka u~enite donekade stravuvale od tovarot koj samo po sebe im go nametnuval predmetot na nivnoto po~ituvawe, a toj svoeviden strav kako da proizleguval tokmu od nivnata naklonetos kon materijata so koja se zanimavale.Se razbira,sekoja pretpostavka za nekakvo eventualno predavstvo kon Evropa bila celosno neopravdana,so samiot fakt {to pribegnuvaweto kon edno nau~no istraùvawe na edna kultura koja ne e od evropskoto podnebje,
Avtorot veli: Renan bil dosta zagrièn poradi novoproizlezenite naodi, koi vo negovite o~i
ukaùvale na izvesni praznini i nedostatoci na semitskiot jazik. Toj go citira Ernst Renan (19 vek):
semitskiot jazik bil celosno neprikladen za bilo kakvo filozofsko ili intelektualno i spektulativno razmisluvawe. Zna~i, aramejskiot jazik nemal bogati formi..,a i bez dativna forma. Vakov bil
i staroegipetskiot jazik. Brigiskiot dativ vo koine go vnesle brzja~kite Ptolomejci.Sledi toj da postoi i vo tn.staroslovenski jazik so solunski govor, vo kogo ne postoel, i s do denes go nema dativot...
414
218
na izvesen na~in pravelo taa kultura da bide kvalitativno inferiorna,egzoti~na i inertna. Vo sekoj slu~aj,tvrdewata na Renan se odvivale vo nasoka deka Semitite,vsu{nost,se razlikuvaat vo drugite narodi koi ne bile od indoevropsko poteklo za koi, neli, ne moèlo da
se kaè ni{to pozitivno.Semitite,spored nego,se odlikuvale so golem broj kvaliteti spored koi moèle a bidat sporedeni i so onie na Angli~anite;a negovata netrpelivost kon ovie dva narodi,za razlika od netrpelivosta na Mi{le,na primer,bila donekade umerena. Imeno,spored negovoto mislewe,i obata narodi poseduvale ...izvonredna sosredoto~enost na
umot i zavidna ednostavnost na srceto, edno izvonredno i izostreno ~ustvo za moralnost....
Razlikite vo mislewata pome|u Tomas i Metju Arnold ovozmoùvaat izvonreden uvid vo promenite koi vo toj period, odnosno vo tekot na pogolemiot del od 19 vek, se slu~uvale vo odnos na rasizmot na tloto na Anglija. Vo tekot na dvaesettite i triesettite godini
od 19 vek, d-r Tomas Arnold bil preokupiran so konfliktite koi se odigruvale pome|u Tevtoncite i Galite-vklu~uvaj}i gi onie pome|u Galite i Rimjanite- a osobeno vnimanie im posvetuval i na kofliktite na Angli~anite so Francuzite i so Ircite. Toj se gordeel {to
stanal poznat kako ...toj Tevtonec nad Tevtoncite, keltomrazecot d-r Arnold.415 Vo periodot na pedesettite, {eesettite i sedumdesettite godini od 19 vek, negoviot sin Metju zastanal na odbrana na Ircite i na Francuzite, so {to veruval deka ja nadminal krakovidnosta i
ograni~enosta koja bila obele`je na negoviot tatko. Zemaj}i gi predvid toga{nite najnovi
pridobivki od lingvisti~kite istraùvawa,toj stanal golem podrùva~ na Indoevropjanite i na Arijcite.Ednostavno,toj oboùval se vo vrska so niv. Stanuvaj}i vodi~ na edna druga
{kola na angliski misli koja zemala zamav kon sredinata od 19 vek, toj duri pokaàl i
izvesen entuzijazam, vo smisla na aspektot za koj ovde govorime, kon Ciganite ili Boemite.
Na ovie indoevropski govoriteli416 sega gledano, ne{to nalik na Grcite na Vinkelman, kako na simpati~ni, veseli, neodgovorni i nedozreani-a, sepak, na eden osoben na~in, nekako
filozofski nastroeni-rodnini na Arijcite.417 Moè da se kaè bilo vospostaveno edno mislewe deka tie vsu{nost bile polesnata, ili posvetlata strana na indoevropskata kultura.
Se razbira, po negoviot tatko, likot i deloto na Renan go pretstavuvale najza~ajniot intelektualen potsrek vo ìvotot na Metju Arnold. Toj vo celost gi prifatil stavovite i sogleduvawata na Renan- vpro~em, kako i pogolemiot del od progresivnite misliteli
od toa vreme- deka osnovata i najgolemata podelba koja se odigrala na scenata na svetskata
istorija voop{to bila onaa pome|u Helenite i Evreite,pome|u Arijcite i Semitite. Vo sekoj slu~aj, toj bil soo~en so problem koj ne gi zasegal kontintalnite rasisti: na izvesen
na~in, toj bil prisilen da gi usvoi nivnite usilbi koi velele deka Angli~anite vsu{nost
imaat isti osobenosti so Semitite. Kako dodatok na ova,kako {to ve}e napomenav i prethodno, Britanija ve}e imala edno cvrsto vospostavena filosemitska tradicija, koja doìveala osoben podem so porastot na borùazijata kon sredinata od 19 vek. Tokmu od tie pri~ini,
golem del na viktorijancite po~nale sebesi da se doìvuvaat kako eden vid bibliski patrijarsi, vozgordejuvaj}i se od nivnata sopstvena pril`nost, {tedlivost, premudrost, od po~itta koja ja projavuvale kon formite i- prvenstveno- od nivnata smisla za crvrsta i surova
pravi~nost.
Arnold bil izma~uvan od vakvata povrzanost, koja gi pre~ekoruvala lingvisti~kite
i rasnite granici. Negovoto objasnuvawe na ovaa anomalija na~elno se sostoela vo toa deka
vakviot angliski hebrejski duh koj bil pro{iren niz zemjata, prvenstveno se dolèl na reformacijata i na puritanizmot. Poto~no, deka podelbata pome|u ona {to e helensko i ona
{to e hebrejsko vsu{nost e podelbata nastanata po Gra|anskata vojna, onaa bitka bez kraj
pome|u takanare~enata visoka i niska crkva, pome|u crkvata i kapelata, t.e. pome|u industrijaliziraniot sever i zemjodelskiot jug. Kako i Renan pred nego i Metju Arnold tvrdel
deka vo hebrejskata tradicija prepoznala golem broj doblesti; sepak; toj upatuval i javni
povici kon Anglija, vo koi se zalaga za otfrlawe na buròaskoto filistejstvo propagirano od docnite puritanci i za svrtuvawe kon pridobivkite od gr~kata tradicija. Vo negovite o~i, Grcite- sledej}i ja centralnata pozicija od toa vreme, odnosno onaa vosposta415
Herodot pi{i Kelti, ne Tevtonci,od Teuta, ilirska kralica. Evropjanite vo 19 vek s ispome{ale.
ZNAÎ, VO INDOEVROPJANITE PRIPA\ALE I CIGANITE=BOEMITE. Zna~i, dvorasni.
417
Se govori ciganskoto vo Elada.Ova se potvrduva i so indiskiot bivol i indiskata sviwa,a i buzuki.
416
219
vena od Vinkelman- bile spontani, vedri, umetni~ki nastroeni i spokojni. No, kako ~ovek
od 19 vek, Arnold na ovaa ve}e vospostavena tradicija i ja dodava jasnosta na novata misla i
onaa osobena sposobnost za filozofsko rasuduvawe na rabotite. Toj bil ubeden deka so svrtuvaweto kon duhot na Helenizmot, Anglija bi moèla da se vklu~i na patot na progresot
po koj ve}e ~ekorele nejzinite evropskio sosedi. Ultimativniot povik na Arnold kon negoviot narod, vo negoviot prou~en ogled Kultura i Anarhija, vsu{nost se odnesuva na rasata:
Helenizmot, na~elno, e indoevropski. Na Hebreizmot, pak, korenite mu se semitski, a nie
Angli~anite, koi sme nacija- pripadnik na indoevropskoto semejstvo, spored prirodata na
rabotite i pripa|ame na Helenizmot.
I pokraj toa vakviot takanare~en viktorijanski helenizam pretstavuval edno vitalno i prili~no kompleksno dvièwe so mnogu aspekti, postoi mal prostor za somne` deka
re~isi site pretstavi za Grcija po izdavaweto na Kultura i Anarhija na Metju Arnold vo
1869 godina, ne bile vospostaveni kako povrzani ili kako reakcija na nastanatoto preformulirawe na germanskiot neohelenizam od negova strana. Dodeka qubovta na d-r Arnold
kon Grcija bila pome{ana so negoviot protestantizam, tevtonizam i antisemitizam, helenizmot na negoviot sin stoi vo prili~no otvorena sprega so vizijata za postoeweto na edna
indoevropska,odnosno arijska rasa, koja e vo postojan istoriski konflikt so onaa semitskata, odnosno konflikt pome|u onie kultiviranite i burùaskite vrednosti. Sekako, i vo
ovie negovi usilbi toj odel po eden ve}e dobro istapkan pat. Teoretski gledano- kako, vpro~em i Mi{je, Renan i ostanatite- toj prifatil, kako {to toa go iskaàl Bunsen, deka ako
prifatime deka Evreite-Semitite se sve{tenicite na ~ove{tvoto, toga{ heleno-rimskite
Arijci se, i sekoga{ }e bidat, negovite heroi. Vo toj period vladeelo edno op{to mislewe
deka so toa {to na Semitite im se pripi{uvat golem del od religiskite zaslugi voop{to,
nim vsu{nost im se dozvoluva i pripi{uva pove}e otkolku {to navistina zasluùvaat.
Imeno, Metju Arnold, vo edno pismo do svojata majka, pi{uva:
Bunsen veli deka na{a dol`nost i zada~a e da go ottrgneme od
hristijsanstvoto seto ona {to e od ~isto semitsko poteklo i da go
vidoizmenime vo indogermansko, a [laermaher deka vo
hristijanstvoto kaj nas, kaj zapadnite nacii, ima mnogu pove}e od Platon i
od Sokrat, otkolku od Isus Navin i od David; i, vo su{tina, celoto
tatkovo delo e vo nasoka tokmu na ovie idei na Bunsen i na [laermaher, i,
po se izgleda, toj e edinstveniot Angli~anec na svoto vreme koe seto toa
jasno gi uvidel.
[to se odnesuva do ovaa oblast, bez pritoa da imame nekakva namera za odzemawe na
primatot koj go drì likot i deloto na d-r Arnold, }e ostane zapameten i Tirlvol i negoviot prevod na Sv. Luka od [laermaher od 1865 godina,kade vsu{nost se pomesteni pogolemiot del od ideite za koi stanuva{e zbor malku pogore vo tekstot. Kako dodatok na ova, moè
da se napomene i faktot deka tloto na Francija, Viktor Kuzinh ja proklamiral helenskata
priroda na hristijanstvoto u{te vo 1818 godina.
Iako ne sekojpat vaì deka tatkovcite se vinovni za grevovite na svoite sinovi, postoi eden prili~no interesen podatok koj govori deka nekade vo tekot na sedumdesettite
godini od 19 vek, sinot na Bunsen, Ernst, izmislil eden nov vid, nova forma na arijsko oboùvawe na sonceto,se razbira na bibliskata tradicija,no vo koja Adam e prikaàn kako Ariec, dodeka zmijata e- semitska ! Do krajot na vekot, zabeleàni se golem broj, i kakvi se ne
obidi da se iznajde nekakov arijski ili germanski model na hristijastvoto. Najuspe{niot
od ovie obidi se vrzuva za imeto na eden ekstremno radikalen semitist, koj poteknuva od
akademskite krugovi, i koj voedno e eden od najstrasnite germanski nacionalisti od svoeto
vreme- Pol Logard. Imeno, Logard tvrdel deka Isus vsu{nost bil Evrein-Ariec od Galileja, raspnat od strana na Evreite-Semiti od Jedeja. A, za rabotite da stanat u{te polo{i,
prvi~noto hristijanstvo bilo prezemeno i izopa~eno od strana na u{te eden Evrein, Pavle,
so {to, neli, samo od sebe se naloìla potrebata vistinskata religija na Arijcite da se iz~isti od raznorasnite semitski izrastoci. Logard, kako {to moè da se zaklu~i i od dosega
navedenoto, bil zakolnat antisemitist, koj strasno go proklamiral i se zalagal za celosno
uni{tuvawe na judaizmot, {to na~elno trebalo da zapo~ne so progon na evreite na Madagaskar, edna {ema koja podocna na drago srce bila prifatena i od strana na Hitler. Vsu{nost,
220
tokmu ova dvièwe, ~ij rodon~alnik e Lagard, se smeta za eden od izvorite za napojuvawe na
nacisti~koto dvièwe.
Za volja na vistinata, vo Anglija rabotite ne stasale dotamu. Sepak, do na{iot uvid
ostanuva zabeleàna edna tendencija, prisutna kon krajot od 19 vek, koja se sostoela od toa
da im se odzeme na Semitite primatot vo edinstvenata rabota koja dotoga{ im se pripi{uvala kako nivna najgolema zasluga za ~ove{tvoto. Imeno, edna od glavnite temi vo Hardievata Tesa na DUbervilovi, prvpat objavena vo 1891 godina, vsu{nost e konfliktot na vistinskata i sekoga{ vitalna saksonska Anglija, smestena vo samata srcevina na Veseks, so
dekadentite francuski potomci na osvojuva~iite na tie krai{ta. Vo sekoj slu~aj, germanizmot na Hardi vsu{nost poteknuva i e povrzan so helenizmot, koj go sogleduva kako borba so
semitizmot i so filistejstvoto na novata buròazijata. Junakot na deloto, Ejnxel Klear,
saka da se vrati vo rodenata zemja i da se oèni so ~ista Saksonska devojka. Vo isto vreme,
toj e nositel na dionisiskite kvaliteti na Grcite, onaka kako {to bile opi{ani od Vinkelman: toj saka da igra, da jade i pie i da se veseli, i bezgri`no da se {eta niz prekrasniot i
svetol krajolik, dodeka negoviot tatko i negovite bra}a se prikaàni kako tipi~ni Semiti: moralni, cvrsti i celosno otese~eni od prirodata i od ìvotot voop{to. Hardi so ovie
zborovi go opi{uva osnovniot konflikt koj postoi me|u niv:
Edna{, mnogu odamna, Ejnxel bil dotolku poti{ten, {to toa go nateralo
da mu kaè na tatka si... deka za ~ove{tvoto, voop{to, bi bilo daleku
podobro dokolku Stara Grcija, a ne Palestina, stanela izvor na
religijata na modernata civilizacija, a jadta na negoviot tatko se
ogleduvala vo negoviot tap pogled, koj govorel deka toj ne bil vo sostojba
da razbere nitu iljaditi del, a kamoli ne{to pove}e, od vistinata koja se
sodrèla vo edno takvo razmisluvawe.
Pa taka, iako so niv ne ja spodeluval qubovta koja ja ~ustvuvale kon Galite, Hardi
vleguva vo dru{tvoto na Metju Arnold i na Renan.
Fenikijcite i Angli~anite, I: Angliska perspektiva
I pokraj asocijacite koi se odnesuvale na eventualnata povrzanost na Angli~anite
so Semitite, sepak nikoj ne dal mo`nost za sporedba pome|u Angli~anite i Arapite ili, na
primer, Etiopjanite. Site koi se zanimavale so ova pra{awe gi imale predvid Evreite i/
ili Fenikijcite koi govorele za Semitite a nie vo sledniov oddelok od ova poglavje }e se
fokusirame na toga{ postoe~kata identifikacija si Fenikijcite. Dodeka ogledite na Mi{le za postojanata vojna pome|u Indoevropjanite i Semitite vsu{nost se odnesuvalo na
konfliktot pome|u Rim i Kartagina, ottamo transponiranite paraleli pome|u Kartagin i
Anglija im bile sosem jasni na ~itatelite od 19 vek, bez razlika od koja strana na kanalot
se nao|ale. Pogolemiot del od viktorijancite spodeluvale edno vo osnova pozitivno mislewe za Fenikijcite, smetaj}i gi za eden vid svesni i sovesni trgovci, koi odvreme-navreme
pribegnuvale kon delumno porobuvawe na izvesno podra~je i koi, {irej}i ja postepeno
svojata civilizacija, zarabotuvale po ne{to i otstrana. Taka, izvesniot Vilijam Gledstoun,
koj poteknuval od mnogu sli~na i malku pogore opi{anata trgovska sredina, se smetal sebesi za revnosen podrùva~ na edna takva ideja- a, da bideme u{te poprecizni- i za eden vistinski fenikijski junak. Na prv pogled, ova vo izvesna mera moè da izgleda i za~uduva~ki, so
ogled na negovata strast kon aristokratskite vrednosti, sfateno vo eden Homerov smisol,
kako i so ogled na qubovta {to ja ~ustvuval kon Evropska Grcija i dajametralno sprotivnata omraza kon AzijatskataTrcija. Vo sekoj slu~aj, entuzijast~kite provevi od ovoj vid ne
bile neretka pojava vo tekot na ~etiriesettite godini od 19 vek, odnosno vo periodot koga
Dizraeli, idniot rival na Gledstoun, poto~no vo 1889 godina, po~ituvaniot istori~ar G.
Raulinson pi{uva edna prikladna istorija na Fenikija, vo koja Fenikijcite gi opi{uva kako narodot koj od site narodi od antikata ima najmnogu sli~nsti so Anglija i so Angli~anite.
Postoelo i edno dosta ra{ireno- a moè da se kaè i prili~no razumno- veruvawe
deka Fenikijcitego go posetuvale Kornvol od trgovski pri~ini, poto~no zaradi limot, a
Metju Arnold ova nivno za~esteno prisustvo na ostrovot go sogledal kako eden od prvi~nite izvori na Angliskiot Hebreizam. Vo edna negova pro~uena poema, koja po~nuva so stihovite Nekoj odvaèn Tirjanski trgovec..., Fenikiecot e prikaàn kako posrameno se povle-
221
kol pred naletot na negovite gr~ki gospodari, na mladite poletni gospodari na branot.
Fenikiecot potoa biva isteran od tie krai{ta, preku Mediteranot kon Atlantikot i kon
Britanija, a istiot vid so~ustvo za kutriot Fenikiec se pojavuva i pedestina godini podocna, vo oddelokot so naslov Smrt od voda, pomesten vo poznatata Pusta zemja na T.S. Eliot:
Fleb Feni~aninot, mrtov dve nedeli ve}e,
Ne go poznava ve}e na galebite krikot toj, i na dlabokot more branot
Nitu profitot i zagubata stradna.
Strujata morska niz {epot nemu koskite mu gi zbra.
Podemot negov, a i patot potem,
mladosta negova i godinite odminati
vo vitelot krajot go najdoa sesem
Risjani dal si, il Evrein, seedno
Ti, koj kormiloto go vrti{ i se nasproti vetrot tera{
Na Fleb seti se, koj nekoga{ ko tebe be{e- ist,
Mladi~ ubav i vit.
Inaku, Pusta zemja e delo koe pripa|a na post-Berarskata era, za koja pove}e }e govorime vo slednoto poglavje. Vo sekoj slu~aj, kaànovo se odnesuva i na stavovite na Anglosaksoncite od toj period voop{tom, vo smisla na nivnata identifikacija so aktivnostite
na Fenikijcite na more i so nivnite trgovski sposobnosti. Zabeleìtalna e i dvojbata koja
se javuva vo odnos na pretpostavenoto semitsko poteklo na Fenikijcite, bidej}i dokolku
Semitite, kako {to bilo op{toto mislewe za niv, bile poim za parazitizam i pasivnost,
toga{ Fenikijcite- koi bile daleku popri~ueni kako moreplovci i trgovci, otkolku bilo
slu~aj so Evreite vo spravuvaweto so finansiite- vo nikojn slu~aj ne bi moèle da bidat
vistinski Semiti.
Od tie pri~ini, se naloìla potrebata Fenikijcite da se oslobodat od taa ve}e vostanovena prestava za niv kako za Semiti, {to dovelo toa toa, potsetuvaj}i po edna takva
potvrda vo arhai~nite vremiwa, Gledstoun da go napi{e slednovo: Otsekoga{ dlaboko vo
sebe sum veruval deka, na krajot na krai{tata, sojot na Fenikijcite e nesemitski.A za volja
na vistinata, vo po~etokot na 20 vek i Anglij ne zaostanuvala mnogu od ostatokot na Evropa
vi smisla na zabeleìtelniot porast na antisemitizmot, {to dovelo do toa stavovito kon
Fenikijcite i na~inot na koj bile tie razgeduvani dopolnitelno da se uslo`nat. Pretpostavkata deka Britanija bi moèla da ima nekakva posebna vrska so bilo vakva, pa makar i
marginalna grupa Semiti, po~nala da stanuva prili~no somnitelna. Taka {to, prodolùvaweto na edna takva potraga, kako {to toa na vremeto imal na um da go stori [erlok Hems po
penziniraweto vo Kornvol, sega bilo smetano za edna krajna ekscentri~nost. Od druga strana, duri i so vostanovuvaweto na eden vakov stav kon niv, Fenikijcite sepak ne bile dokraj
satanizirani; dodeka, pak, na opredeleni mesta {irum Evropa, kon niv po~nale da se vastanovuvaat sosema razli~ni mislewa i stavovi.
Fenikijcite i Angli~anite, II: Francuska perspektiva
Mi{leovata implicitna- i apsolutno ute{itelna- analogija pome|u Francuzite i
Rimjanite, kako i analogijata koja ja vospostavil pome|u Angli~anite i Kartagincite, ve}e
be{e napomenato pogore vo tekstot. Sepak, na drugo mesto, toj e daleku poekspliciten:
Anglija- toa e ~ove~kata gordost personificirana vo eden narod i vo
edna zemja. [to se slu~uva koga varvarite (Normanite i Dancite)
stapnuvaat na toj mo}en ostrov, kade blagodarenie na bogastvata na
zemjata koja ja zateknuvaat i na blagodetite na okeanot se opivaat i
debeleat bespo{tedno ? Tie stanuvaat gospodari na moreto, na eden svet
bez zakoni i granici, splotuvaj}i gi vo edno surovosta i èstkosta na
Danecot-gusar i feudalnata arogancija na <Lordot> sin Normanski...
U{te kolku Tirovi i Kartagini treba da se natrupaat edno na drugo za da
se dosegne drskosta na gramadnata Anglija ?.
Neprikosnovenosta koja stoi zad edna vakva analogija moè jasno da se sogleda kontekstot vo koj gi naveduva Fenikijcite: Kartagincite, isto kako i Fenikijcite, od koi tie
vsu{nost i poteknuvaat, po se izgleda bile narod koj bil surov i taèn, i pohoten i al~en,
222
eden narod koj, vistina, bil obdaren so avantursti~ki duh, no bez heroizam vo nego. Posle,
eden vakov ilustriran primer, toj ne zastanuva, tuku naprotiv prodolùva vo eden sli~en
manir, kaùvaj}o deka ...isto taka, vo Kartagina e religijata bila prili~no svirepa i prepolna so uàsni zastra{uva~ki rituali.418
Vakvite paraleli, povlekuvani glavno me|u Angli~anite i Fenikijcite, so stavawe
osoben akcent vrz Kartagincite, prestavuvale svoeviden stoèr na francuskata misla kon
ova pra{awe vo tekot na celiot 19 vek. Na primer, koga Gledstoun istapuva so idejata deka
Fenikijcite ne se Semiti, toj vsu{nost saka da kaè deka tie bile podobri od Evreite. Od
druga strana, za pogolemiot del francuski i germanski pisateli, Fenikijcite bile nesporelivi polo{i, a kolku za potkrepa na kaànoto, korisno bi bilo da se razgledaat nekoi od
stavovite na Gobino iskaàni vo vrska so tkn. fenisko pra{awe. Vo ovaa smisla, Gobino e
zna~aen od dve pri~ini- imeno, toj izvr{il zna~itelno vlijanie kako vrz francuskata i germanskata misla,taka i vrz Metju Arnold.Pa taka, iako de Tokvil ne go podrùval suroviot
vid rasizam koj go proklamiral Gobino, toj sepak ostanal negov prijatel i pokrovitel.
Pozicijata koja ja zazemaat Fenikijcite vo prikazot na Gobino za trite osvojuvawa
na Hamitite, Semitite i Jafetcite, ili Arijcite, e prili~no sloèna. Tie vo Biblijata se
jasno prikaàni kako potomci na Ham, no kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime vo Tretoto poglavje, ovie dosta bliski me|usebni vrski pome|u Fenikijcite i Evreite na u~enite
lu|e im bile poznati barem od 17 vek. Za Gobino, na primer, koj ìveel i rabotel vo 19 vek,
ovaa lingvisti~ka srodnost istovremeno bila i od isklu~itelno zna~ajna no,moèbi i u{te
pove}e, prili~no voznemiruva~ka. Ovaa mo}na kombinacija koja poteknuvala od avtoritetot na bibliskata tradicija, negovata odbivnost da ja prifati mo`nosta svetiot jazik da bide premnogu blizok na jazikot na Fenikijcite, kako i negovite prili~no izme{ani- no vo
edna zna~itelna mera i pozitivni- ~ustva i stavovi kon Evreite, doveduva do toa Gobino da
gi prestavi Fenkijcite ne kako Smiti, tuku kako Hamiti. Taka, edinstveniot na~in spored
koj Gobino moèl da gi usolglasi bibliskite i lingvistikite izvori, bil preku edno celosno izvrtuvawe na vistinata. Vo 1815 godina, poznatiot germanski semitist Vilhelm Gesenius gi razdeluva semitskite jazici vo tri potsemejstva: (1) aramejski i siriski; (2) hanaanski, vo ~ij sostav spa|ale i hebrejski i fenikijski, od koj spored nego proizlegol punskiot
jazik; i (3) arapskiot, od koj toj go izvlekuva etiopskiot. Na edno drugo mesto, Gesenius napomenuva deka fenikijskiot jazik bil prili~no rasprostranet po mnogubrojnite fenikiski
kolonii i pazari, a Gobino, so cel da pokaè i dokaè deka Gesenius vsu{nost gi klasificiral semitskite jazici vo ~etiri kategorii, ja citiral, na negov na~in, tokmu ovaa stranica od negovoto delo:
Prvata gi sodrì fenikijskiot, punskiot i libijskiot, od koi
proizleguvaai i berberskite dijalekti; vo vtorata se hebrejskiot i site
negovi varijacii; tretata...aramejskiot ...~etvrtata, arapskiot....
Trgaj}i gi nastrana oddeluvaweto na fenikijskiot od hebrejskiot jazik, u{te pogolemata besmislica na ovaa klasifikacija so~ineta od strana na Gobino, vo edna lingvisti~ka smisla, se sostoi vo povrzuvaweto na fenikijskiot jazik so berberskite nare~ja. Takvo
ne{to, odnosno prifa}aweto na mo`nosta deka tie moè da proizleguvaat od semitski koren- nitu toga{, a niti sega- ne minuva kaj nitu eden poseriozen semitist.419Vo sekoj slu~aj,
ovie namerni naru{uvawa bile od klu~no zna~ewe za negovata {ema, t.e. toj moral da pribegne kon ne{to takvo za da moè da drì voda negovoto definirawe na Fenikijcite kako
Hamiti,420 bez pritoa da dojde do naru{uvawe na bibliskiot obrazec. So toa se doa|a do edna
validna pretpostavka deka tokmu nivnata bela priroda im dava pravo da dostignat opredelen civlizaciski stepen na razvitok, no do periodot na pristignuvaweto na Semitite na
tie prostori od severoistok, Fenikijcite ve}e se pretopile vo crni so {to, sledstveno,
pridonele i za rasipuvaweto na Evreoite: Vo vremeto na Avraam, civilizacijata na Hamitite ve}e bila vo poln rascut, so seto nejzino sovr{enstvo, no i so porodicite koi odat raka pod raka so toa.
418
Fenikijcite i nivnite Kartaginci imale polazgiski bogovi, za koi bile davani `rtvi, so rituali.
Avtorot e preselktiven i prosemitski:Fenikijcite i Berberite bile Belci, samo so razli~ni o~i.
420
Mojsej gi napravil zbrkite. Sledi bez osnova do denes me|usebno da se istrebuvaat Evrei i Arapi.
419
223
[to se odnesuva do Gobino, toj mnogu pove}e vreme minal zanimavaj}i se so porocite otkolku so sovr{enosta. Imeno, u{te od samite po~etoci na negovoto zafa}awe so ovie
temi, upotrtebuvaj}i vokabular sli~en na onoj koj podocna e upotrebuvan i od nacistite, vo
onie nivni sporedbi na Evreite so staorci koi prenesuvaat zarazni bolesti, Gobino postavuva edno vakvo retori~ko pra{awe: Dali padot na Fenikijcite se dolì na rasipanosta
koja gi nagrizuvala i koja ja {irela nasekade okolu niv ? Ne, ami tokmu sprotivnoto- nivnata rasipanost, vsu{nost, bila glavniot instrument so koj tie steknuvale svoja slava i mo}.
Se postavuva pra{aweto do koj stepen, toga{, bi moèl Gobino da ja ima na um Anglija dodeka gi pi{uval ovie zborovi ? Gobino bil izvonreden poznava~ na angliskiot jazik i dosta
~esto pribegnuval kon koristewe na citati od angliskoto jazi~no podra~e, a negoviot Esej
za neednakvosta pome|u ~ove~kite rasi mu go posvetuva na kralot od Hanover so anglisko
poteklo. Interesen e da se zabeleì eden podatok, spored koj Gobino, i pokraj toa {to mnogu propatuval, od Skadinavija do Persija, preku Brazil i mnogu drugi mesta, nikojpat ne go
preminal kanalot za da otide do sosedna Anglija. Kako dodatok na ovoj svoeviden kuriozitet, Gobino bil neobi~no tivok vo odnos na zemjata koja bila dominantna sila vo svetot vo
vremeto vo koj toj ìveel i rabotel- a toa e prili~no ~udno, koga }e se zeme predvid negoviot razgoveten entuzijazam koj mnogupati go ispolnuval kon Germanija.
Sledej}i gi stapkite na negoviot pokrovitel de Tokvil, i Gobino vo potpolnost go
podrùval onoj anglosaksonski stav koj se odnesuval na kategori~nata supoeriornost na belite nad crvenoko{cite i crncite vo Severna Amerika; toj bil i prili~no zajadliv vo negovite ogledi koi se odnesuvale na licemerieto koe kruèlo okolu problemot na ropstvoto. Imeno, bil mnogu zasegnat i v~udoneviden od povedenieto na amerikanskata imigraciona politika poradi {to, voden tokmu od tie pri~ini, dal edna sporedba, se razbira vo negov
stil, na Wujork od toa vreme i Kartagina od minatoto, potcrtuvaj}i deka Kartagina, ako ni{to drugo, barem bil naselen so blagorodni hanaanski semejstva. Ponatamu vo toj ogled, toj
go pi{uva slednovo: Kartagina se steknala so seto ona {to go zagubile Tir i Sidon. Kartagina, me|utoa, so ni{to ne prodonela nitu za podemot, nitu, pak, za sudbinata {to ja sna{la
semitskata civilizacija. Na drugo mesto, Gobino gi sporeduva osobenostite na Tir i Sidon, vo edna trgovska smisla, so onie na London i na Hamburg od aktuelniot mig, a nivnite
proizveduva~ki funcii so onie Liverpul i Birmingen. So ovoj negov pristap, toj sakal da ja
napravi {to poo~igledna sli~nosta pome|u nemu omrazenite Anglosaksonci i Hanaanci.
Isto taka, pove}e od o~igledno e deka toj ne gi po~ituval nitu Hamitite, i do opredelen
stepen, napati ispolnuval zgrozuvawe i od ne~istite, odnosno od onie izmelezenite Semiti. Toj, imeno, vo svojata glava sozdal edna prestava za Fenikijcite kako za narod koj nastanal po pat na me{awe na izmelezenite mulati Hamiti so Semitite, pri {to, se razbira, im
dava prednost na ovie vtorive, koi kako pobeli- neli- se i superiornite. Sepak, tragi~nata ironija koja ja proniùva celokupnata istorija, mu go razotkriva faktot deka vsu{nost
onie crnite i inferornite ènski rasi se rasite koi bile osvojuva~ki i koi gi potisnale i pokorile onie belite ma{ki rasi. Taka, spored nego, vsu{nost i do{lo do toa Fenikijcite da izgradat gradovi vo koi neverojatnoiot sjaj i luksuz bile isprepleteni so varvarski obele`ja; a zgora na se, tuka bile i nivnite surovi religiski obi~ai, koi vo sebe
vklu~uvale i prostitucija i krvni, ~ove~ki `rtvi, ne{to {to, toj gi uveruva negovite ~itateli, nikoga{ ne bilo obele`je na belata rasa.
[to se odnesuva do nivnoto dràvno ureduvawe, Fenikijcite nikoga{ ne go dostignale stepenot na blagorodnost i sloboda so koja se odlikuvaat belite, tuku rakovodele
ili so pomo{ na postavuvawe na despoti, ili vlasta bila vo racete na tolpata. A situacijata, neli, bila najlo{a vo Kartagina- koja prestavuvala grad bez minato i bez istorija, poradi toa {to bila oformena otkako Hamitite doìveale celosna degeneracija, po {to stanalo u{te popodlo`ni na vlijanijata na crnata Afrika.421 Gobino na pretpostavkite za
toa doa|awe doa|awe na Semitite na toa podra~je gledal kako na golem ~ekor napred, {to
dovelo do toa da bide prili~no rastrgnat za toa kakov stav da zazeme kon Evreite. Ponekoga{ go zazemal stavot deka tie sepak uspeale da so~uvaat nekoi aspekti od nivnata bela
421
Fenikijcite bile Belci. Belcite imale gradeì, pisma itn. Tie prodirale na jug vo Afrika i
severoistok vo Azija. Kade Belcite stignale, tamu ima piramidi i drugi gradeì.Zna~i,civilizacija.
224
priroda; drugpat tvrdel deka tie od prvoklasni sto~ari se pretvorile vo razgaleni trgovci. Kako nivna najlo{a, Gobino go naveduva toa {to tie najmuvale platenici koi bile pripadnici na drugi narodi. Vo odnos na ova, toj go naveduva slednoto:
Edna od osnovnite pri~ini, koja na eden mnogu jasen i precizen na~in go
opi{uva pretstoe~kiot pad na Hamitite...i nivniot gubitok na hrabrost,
i toa vo vistinskiot, vo voinstveniot smisol na toj zbor, {to pridonelo
pove}e voop{to da ne prezemaat nikakvi voeni dejstvija. Ovoj
svoeviden skandal zemal golem zamav i dostignal ogromni razmeri vo
Vavilon i vo Niniva, {to ne zna~i deka ne bil prisuten i vo Tir i vo
Sidon....
Salambo
Sli~na na ovaa poraka upatuva i Mi{le vo 1830 godina, so negoviot opis na revoltot na Kartaginskite platenici po doìveaniot poraz vo Prvata Punska vojna vo 241 godina
pr.n.e. Temelej}i go svojot ogled na klasi~ni izvori- najpove}e na zapisite na starogr~kiot
istori~ar Polibij422- Mi{le dava eden op{iren izve{taj za pobunata na edna vojska koja
bila od neverojatno raznoobrazen me{an karakter, ~ii predvodnici bile eden crnec, po ime
Mato, i eden Grk,Spendij.Ovaa vojska bila kone~no porazena po brojni kampawi,koi se karakterizirale so isklu~itelno nasilstvo i brutalnost, pri koi golem broj od platenicite,
kako i golem broj od nivnite kartaginski protivnici, bile pogubuvani na neverojatno surovi na~ini i so koristewe prili~no ìvopisni i zastra{uva~ki metodi od strana na nivnite ma~iteli.
Ovoj tekst na Mi{le stanuva osnova za eden roman na Gustav Flober, pod naslov Salambo. Imeno, Flober vo tekot na dolgi godini bil fasciniran od egzotizmot na Orientot. Go posetil i Egipet, a po uspehot na Gospo|a Bovari, toj imal na um da napi{e i roman
za taa zemja, koj sakal da go naslovi Anubis. Me|utoa, nekade pred mart 1857 godina, toj se
predomisluva i se re{ava da se zafati so rabota na deloto {to vo svetskata knièvnost
ostanuva da postoi pod naslovot Salambo. Izvesniot italijanski u~en Benedeto bil na mislewe deka Flober se otkaàl od na~elnata zamisla za pi{uvaweto na Anubis, bidej}i
istata taa godina izlegol najnoviot roman na Teofil Gotje, vo koj se obrabotuvala tema tokmu od periodot na drevniot Egipet. No, nitu toj, nitu nekoj drugi Floberovci, ne moèle
so sigurnost da tvrdat koja bila vistinskata pri~ina koja go naterala Flober da pribegne
kon novata tema koja ja izbral.
Bez ogled {to sepak ne postoi neposreden dokaz za ova {to sega }e go navedeme, odgovorot na prethodno postavenoto pra{awe za motivite za napu{taweto na Floberivata
prvi~na ideja moèbi treba da se bara vo Indiskiot bunt, vo fevruari taa godina. Imeno,
Britanija- veli~estvenata imperija na modernite Fenikijci- uspeale preku nejzinata al~nost i brutalnost, ispolena najplasti~no preku eden fakt koj govori deka vojnicite, pritisnati od besmilosniot glad, bile primorani da ja liàt govedskata i svinskata mrsnotija
koja bila prvi~na nameneta za podma~kuvawe na oru`jeto, {to im pa|alo osobeno te{ko na
Hindusite i Muslimanite koi vleguvale vo sostavot na platenata vojska, {to dovelo do neizbe`niot konflikt. Duri po izbivaweto na konfliktot bilo sogledano deka ovoj bunt
vsu{nost pretstavuval krvava bitka, vodena i od dvete zavojuvani strani so nevidena èMartin Bernal, vo svojata kniga Crna Atena e preselektiven, toj ne gi prifa}a avtorite koi inaku mislat, od drugi napi{ano prevzema samo ona {to nego mu se dopa|a i za nego nepostojat mislewa na
tn.slovenski avtori, ~ii slu`beni jazici se samo jazici na Belci, a toj pi{i vo prilog na dvorasnite
jazici na Belci i Crnci, kako aramejskiot, nare~en semitski. Ovoj jazik toj go narekuva hebrejski, iako toj na Egiptjanecot Mojsej bil jazik na Belci. Vakov bil na Berberite, a i na Fenikijcte i nivnite
Kartaginci.Toj go naveduva Polibij.Toj ni{to ne kaùva, {to vsu{nost Polibi pi{el. Od fusnotata
33 na strana 13 naveduvam del: ...Spored Kosidovski, feni~kite religiozni epovi ìvo potse}ale na
Homer. Navedenoto se potvrduva i so Polibij, spored koj vo dogovorot za sojuz sklu~en 215 godina me|u
Hanibal i Filip V bogovite na Kartagincite imale pelazgiski imiwa (Zevs, Hera, Apolon, Dajmonot
na Kartagincite, Herakle, Ares, Triton, Posejdon, Helios, Selena, Geja i drugi). Tekstot bil bukvalen prevod na punskiot tekst od dogovorot.Ovoj e potvrden dokaz deka Punite(Feni~nite i nivnite Kartaginci) bile Pelazgi, na ~ij Homerov=tn.slovenski jazik se govorelo na Apeninskiot Polustrov...
Bernal pi{i za rasisti...antisemitisti.Pa toj gi negira belata rasa i nejziniot doprinos za Temnite.
422
225
stina i brutalnost. Poradi toa, paralelata pome|u Anglija i Kartagina bila prisutna vo
Salambo od samiot za~etok na idejata za deloto.
Vo maj 1861 godina, koga Flober po~ustvuval deka knigata e podgotvena za prikaùvawe pred potesniot krug negovi prijateli, toj gi pokanuva bra}ata Gonkur, edni od najeminentnite pariski literarni dejci na svoeto vreme, a programata za prigodnata sve~enost
bila slednava:
1. Po~nuvam da vikam vo to~no ~etiri ~asot, nekade okolu tri.
2. Vo sedum- Veligdenska ve~era. Na menito e ~ove~ko meso, burùjski
mozok i klitoris od besna tigrica poprèna na puter napraven od mleko
na nosorog
3. Po kafeto, prodolùvame so vreskaweto na Punite, se dodeka
slu{atelite ne skinat konci.423
Bodler, pro~ueniot dekadenten poet, koj bil eden od negovite najdobri prijateli,
strasno go podrùval Flober vo pi{uvaweto na ova negovo delo, najverojatno bidej}i Salambo vsu{nost prestavuva eden vistinski svoeviden manifest na dekadencijata.Od gledna to~ka na pripadnicite na krugovite koi ja so~inuvale visokata francuska gra|anska klasa vo
pedesettite godini od 19 vek, Flober za pi{uvaweto na ovoj svoj roman go imal odbrano najadekvatniot aspekt (platenicite) na najadekvatniot grad (Kartagina) i na najadekvatniot
narod (Fenikijcite). Ili, kaàno so drugi zborovi, Flober na eden prili~no slikovit na~in gi prikaàl site opa~ini koi vo tekot na vremeto se nataloìle vo navidum pristojnoto i prikladno maèstveno belo op{testvo, preku konfliktot koj vo sebe gi vklu~uval
svoevidnata etni~ka me{avina od platenici koja, patem, bila predvodena od eden pripadnik na crnata rasa, od edna strana, i od eden grk-predavnik na svojata rasa, od druga, sopostavena nasproti Kartagincite koi, istio taka, prestavuvale svoevidna me{avina sostavena od crnci i od Hamiti i Semiti; vo vtor plan, kako svoeviden liksuzen suptropski mizanscen, vo deloto dejstvuvaat raznorazni sve{tenici i evnusi, kako i senzualni èni koi ne
se dvoumat vo koristeweto na nivnite ènski atributi za ostvaruvawe na svoite celi; a seto toa, povrzano vo eden surov i zastra{uva~ki konflikt.
Kako {to ve}e napomenav, voop{to ne nedostasuval istoriski materijal za pi{uvawe vakvo delo.Flober,osven konsultaciite so Mi{le i Polibij,424navistina gi posetil ostatocite od Kartagina; no, moèbi u{te pova`no, toj pri pi{uvaweto na deloto se koristel
i so materijali dobieni od poslednite istraùvawa na francuskata orientalisti~ka {kola, predvodena od strana na Renan. Sledej}i gi na~elata steknati ottamu, toj gi osoznal bliskite kulturni vrski koi postojat pome|u site hanaanski govoriteli, pri {to zaradi podobro zapoznavawe so Izrailcte i so nivnite sosedni narod od toa vreme, pribegnal i kon
konsultirawe na bibliskite izvori, a se so cel da go zbere siot moèn dostapen materijal
koj na bilo kakov na~in se odnesuval na Fenikijcite i Kartagincite.
Benedeto, vo eden negov ogled od dvaesettite godini na 20 vek, ukaàl deka rekonstrukcijata napravena od Flober prili~no dobro go izdràla testot na vremeto. A, bez ogled {to bil pripadnik na edna prili~no antisemiski orientirana {kola od Rim, koja se zanimavala so izu~uvawe na klasicite, i {to pi{uval vo edno doba na izrazena rasna netrpelivost i op{to antisemitsko nastroenie, za golem del od rabotite koi toga{ gi iskaàl
moè da se kaè deka vaàt i den-denes.Sepak,spored moe mislewe, Flober pogre{il vo najmalku dve od negovite sogledbi. Imeno, prviot previd se sostoi vo toa {to Kartagina vo 3
vek pr.n.e., na nekoj na~in prestavuvala tipi~en grad za Orientalnata kultura od toa vreme;
od tokmu tie pri~ini, taa najverojatno ne samo {to ne go zasluìla genocidot koj nad nego
go izvr{ile Rimjanite devedesettina godini podocna, tuku imaj}i gi predvid celiot 19 vek
voop{to, stepenot na nekakva moralna osuda koja bi se odnesuvala na uni{tuvaweto na ne423
Kontintalcite, von Balkanot, jadele ~ove~ko meso...Ova vaèlo i za podocna. Zna~i, kanibalisti.
Vo Friedrich Lbkers Reallexikon, B.G.Teubner, Leipzig-Berlin, 1914,stoi za Kartago: Punite so svoeto vladeewe na nivnata pomorska mo}...se za~vrstile na bregot na Sicilija, Korzika i Sardinija, pri{to
tie, nekoga{ so Etrurcite zaedni~ki, vr{ele trgovija, kolonizacija i politi~ka mo} na Grcija i zapadniot Sredozemen Bazen....Bidej}i Fenikijcite so Punite...Eladcite...Makedoncite...Etrurcite bile Pelazgi so pelazgiski=tn.slovenski jazik, a vakov bil venetskiot=ilirskiot,site bile tn.Sloveni.
424
226
evropskite civilizacii od strana na kolonijalnite osvojuva~i, vo ovoj period bil prili~no nezna~itelen i re~isi nepostoe~ki. (Imeno, ovde moè da se sogleda i drugata pri~ina
poradi koja Flober, najverojatno, se otkaùva od svojata prvobitna ideja da pi{uva za drevniot Egipet, koj bil daleku poneinteresen i poneìvopisen, vo smisla na prisusvoto na
poroci i surovost, otkolku temata i periodot koi na krajot se odlu~uva da gi razraboti.)
Vtoriot previd na Flober se sostoi vo toa {to se obiduval da ukaè deka Evropejcite- so isklu~ok, moèbi, na Angli~anite- ne se sposobni za takvi raboti. Dodeka vistinata e deka Rimjanite, vsu{nost, nedaleku gi nadminuvale Kartagincite- i vo smisol na rasko{, i vo smisol na razvratnost, a vo ovoj smisol, za volja na vistinata, i Makedoncite ne bile ni{to poarni.425Kako ilustracija na ovde kaànovo, ja naveduvam sporedbata pome|u Plateni~kata vojna koja se odigrala vo Kartagina vo 3 vek pr.n.e., so nejzinata izrazena socijalno-revolucionerna komponenta, i onaa vojna koja se odigrala na teritorijata na Rim- ne{to
pomalku od dveste godini podocna- vo koja rimskite vojski, so podednakva èstokost i svirepost, gi pobedile i uni{tile armiite od robovi predvodeni od gladijatorot Spartak. Op{testvoto vo koe ìveel i rabotel Flober, odnosno Francija vo periodot od Vtoroto Carstvo, primenuvalo dosta èstoki merki kon populaciite vo Kina i vo Indokina, a moèbi
najgolema èstokost bila projavuvana vo nejzinata toga{na kolonija Alìr. Na nekoj na~in, eksplatacijata, rasko{ot i razvratot na Kartagina, na na~inot na koj se opi{ani vo
Salambo, vo mnogu ne{ta nalikuvale na Paris od vremeto na Flober, {to nai{lo na oddek
i na{lo svoj soodveten i jasen prikaz vo delata na Emil Zola. (Emil=e mil; Zola=zol-a,RI)
Salambo doìveal neverojatno uspeh i toa vedna{ po izleguvaweto. Za razlika od
Gospo|a Bovari, koj zaradi obidot za eden realisti~ki prikaz na francuskoto burùarsko
op{testvo bil ednostavno osakaten od strana na izdava~ot i zaradi koj Flober zavr{il i
na sud, pod obvinenie za {irewe na skandalozen javen moral, Salambo, i pokraj faktot {to
vo sekoj pogled bil polasciven i podelikaten od Gospo|a Bovari, mu ja donel na Flober titulata lav na pariskoto visoko op{testvo, so {to stanal blizok prijatel na carskoto semejstvo. Flober so nego ja dobil premijata na lotarijata, vo edna literaturna smisla; negoviot vid realizam primenet kon Orientot ovozmoùval ~itatelite da gi dobijat posakuvanite seksualni i sadisti~ki vozbudi, dodeka nivnoto ~ustvo na vrodena i kategori~na superiornost kako beli hristijani ostanuvalo ne~epnato. Toa ja zabrzalo i neophodnosta od
edna Francuska mission civilisatrice, kon koja trebalo da se pribegne so cel narodite od drugite kontinenti da se izbavat od nivnata sopstvena surovost i zloba.
Moloh
Popularnosta na Flober moèbi najmnogu se dolì na prili~no plasti~noto prikaùvawe na eden navistina zaprepastuva~ki aspekt na kartaginskata kultura, aspekt koj ne
bil svojstven nitu za Rimjanite, nitu za civlizacijata koja gi nasledila, odnosno Evropjanite od 19 vek. Imeno, stanuva zbor za vostanoveniot ritual na `rtvuvawe deca, koj se sostoel ili od presekuvawe na grklanot, ili na frlawe na deteto vo ogan, ili neretko i od
dvata navedeni na~ini. Vodej}i se spored egzegetskata tradicija od negovoto vreme, Flober
ovoj ritual go prikaàl kako podnesuvawe krvna `rtva na stra{niot bog Moloh. Ottoga{
vsu{nost i poteknuva ve}e vostanovenoto ~itawe na korenot mlk, no ne kako da se odnesuva
na navedenoto boèstvo, tuku na `rtvata koja se podnesuvala na negova ~est. Ovie `rtvi bi
trebalo da poteknuvaat od blagorodni~koto semejstvo na Kartagina, me|utoa Flober, vodej}i se spored anti~kite, t.e. klasisti~kite izvori koi gi konsultiral pri pi{uvaweto na
deloto, navel deka nekoi od ovie bogati semejstva, namesto da gi priloùvaat kako `rtvi
nivnite deca, ~estopati pribegnuvale kon grabnuvawe i `rtvuvawe deca od posiroma{nite
op{testveni sloevi ili od robovite.426 Vo ovoj negov manir, iako ima i dosta prili~no pitoreskni detali koi poteknuvaat li~no od nego, od negoviot um, toj sepak prvenstveno gi
sledi na~elata od nasledstvoto na starogr~kite i rimskite istori~ar; i vo ovoj slu~aj, po425
Avtorot Makedonija ja narekuva samo Grcija. A isto taka, i tn.Vizantija so makedonska dinastija.
Belcite (Pelazgite) davale `rtvi, a niv Crncite (Semitite) gi jadele...Sledi mlk=mlh. Temniot
vokal Belcite ne go pi{ela, a Belci bile Pelazgite so bademlii o~i,ednobo`ni Evrei i Arapi,ama i
pove}ebo`nite Fenikijci so svoite Puni=Peni: Apeni=a peni, Apenini.I mlk=molk=molok=Moloh,
h=k. Se kaà {to avtorot navede: stra{niot bog Moloh. Pred stravot bez da se strada samo so molk.
426
227
sledovatelno pronao|ame na izvesni naodi, kako vo Kartagina, taka i pove}eto nejzini kolonii,me|u koi imalo i stotici urni polni so izgoreni detski koski posveteni na bogot Baal, kako samo da ja potvrduva negovata fiktivna rekonstrukcija napi{ana godni porano.427
Voop{to nema prostor za somne` deka i vo Evrejskata i vo Hristijanskata tradicija, na ova `rtvuvawe na deca se gleda kako na najgolemo mo`no bogohulewe i kako na ne{to
najstra{no i najgromozno. Ogromniot uspeh na Salambo, kako vo Francija, taka i vo pogolemiot del na Evropa vo toa vreme- koj vo pogolem del se dolì na opisot na toga{ takanare~eniot Moloh-vsu{nost povtorno go aktueliziral onoj malku podzaboraven strav i uàs
od bibliski tip, so edna dotoga{ nevidena sila. Kaj mnogumina, toa pridonelo da denes stav
na edno op{ta osuda na op{testvoto koe se praktivuvalo takov vid rituali, {to od druga
strana stanalo mo}no oru`je vo racete na onie Kartagina i Fenikijcite im bile omrazeni
i poradi asocijaciite koi gi vrzuvale ovie narodi za Evreite i za Angli~anite.
Inaku, nema somne` deka ova raspoloènie i ovie stavovi se pro{irile i vo akademskite krugovi. Za istori~arite od 20 vek koi se zanimavale so pra{aweto na Kartagina i
Fenikija, ednostavno bilo nevozmo`no da go zaobikolat Flober vo svoite istraùvawa. Od
glena to~ka na evejskata zaednica, Salambo i osobeno ugledot koj se odnesuval na Moloh, kako da ja vozobnovile i intenzivirale onaa podzaboravena bibliska i religiska omraza kon
Hanaancite i kon nivnite blasfemi~ni grozmorii, {to doprinelo duri i onie ne tolku religiozni i ve}e pretopeni Evrei da se dràt ponastrana i od Hanaancite i od Fenikijcite.
Vo periodot na sedumdesettite godini od 19 vek, stariot neprijatel na Kartagina i
vsu{nost na Anglija, biva potisnat so nov. Francija vleguva vo Francusko-Pruskata vojna,
pri {to vo vojnata vleguva kako imperija, a izleguva kako republika, a kralot na Prusija po
vojnata stanuva imperator na Germanija. Golem del od populacijata na Germanija toa go gledal kako prekrivawe na nivnata zemja so nametkata na svetata Rimska imperija i kako samiot Rim da stapil na nivno tlo. Postoi eden podatok koj se odnesuva na ne{to za {to se veruva deka go izrekol Herder vo odnos na Kartagina nekade vo 18 vek, imeno deka taa bila dotolku preplavena vo gnasotii, {to soodvetna za nea bi bilo sporedbata so {akal koj treba da
bide uni{ten od strana na rimskata vol~ica; do vtorata polovina od 19 vek, najgolemiot del
od populacijata ve}e go smetala uni{tuvaweto na Kartagina kako ne{to {to gradot, spored
povedenieto, go imal vo potpolnost zasluèno. Pri istaknuvaweto na ova cvrsto vostanoveno kli{e, osoben akcent se staval na finalitetot na uni{tuvaweto na gradot od strana na
Rimjanite. Re~enicata Kartagina, edna{ uni{tena od Rimjanite, ne e nikoga{ povtorno vozobnovena- {to, se razbira, voop{to ne e to~no- prestavuvala dosta ~esto upotreben izraz.
Ovoj fakt- koj sugeriral krajnost, finalitet- e konstantno vbrizguvan preku mehanizmite na propagandnata ma{inerija kon Anglija vo periodot na dvete svetski vojni, a do
osoben izraz doa|a vo odnos na Evreite i Holokasustot. Vsu{nost, so iskaùvaweto na ova,
pravam golem po~ekor nanapred, vo smisol na prikaùvawe na eden period kade rasniot
antisemitizam,428po periodot na osumdesettite godini od 19 vek,go dostignuva svojot vrv, poradi {to, zaradi prikladno prikaùvawe na tekot na nastanite vo sled, vo sledniot oddelok }e se zadrìme malku popodrobno na stavovite koi bile dominantni kon sredinata na 19
vek, a koi se odnesuvale na ideite i pretpostavkite na naseluvaweto na Grcija od strana na
Fenikijcite. (Fenikijcite i Eladcite bile Pelazgi, R.I.)
Fenikijcite vo Grcija: 1820-1880
K.O.Miler, koj na~elno odbival bilo kakva vme{anost na Fenikijcite vo oformuvaweto na Grcija, vo toa negovo stanovi{te bil najverojatno voden od antisemitski pobudi.
Kako {to ve}e imame mo`nost da vidime, negoviot napad protov Kadmos, vo periodot koga
bil izre~en od negova strana, ne nai{ol na nekakov osoben priem od strana na nau~nata i
po{irokata javnost. Vsu{nost, kako {to opa|al voshitot kon Egip}anite, taka rastele interesot i po~itta kon Fenikijcite.Ovaa promena na perspektivite moè jasno da se sogleda
vo obemnoto delo na F. Muvers,so prikladen naslov Fenikijcite,koe se pojavuva vo tekot na
~etvrtoto desetletie od 19 vek i vo ~ii ogromni tomovi se pomesteni site mo`ni informacii za toj narod koi avtorot uspeal da gi pronajde vo klasi~nite i vo bibliskite izvori koi
427
428
Zna~i, Belcite davale `rtvi, {to bilo i so makedonskite Mai..., ama ne so mongolskite Indijanci.
Avtorot pi{i za rasniot antisemitizam.Sledi Semitite bile crni:Evreite bile beli,`rtvuvale...
228
mu bile dostapni na uvid. Sli~no kako i Julis Beloh vo 19 i Ris Karpenter vo 20 vek- na ~ii
karieri }e se osvrneme popodrobno vo poglavjata {to sleduvaat- Mufers sakal da go pripi{e dinamizmot na Fenikijcite na severnite vlijanija na koi tie navodno bile podloèni,
vo ovoj smisol stavaj}i osoben akcent na Asircite. Kako i mnogu drugi istori~ari od ponovo vreme, i toj bil fasciniran od ovaa brutalna kultura, koja e ~estopati opi{uvana kako,
na nekoj na~in, ne tolku semitska kolku {to toa nejziniot ~ist semitski jazik na prv pogled bi moèl da go sugerira. Na primer, vo 19 vek, voenata ve{tina so koja se odlikuvale
Asircite im bila pripi{ana na belite vlijanijana koi tie navodno bile podlo`ni. Od druga strana, dokolku Semitite go zagubile svojot porane{en kredibilitet vo odnos na severot i istokot, sega se steknale so kredibilitet vo odnos na jugot. [to se odnesuva do pra{aweto za prisustvoto na Fenikijcite na tloto na Grcija, Mufers ne samo {to gi prifatil
site raboti koi bile iskaàni za Fenikcite, kako i site zaslugi koi tokmu i nim im bile
pripi{uvani od strana na anti~kite izvori, tuku vo svoeto delo toj gi priloìl i ogledite
za Egip}aninot Danaos. Ovaa negova pozicija moè donekade i da se opravda, najmnogu zaradi navistina sloènata sostojba so koja se odlikuva kulturata od me{an karakter koja bila
prisutna vo Dolniot Egipet vo periodot na Hiksite. Vo sekoj slu~aj, kako {to veli Majkl
Astur, eden od po~ituva~ite na negoviot lik i delo, Muvers ova go sogledal pove}e intuitivno, otkolku po pat na konsultirawe na dokazite so koi raspolagal. Taka, negoviot zaklu~ok bi trebalo da bide nabquduvan od edna istoriografska gledna to~kana na~in koj
soodvetstvuva so periodot koj sledi po padot na Egipet, a pred onoj na Fenikijcite.
Gobino i negovara pretstava za Grcija
Ova e periodot i vo koj bi trebalo da gi situirame stavovite na Gobino za potekloto na Grcija. Gobino, kako {to ve}e vidovme, rabotele na Arijskiot model, no vo periodot na pedesettite godini vo 19 vek, ovoj model se karakterizira so prili~na {irokogradost ili, so drugi zborovi kaàno, dozvoluval vklu~uvawe na izvesni semitski vlijanija.
Negovata analiza na Grcite se odvivala na pribli`no sledniov na~in:
1. Heleni- Arijci vidoizmeneti na izvesni òlti vlijanija,
no so davawe predimstvo na belata su{tina, pri {to se
provlekuvaat i izvesni semitski vlijanija
2. Aborixini- Sloveni/Kelti so prisustvo na òlti elementi.
3. Trakijci- Arijci pome{ani so Kelti i so Sloveni.
4. Fenikijci- Crni Hamiti.
5. Arapi i Evrei- mnogu izme{ani Semiti.
6. Filistejci- Semiti, najverojatno po~isti.
7. Libijci- re~isi crni Hamiti.
8. Kritjani i drugi ostrovjani- Semiti sli~ni so Filistejcite.
Ovda e eden ogled koj moè mnogu lesno da go zasrami i najzakoraveniot rasist !
Sepak, Gobino opstoil na toa negovo stanovi{tve, i pokraj pote{kotiite da se ostane koncizen i precizen vo edna takva sloèna situacija.
Sepak, izvesnoto ne zna~i krajno ocrnuvawe na negovoto ime i delo. Dokolku vo ovoj
slu~aj terminot rasa go ~itama kako kultura, ne moè da se poreknat izvesnite realiteti
koi proizleguvaat od nekoi od tamu navedeni me{awa. Gobino, na izvesen na~in, bil vo pravo koga velel deka: ...vo niedna zemja, vo primitivnite epohi, nema znaci na netrpelivost od
nekakov etni~ki karakter, ili pak pojava od tipot na magnovni menuvawa na mestoto na ìveewe i pove}e kratni preselbi. Vo sekoj slu~aj, ovaa negova {ema, vo eden pojasnuva~ki
smisol, e daleku poizdràn otkolku objasnuvawata koi gi dava Ekstremniot arijski model.
Toj veruval deka gr~koto domorodno naselenie bilo pokoreno od arijski Titani koi nado{le od sever vo periodot na tretiot milenium; vo pribli`no istiot period, nad niv e izvr{en pohod i od strana na Hanaancite, koi toj gi smetal i za eden vid Semitski Arapi i
Evrei i za crni Fenikijci. Inaku, isto kako i Muvers, vostanovuvaweto na civlizacijata
na Fenikijcite Gobino mu ja pripi{uval prvenstveno na vlijanieto koi nad niv go izvr{ile Asircite, koi sepak imale nekakvi beli elementi vo sebe.
So ogled na toa deka ja ostavil otvorena mo`nosta gr~kata krv da bide rasipana po
pat ne me{awe so crnite Fenikijci, pra{aweto koe se odnesuvalo na toa dali imalo egipe-
229
tski kolonii na tie prostori ne bilo od primarno zna~ewe za nego. Sepak, toj gi prifatil
poslednite zaklu~oci koi proizleguvale od ogledite na novoto {kolstvo, a koi go odrekuvale postoeweto na egipetskite kolonii na prostorot na Grcija. Dodeka, od edna strana, Gobino ja podrùv [legelelovata teorija koja se bazirala na toa deka veli~inata na egipetskata civilizacija poteknuvala od prethodnata kolonizacija na Indijcite na tie prostori,
toj veruval i deka, vsu{nost, rasnoto me{awe koe mu se slu~ilo na egipetskoto naselenie{to vo sebe vklu~uvalo vme{uvawe na zna~itelno prisustvo na crni, pa duri i negroidni
elementi- najnogu pridonelo za statisti~niot pasiven karakter na zemjata. A toa e taka bidej}i Gobino na vostanovuvaweto na gr~kata istorija gledal kako na borba pome|u arijskiot
gr~ki duh, koj se nao|al severno od Teba, i semitskiot duh na jugot, pri {to i dvete bile potsileni od strana na nivnite rasni rodnini od nadvore{nosta. Na toj na~in, toj gi izbegnal
eventualnite problemi koi bi moèle da mu se naloàt poradi postoeweto na tradiciite
na Kadmos i Danaos, na primer, ili poradi vozvi{enosta na Dorcite i sl.
Vo sekoj slu~aj, mora da bide napomenato deka i pokraj entuzijazmot koj go ispolnuval kon karakterot i kon instituciite na Helenite Arijci, Gobino bil ubeden deka Anti~ka Grcija, gledana kako edna svoevidna celina, bila temelno ocrneta i semitizirana.429
Imeno, Gobino spa|al vo onaa grupa u~eni koi opstojuvale na stanovi{teto koe se temelelo
na toa deka sovremenite Grci se do toj stepen izmelezeni, {to voop{to ne moè i ne treba
da bidat smetani za potomci na anti~kite Grci. Sekako, ova negovo ubeduvawe vo postoeweto na fenikijskoto vlijanie vo vostanovuvaweto na starogr~kata civilizacija bila sostaven del od negovata seop{ta uverenost deka, vsu{nost, cela Ju`na Evropa bila izloèna na
isklu~itelen visok stepen na semitizacija, pri {to edinstveno germanskite narodi od severot uspeale da ja zadràt svojata bela ~istota. Sepak, vo odnos na ovoj negov stav, toj nemal golem broj istomislenici. Iako mnogumina go delele negovoto mislewe i negovite pogledi koi se odnesuvale na Arijskata superiornost, pove}eto severnoevropejci sepak ne moèle taka lesno da se otkaàt od Grcija i od Rim.
Se na se, kako svoeviden zaklu~ok vo odnos na ovde iskaànoto, proizleguva deka vo
odnos na prifa}aweto na mo`nosta za postoewe na fenikijskite naselbi na prostorite za
koi stanuva zbor, postoele golem broj dvoumewa i nesigurnosti. Vo prethodnoto poglavje, na
primer, imavme mo`nost da vidime na koj na~in Grout ja izbegnuval ovaa tema; kako Bunsen
i Kurtius se vrgolele okolu postoe~kite legendi koi govorat za toa; i kako Vilijam Smit i
Xorx Roulinson se ma~ele so dvosmislenostite koi od seto toa proizleguvale. Nekoi drugi,
iako ne ja vodele rabotata dotamu do kade {to ja odnel Gobino, sepak ja ostavale otvorena
mo`nosta Anti~kiot model da bide proniknat i so prisustvoto na Fenikijcite. Ili, kako
{to Gledstoun toa prikladno go zapi{uva vo 1869 godina:
...ponatamo{noto prosleduvawe na ovaa tema, {to zna~i i vklu~uvawe
na Fenikijcite vo nea, na eden sosema potpoln i jasen na~in go vadi na
povr{ina ona za {to prethodno postoeja samo bledi pretpostavki i
naga|awa i, dokolku sum vo pravo, od toa proizleguva deka tie imale
prili~no zna~itelna uloga i vlijanie na oformuvaweto na gr~kata
dràva. Ova otkritie, pod pretpostavka deka korespondira so vistinata i
so realnosta, a koe govori za nesomneno mo}noto semitsko vlijanie, kako
vrz Homerovata Grcija, taka i vo odnos na periodot koj mu prethodi na
Homera, otvara edno sosem nova prespektiva vo na~inot na koj bi trebalo
da se nabquduva anti~kata istorija na svetot.
[liman i otkrivawe na Mikenskata civilizacija
Se razbira, ne treba da se prenabregne faktot deka Gledstoun vsu{nost bil prvenstveno politi~ar, a ne akademski u~en; od tie pri~ini, ovie negovi ogledi ne bile vo potpolnost vo tek so vremeto. Sepak, i bez ogled na toa, vredno e da se napomene deka ovie negovi zabele{ki izleguvaat na svetlinata na denot tokmu pred Hajnrih [liman da gi otkrie
Mikenskata i Tirskata civilizacija vo sedmdesettite godini od 19 vek. Samiot [liman, vo
odnos na svoeto epohalno otkritie, se izrazuva so slednite zborovi: bev o~i v o~i so likot
na Agamemnon, aludiraj}i deka ostapkite na koi nai{ol se vsu{nost ostankite na Homero429
Zna~i, Crncite bile Semiti. Tokmu zatoa Elada bila temelno ocrneta i semitizirana: edno isto.
230
vite junaci, za koi voop{to ne moè da stane zbor deka ne bil Grci. Sepak, negovoto otkritie izvr{ilo sosem sprotiven efekt od o~ekuvaniot. Imeno, pronajdenite naodi u{te pove}e gi zacvrstile uveruvawata na onie koi opstojuvale na stojali{teto deka vrz nastanokot
na Grcija nesomneno i zna~iteolno vlijanie ima tokmu Fenikijskata kultura.
Naodite od Mikena ispadnale sosem sprotivni na se {to dotoga{ se povrzuvalo so
ona {to moèlo da se podvede pod zaedni~ki omenitel Gr~ka umetnost, {to dovelo do toa
da bidat smetani duri i za grdi i neprikladni. Od tie pri~ini, pretpostavkite za nivnoto
poteklo se dvièlo vo razni nasoki, od tamu deka toa se vsu{nost vizantski ostanki, preku
gotski i- {to bilo naj~esto pretpostavki od site- deka se od orientalno poteklo; a, {to se
odnesuva do poslednovo, se pretpostavuvalo deka tie se ili doneseni odnadvor ili napraveni od strana na izvesni majstori od Istokot, ili, pak, od strana na nivni gr~ki u~enici.
Zaklu~okot koj logi~no se nametnuval odel vo nasoka deka toa se, vsu{nost, tragi od
fenkijskite kolonizatori na gr~kata tradicija. Ili, kako, {to vo 1880 godina pi{uva edinstveniot germanski istori~ar na anti~kite narodi, Maks Dunker:
Ispituvawata izvr{eni vrz najstarite dosega najdeni spomenici na
tloto na Grcija ozvozmoùvaat validni dokazi koi ukaùvaat na
edno zna~itelno prisustvo na Fenikijcite na ova podnebje, ako ne i
povnatre, toga{ sigurno na bregovite na zemjata, prisustvo koe
najverojatno se dolì na vospostavenite trgovski vrski pome|u narodite
koi gi naseluvale ovie prostori; koga go velam ova, ne mislam samo na
predmetite koi se najduvaat vo tamo{nite gradbi, tuku i na samite gradbi
voop{to, koi sami po sebe govorat za nespornoto vlijanie a so toa,
sledstveno, i na nesomnenoto prisustvo na Fenikijcite vo Grcija. I ne e
edinstveno toa, bidej}i postojat i mno{tvo drugi tragi, znaci i ostavki
od fenikijski naselbi {irum teritorijata na dene{na Grcija, {to
dopolnitelno govori za vlijanieto na Fenikijcite vrz Grcija. Postojat i
izvesni gr~ki predanija koi govorat i za oformuvawe na grad i za
nametnuvawe vlast nad gradot od strana na sinot na nekoj fenikijski kral
vo nivnata zemja. Toa, imeno, e edinstvenata naselba koja se spomenuva vo
dosega najdenite pi{ani izvori: no nie sega sme vo pozicija da dokaème
deka na bregovite na Elada, vo opredeleni vremenski periodi, postoele

ne edna, tuku golem broj fenijski kolonii. (naglaseno od strana na avtorot)
Nekoi drugi germanski u~eni, kako na primer istori~arot na Grcija Adolf Holm,
ne se soglasuva so ova. Holm,imeno,koj na Grcite gledal kako na isklu~itelno vozvi{en vid
lu|e, vo odnos na ova pra{awe se priklonuva kon misleweto na Ernst Kurtius, koj ja dal od
nau~na gledna to~ka, poslednata revizija na tradicionata epoha. Pi{uvaj}i go slednovo vo
1880 godina, toj go ukaùva i negovoto sopstveno mislewe vo odnos na ovaa dilema koja gi zaposednuvala u~enite umovi od toj period:
Vo posledno vreme. zabeleìtelna stanuva edna tendencija kon pobivawe
na onaa teorija koja go zastapuva stanovi{teto deka Fenikijcite
izvr{ile nekakvo pogolemo i pozna~itelno vlijanie vrz razvitokot na
Grcija {to, iako donekade e opravdano, ne sekoga{ ima jasna cel pred
sebe. Vistinskata pri~ina poradi koja lu|eto mu prkosat na edno takvo
stanovi{te, koe go podrùva postoeweto na Fenikijcite vo Grcija, leì

vo toa {to tie ne se soglasuvaat da prifatat deka Grcite,
vsu{nost, tokmu na Fenikijcite im dolàt ne{to {to bi moèlo da
se pokaè kako od presudno zna~ewe za niv i za nivnasta kultura i
civilizacija. Nie veuvame deka uspeavme da dokaème oti
golemoto vlijanie koe im se pripi{uva...se zasnovuva edinstveno vrz
kapricite na opredeleni u~eni koi se zanimavaat so ova problematika.
No, od druga strana, zo{to tolkava odbivnost i neprifa}awe na toa deka
postoele fenikiski naselbi {irum Grcija, koga istoriskite fakti i
voop{to istoriskiot kriterium koj ukaùva na vistinitosta na edno
takvo tvrdewe, se smeta za validno vo nekoi drugi slu~ai, a ne i vo ovoj ?

Fakt e deka Fenikijcite opstojuvale i na ovie prostori, no nivnoto
231
vlijanie tamu bilo re~isi nezna~itelno. (naglaseno od strana na avtorot).430

Ovie zborovi na Holm so edna izvonredna preciznost gi prikaùvaat pritisocite
odnadvor, za koi postoele obidi da im bidat nametnati na istori~arite koi se zanimavale
so antikata, so {to donekade stanuva jasna pri~inata poradi koja izvesni u~eni, kako na primer Konop Tirlvol vo triesettite godini na 19 vek ili Frenk Stabings vo {eesettite godini na 20 vek, vo odnos na nekoi delikatni temi i pra{awa pribegnuvale i kon opredeleni
kompromisi. Vo sekoj slu~aj, logi~no e deka edno takvo tvrdewe, koe bi odelo vo prilog na
Fenkijcite, ne bilo mo`no da bide {irokogrado prifateno vo periodot na visokata plima na imperijalizmot i antisemitimot, odnosno vo periodot od 1885 pa se do 1945 godina,
koj e periodot i koga klasi~nata arheologija ja doìvuva svojata profesionalizacija.
Vo ovoj smisol, tonot koj bil dominanten vo nazna~eniot period ve}e bil vospostaven i cvrsto vtemelen. A ova moè da bide sosema jasno sogledano vo zbrovite na avtorot na
prvoto izdanie na Amerikanskiot arheolo{ki ùrnal od 1885 godina:
Fenikijcite, spored uvidite koi ni se dostapni, nemaat vovedeno nitu edna ideja vo
svetot koja bi moèla da se smeta za prosvetitelska...a nivnata umetnost...edvaj i da moè da
se nare~e taka; tie pred se bile trgovci. Nivnata arhitektura, skulpturite, slikarstvoto...
se odlikuvaat so eden kraen nedostatok na imaginatovnost. A nivnata religija bila vistinski napad za setilata.
Vavilon
Po minuvaweto na osumdesettite godini od 19 vek, doa|a do pojava na eden nov tip
Semit, zad koj ne se krevala tolkava pra{ina kako za prethodno razgleduvanite Semiti.
U{te na po~etokot na vekot, interesot projaven kon drevnite runi na Mesopotamija431 beleèa postojan podem, a simpatiite kon lu|eto od tipot na Muvers i Gobino gi projavuvale
kon Asircite, ~ie osvojuvawe i koleì se odvivale na eden sosem nesemitski na~in, ve}e
bea napomenati pogore vo tekstot. Vo periodot na ~etiriesettite i pedesettite godini, se
pribegnalo kon aktivno de{ifrirawe na pronajdenite zapisi so klinesto pismo, so koe se
sluèle starite Persijci, so koe bile zapi{ani asirski i vavilonski dijalekti na akadski
jazik, kako i drevniot nesemitski jazik so koj se sluèle Sumercite.432 De{ifriraweto na
ovie tekstovi pottiknale ogromen interes i vozbuda vo krugovite na u~enite od toj period,
so postojan podem vo intenzitetot i vo desetletijata {to sleduva potoa, osobeno po izleguvaweto na povr{ina na neverojatnite sli~nosti pome|u bibliskite sodrìni i sodrìnite so koi bile ispolneti golem del od tekstovite napi{ani na novode{ifriraniot akadski jazik. So se pogolemata sekularizacija vo tekot na sedumdesettite i osumdesettite godini, ovie tekstovi bile prifateni kako svoevidno nadopolnuvawe na ogledite koi se odnesuvale na Stariot zavet. Tie bile dobrodojdeni i vo drug smisol, imeno kako edna svoevdna
potvrda vo vostanovenoto ubeduvawe deka kulturata na tkn. Zapadni Semiti- onaa na Evreite i na Fenikijcite- vsu{nost, kako {to vpro~em i moèlo da se o~ekuva od strana na Semitite, ne bila avteti~na,tuku proizlezena od zna~itelno postarata vavilonska civilizacija.
430
Bidej}i atinskite i po{iroko eladski prostori bile fenikiski,avo Elada se govorel tn.Platonov
jazik,koj bil pelazgiski=tn.slovenski,zna~i,tn.Homerov,Fenikijcite bile samo edno:Belci(Pelazgi).
431
Se istakna deka koga Evreite vo Aleksandrija go prifatile koine se narekle Heleni. Heleni bile
vo Elada, zatoa{to tie ne go prifa}ale hristijanstvoto. 393 po Hr. carot Teodosius gi zabrani Olimpiskite igri, dodeka godinata 529 so zatvoraweto na Atinskata govorna {kola od Justinijan nepregledno se odbeleùva krajot na klasi~nata tradicija na Atina, zatvorawe neopltonskata akademija...
Bidej}i Rusite ne go prifa}ale hristijanstvoto, bile nare~eni Heleni. Rusite nikogoga{ ne bile
Sloveni. Ova proizleguva od toa {to tie nikoga{ ne pi{ele so Slovo, a postoi Bo`jo Slovo, Logos
se istovetuva so Slovo. Bidej}i tie pi{ele so runi (recki), tie bile Runari (Reckari). Vsu{nost, tie
se narekuvale rocki narod. Makedonskata dinastija gi ispratile Solunskite Bra}a, Kiril i Metodij vo tajna misija vo Rusija, da go {irat hristijanstvto. Tie tamu go prenele koinskoto slovo. Sledi
tie da stanat Sloveni. Vsu{nost, koinski Sloveni. Tie za Sloveni se izjasnale 860 godina, {to go zapi{al carigradskiot patrijarh Fotij. Isto taka, Runari (Reckari) bile Etrurcite. Tie stanale Sloveni od slovo, {to go pi{el Stefan Vizantiski, prva polovina na 6 vek n.e. Runari (Reckari) bile i
Germanite itn., a potoa Sloveni. Bidej}i vo Mesopotamija pismoto bilo runsko, Mesoptamcite bile
Belci so zakoseni o~i.Na tie prostori bile doneseni Crnci(Semiti).Crncite nikoga{ nemale pismo
432
Zna~i, so drevniot nesemitski jazik na Sumerite i asirski so vavilonski akadski jazik na Crnci.
232
Ovaa tendencija doìveala svoeviden vrv vo devedesettite godini od 19 vek, koga na op{to
zadovolstvo bilo utvrdeno stanovi{teto deka mesopotamskata civilizacija bila sozdadena
ne od Semitite, tuku od Sumercite, a koe se temelelo na faktot deka koga Semitite stapnale na tloto na Vavilonija, tie tamu na~ekale edna celosna razviena civilizacija.433
U~enite koi od razli~ni pri~ini sakale da izbegnat da im pripi{at bilo kakvi zaslugi na Fenikijcite, sega po~nale na Asircite i na Vaviloncite da im gi pripi{uvaat
onie nedosmisleni semitski elementi koi bile prisutni i vo gr~kata, no i vo mnogu drugi
evropski kulturi. I ovde se pojavile izvesni problemi, koi se odnesuvale prvenstveno na
faktot deka, vo ovoj slu~aj, normalniot protok na dobra informacija bi moral da se odviva
po morski pat, odnosno preku Fenikija- ili, vo najdobar slu~aj, preku severna Sirija. I navistina, pri krajot na 19 vek se projavuva edna tendencija orientalnite vlijanija koi bile
prisutni vo gr~kata kultura da i se pripi{uvaat na Anadolija, ~ija prete`no azijska populcija ne spa|ala vo grupata narodi koi gi govorele semitskite nare~ja ili jazici. Vo anti~kite izvori postojat golem broj podatoci koi ukaùvaatna postoeweto kontakti pome|u
Grcija i Mala Azija, pri {to kako primer go naveduvame onoj koj govori deka Pelops tokmu
ottamu go zapo~nal svoeto osvojuvawe na pogolemiot del od ju`na Grcija. Sepak, spored Anti~kiot model, ova osvojuvawe vo vremenska smisla e konstantno postavuvano po onie na
Kadmos i na Danaos, so {to za imeto na Pelops ne bile vrzani nikakvi kulturni pridobivki- osven toa deka bil isklu~itelno ve{t vo trkite so dvokolki. Otkritieto deka jazikot
na drevnoto Anadolsko carstvo na Hetitite e sroden so indoevropskiot jazik, koe se slu~ilo vo 1912 godina, nai{lo na golemo odobrenie i bilo so radost prifateno od strana na germanskite orientalisti. I tie, kako i najgolemiot del od klasicistite, pretendirale na Anadolcite da im napi{at {to pogolem del od zasugite koi se odnesuvale na prisustvo na orientalni elementi vo gr~kata kultura. Taka, na primer, britanskiot klasicist i istori~ar
P. Volkot, vo negovoto poznato i mnogu zna~ajno delo pod naslov Hesiod i Bliskiot Istok,
izdadeno vo 1966 godina, prvoto poglavje im go posvetuva na Hetitite, a vtoroto na Vaviloncite; vo sekoj slu~aj, nitu eden od ovie narodi- za razlika, neli, od Egip}anite i od Fenikijcite- dotoga{ ne e nitu napomenat vo antikata kako moèn izvor, od koj ponatamu moèbi proizlegla gr~kata mitologija i religija. I navistina, vo godinite kon koi }e se osvrneme vo slednoto poglavje- periodot od 1885 do 1945 godina- se obrnuva navistina malo i nezna~itelno vnimanie na orientalnite vlijanija kon Grcija koi moèbi pristignale od Vavilon, i toa po kopnen pat, izbegnuvaj}i ja pritoa Sirija, a sledel onoj germanski model, koj
velel i deka transportot i komunikacijata se odvivale pove}e po konen, otkolku po morski
pat.434 Vo slednoto poglavje, se osvrnuvame tokmu kon ovoj period. (Volkot=volkot, R.I.)
POGLAVJE 9:
RAZVRSKA NA FENIKISKIOT PROBLEM, 1885- 1945
Ova poglavje se zanimava so konsolidacijata na Arijskiot model i so negiraweto i
na egipetskoto i na fenikiskoto vlijanie vo sozdvaweto, poto~no vo oformuvaweto na stara Grcija kako takva.Nesomneno, negiraweto na fenkijskoto vlijanie leì vo vzaemna sprega so visoko izrazeniot antisemitizam so koj se karakterizira siot toj period, imaj}i gi
osobeno predvid dvete to~ki na vriewe- osumdesettite i devedesettite godini od 19 vek i
dvaesettite i triesettite godini od 20 vek. Prvata od niv go dostignuva svojot vrv po masovnata preselba na isto~noevropskite Evrei vo zemjite od zapadna Evropa, pri {to kako
433
Po Potopite Belcite od Levantot se preselile vo Mesopatamija, a tek mnogu podocna i Crncite.

Izgleda na Balkanot ìveele divjaci. Tie prifatile s od Afro-Azija, ama i od divjacite Sloveni, koi preku Dunav se naselile na Balkanot. Tokmu zatoa, sekoj onoj koj pronajdi eden edinstven naod
severno od Dunav da e donesen na Balkanot, toj itno mora da dobie Nobelova nagrada...Doma{nite ìvotni na kontinentot Evropa se samo balkanski, a s do 20 vek nemalo ~arterletovi. Nikoga{ nemalo
preselbi od Afrika i Azija na Balkanot, tuku sekoga{ bilo obratno. Sledi doma{nite ìvotni so
gusti vlakna (kow, govedo...) da se samo balkanski.Vakvi se vo Egipet, Arapski Poluostrov, Mesopotamija, Persija, Indija, Kina...Brigiskiot=brzja~kiot dativno u stignalo duri vo Japonija,a i Amerika.
Toa {to i denes se negira Makedonija,a do 1809 godina Balkanot bil Makedonija,ne e slu~ajno:zagovor.
434
233
svoevidna oska na slu~uvawata okolu ovaa migracija se izdvojuvaAferata Drajfus; vtorata

se slu~uva vo vospostavuvaweto na ulogata koja ja odigruvaat Evreite vo sklop na me|unarodnoto komunisti~ko dvièwe i vo tekot na revolucijata vo Rusija, a osobeno, kako {to
ve}e napomenavme, vo periodot na golemata ekonomska kriza vo dvaesettite i triesettite
godini od 20 vek.
Vo devedesettite godini od 19 vek, vo krugovite na u~enite i vo domenot na obrazovanieto, osobeno uloga vo zalagawata koi odele vo nasoka na negirawa na ulogata na Fenkijcite vo vostanovuvaweto na Stara Grcija odigrale eden pretopen francuski Evrein po ime
Salamon Renak i eden germanski izgnanik koj ìveel vo Italija- imeno, Julius Beloh. Nivnite zalo`bi bile prosledeni so svoevidno zati{je pred bura, odbeleàno so zna~itelniot uspeh na eden od najistaknatite francuski u~eni za negovo vreme, Viktor Berar, koj se
dolèl na promoviraweto na negovite idei pred javnosta, no ne i pred negovite kolegi klasi~ari, idei koi bile bazirani okolu toa deka tloto na stara Grcija, vo opredeleni vremenski periodi, i toa kako se slu~uvale navleguvawa na golem broj semitski plemiwa.
Otprilika vo istiot toj period, senzacionalnite otkritija na Krit od strana na
Artur Evans, koj me|u drugoto ja iznel na svetlinata na denot razlikata pome|u Minojcite i govoritelite na semitskite nare~ja,za koi se dotoga{ bilo smetano deka se domorodnoto naselenie na ostrovot, go pottiknale interesot za razotkrivawe i zapoznavawe na prethelenskiot period na Egejot, vklu~itelno i narodite koi go naseluvale. Interesno e toa
{to vo periodot po ova otkritie, site mo`ni aspekti na starogr~kata kultura za koi nemalo soodvetno objasnuvawe pod zakrilata na terminot indoevropski, po~nalo da mu se pripi{uvaat na ovoj misteriozen Minojski narod, {to dovelo do toa Grcija da zapo~ne,vo edna
kukturna ili kulturolo{ka smisla, sebesi da se smeta za samodostatna, bez da ima potreba
da gi objasnuva eventualnite bliskoisto~ni vlijanija na koi, bez somnenie, bile podloèni
predelite na anti~ka Grcija.
Vo dvsesettite godini od 20 vek, ovaa tendencija na negirawe na bilo kakvo semitsko vlijanie na predelot na Egejskiot basen vo sebe vklu~uvala eden isklu~itelno uspe{en
obid za prenabregnuvawe na va`nosta na edna od pridobivkite pozajmeni od strana na Fenikijcite, koja bila navistina te{ka za pobivawe: alfabetot. Imeno, se do 1939 godina, pozicijata na privrzanicite na Ekstremniot arijski model vo op{testvenite strukturi bila
do toj stepen dominantna, {to dokolku nekoj od u~enite se obidel da se drzne i da kaè ne{to vo odbrana na fenikijskoto vlijanie vrz gr~kata kultura, toa zna~elo mignovo gubewe
na akademski status.
Gr~kata renesansa
[limanovite ogledi koi se odnesuvale na nacionalnosta na Mikencite, kako na i
nivnata evropska pripadnost, po~nuva da se razgleduvaat so pogolemo vnimanie i da stanuvaat delumno prifa}ani duri vo 1880 godina; a najgolemiot protivnik na vakvata nova pozicija i klasifikacija bil gr~kiot arhelog K. Cuntas.
Od vospostavuvaweto na nezavisnosta na republikata, kaj gr~kite intelkektualci
jasno se o~ituva edna tendencija kon herojsko prestavuvawe na svojata zemja vo edinstvenata
svetlina na nejzinoto slavno helenisti~ko minato. Vozobnoveni se golem broj imiwa na toponimi koi aludiraat na toj istoriski period, a takvi karakteristiki po~nuvaat da im se
zaka~uvaat i na opredeleni turski, venecijanski, pa duri i na vizantiski gradbi. Vo isto
vreme, Grcite od 19 vek ne moèle da tvrdat deka onaa idealizirana prestava za Atincite
od 5 vek pr.n.e. vaì za site Grci vo site vremiwa. Taka, idealot na helenizmot, i pokraj negovite postojani promeni niz istorijata, kako i pokraj promenite na klimata i okruùvaweto na Grcija vo sekoj smisol, sepak opstojuval, doìvuvaj}i brojni permutacii i transformacii, za na krajot da se vtemeli vo nacionalen obrazec. Zna~i, poa|aj}i od edni vakvi
postanovki, ne ne iznenaduva mnogu deka Cuntas bil prili~no vozbuden od ovie novi otkritija, koi bi moèle da bidat interpretirani kako pokazateli na nadmo}nosta so koja se karakteriziral gr~kiot genij, pokaùvaj}i i dokaùvaj}i deka negovite koreni odat mnogu
podlaboko, kako i deka toj e daleku pove}ezna~aen od ona gledi{te koe se sveduva samo i
edinstveno na ve}e vostanovenata i dobro poznata klasi~na forma.
(Po Balkanskite vojni Eladcite vo Dolna Makedonija...gi promenale imiwata, R.I.)
234
Cuntas bil dlaboko ubeden deka ostankite od Mikenskata civilizacija vsu{nost

pretstavuvaat tragi od gr~kite prethodnici na klasi~nata civilizacija, pri {to crvsto
stoel na stavot deka tie namaat, i ne moàt da imaat, ni{to zaedni~ko so Orientot. Ovaa
originalna umetnost, posebno i homogena po katrakteristikite koi ja odbeleùvaat, mora
da proizleguva od edna silna i visoka nadarena rasa. Samo po sebe se gleda, bez somenie, taa
e od helenski koren. sepak, na nekoi drugi mesta toj se obiduva da bide pokoncizen i potemelen vo svoite iskaùvawa. Vo 1891 godina, Amerikanskiot arheolo{ki ùrnal izdava
eden pregled na negovi statii pi{uvani vo odnos na ova pra{awe:
Zaklu~ocite do koi doa|a doktor Cuntas im prkosat na pretpostavkite za
mo`noto azijatsko poteklo na Mikenskata civilizacija. Kako glavni
pri~ini za edno vakvo stanovi{te toj gi naveduva slednive: (1) Na~inot na koj
se prestaveni boèstvenite figuri vo celost korespondira so
gr~kite idei; (2) Vo Mikena i Tirini ne se pronajdeni ostatoci od ribi
pogodni za jadewa, no pronajdeni se ostatoci od ostrigi, a poznato e deka
Homrovite Grci ne gi jadele ribite, dodeka vo Arijskite jazici postoi
eden zbor koj sluì za ozna~uvawe tokmu na ostrigata; (3) Mikencite, od
edna strana, se povrzani so Italiotite i drugite Arijci, a od druga strana
so Grcite od istoriskiot period, ~ija civilizacija, vsu{nost, prestavuva
prodolènie na nivnata; (4) Tipi~nata mikenska ku}a e adaptirana i za
do`dliva klima, {to ukaùva na toa e deka e donesena od severot.435
Gre{kata koja se nao|a pomestena vo prvata to~ka od gorniot pasus e napomenata
u{te vo samiot voved od knigava koja ja drìte vo race, a so nea }e se poznanimavame, i toa
popodrobno, i vo preostanatite dva toma. [to se odnesuva do vtorata to~ka- navistina ne
vredi da se gubi vreme vo bilo kakvo objasnuvawe. Tretoto se pokaùva kako besmisleno, pobivaj}i se samata sebesi so otkrivaweto na Minojskata civilizacija na Krit. Navistina e
te{ko da se kaè na {to se temeli ~etvrtata to~ka, bidej}i za{ilenite vrvovi na ku}ite se
pojavuvaat vo iskopinite {irum Sirija, dodeka so ramni vrvovi se odlikuvaat ku}ite koi se
pronao|aat vo celiot Egejski region vo periodot od Bronzenata epoha. Se na se, malkumina
se istori~ari koi se zanimavaat so antikata ili arheolozite koi denes bi gi smetale za seriozni vakvite argumenti, iako mnogumina od niv, kolku i toa da izgleda paradoksalno, ne
bi se dvoumele mnogu okolu prifa}aweto na proizvolnite zaklu~oci koi gi izvlekol.436
Podr{kata na idejata za postoewe semitsko vlijanie vrz vostanovaweto na starogr~kata civilizacija ne iz~eznalo naedna{. Dokolu pove}e zdravorazumsko sogleduvawe na
ova pra{awe moè da se o~ita vo ramkite na toga{noto op{testveno nivo.Vo Amerikanskata ~itanka, izdadena 1895 godina, moè da se pro~ita slednovo:
Osnovniot fakt okolu koj se temelat site ovie legendi e najverojatno
sledniov- deka Evropskite Grci, vsu{nost, gi poprimile od Istokot prvi~nite
elementi na koi se temeli celata nivna ponatamo{na kultura.
i toa na slednive dva na~ini: prviot e direkten, odnosno preku
predistoriskite naselbi na semitskite rasi koi postoele na tloto na
Grcija, a ovde prvenstveno mislime na Fenikijcite; a vtoriot e
indirekten i se odviva preku Orientalnite Grci, koi bile naseleni na
bregovite na Mala Azija, Krit i, najverojatno, vo Dolen Egipet i koi
do{le vo kontakt so tamo{nite semitski i delumno semitski
435
Brigiskata=brzja~kata ku}a od Pelagonija bila stara 6.000 g.p.n.e. Taa bila prenesena na Istok vo
Frigija.Spored Psametih, Egipet bil pomlad od Frigija, a Frigija bila brigiska. Frigi=Brigi bile
Atiwanite, a od Dolna Makedonija se preselile Dorcite, koi ja sozdale Sparta...Brigiskata ku}a bila za do`d, a vakva bila mikenskata, koja donesena od severot. Brigite kako varvari (sto~ari) ne bile ribari, a Atiwanite stanale ribari. Sledi Vo Mikena i Tirini ne se pronajdeni ostatoci od ribi pogodni za jadewa, no pronajdeni se ostatoci od ostrigi, a poznato e deka Hemrovite Grci ne gi jadele ribite,dodeka vo Arijskite jazici postoi eden zbor koj sluì za ozna~uvawe tokmu na ostrigata.
Vakov govor bil i brigiskiot. Tsioulkas, vo 1907 godina pi{el, Slavo-Makedoncite od Lerin govorat
ran Homerov jazik. Tokmu zatoa vo Ilijada e brigiskiot govor, so zavr{etok na treto lice it: odit...
436
Za ku}ata se istakna: donesena od severot. Severot ne e Egejot. Mesopotamija e isto~no od Sirija.
Der Groer Duden,Prof. Horst Klien za Arameja pi{i:nekoga{no ozna~uvawe za Sirija,so aramejski jazik.
235
naselenija...pri {to do{lo i do prenos na nivnata kultura na nivnite

sonarodnici vo evropskiot del od Grcija.437
Do po~etokot na 1898 godina, site ovie raboti mu stanale sovr{eno jasni na eden nezavisen u~en ~ovek po imeRobert Braun.Toj otvoreno gi napadnal pobornicite na Arijskiot
model, koi cel vek ...re~isi celosno ja ignoriraat ili voop{to ja otfrlaat mo`nosta za
postoewe na ona ogromno i vistinski postoe~ko semitsko vlijanie, a na koe vsu{nost i se
temeli celoto arjo-semitsko {kolstvo, i toa dol` i popreku cela Elada. Interesno e {to
ovie ogledi na Braun, koi vo su{tina naiduvale na prili~no dobar priem vo tekot na pogolemiot del od 19 vek, poprimile dosta ekscentri~na konotacija, a negovata kniga, pro~itana deneska, vo najmala raka pobuduva edno ~ustvo na borbena gotovnost.438(Samo Elada,R.I.)
Salomon Renak
Od osumdesettite godni na 19 vek, intelektualnata atmosfera vo Evropa doìvuva
ogromna transformacija, i toa se dolì na svoevidniot triumf na izrazeniot rasen antisemitizam, koj zemal navistina ogromen zamav vo Germanija i vo Avstrija, a negovite ekoti
bile glasni i mo}ni i vo razni drugi delovi na evropskoto tlo. Do ova do{lo poradi mno{tvo razni pri~ini, od koi kako najgolema i najzna~ajna se izdvojuva masovnoto preseluvawe
na Evreite od isto~niot del na Evropa vo zemjite od zapadna Evropa i vo Amerika. Na izvesen na~in, tie prestavuvale svoevoidni `rtveni jarci, vrz koi bile proektirani pri~inite za stradawata na rabotni~kata klasa vo golemite gradovi, so {to se do{lo do fabrikuvawe na identifikacijata na rabotncite od gradovite i na selanite so kapitalistite i
so zemjoposednicite, i nivno splotuvawe protiv ovie novojdeni tu|inci. Porastot na antisemitizmot vo ovoj period se dolì i na nastanatata sekularizacija i, za smetka na toa, slabeweto na verata, edna pojava {to osobeno gi karakterizira docnite pedestti godini od 19
vek, kako i na porastot na opredeleni drugi tipovi na rasizam.
Ovoj ogromen napliv od rasna netrpelivost vo toj period vsu{nost se javuva kako
nus-proizvod od imperijalizmot,pri {to doa|a do porast na ~ustvoto za nacionalna solidarnost, {to e osobeno slu~aj so metropolitskite zemji, koi se krevaat protiv varvarskite i
neevropski domorodci. Paradoksalno, osumdesettite i devedesettite godini od 19 vek, go
obeleùvaat i periodot vo koj Evropa i Severna Amerika, vsu{nost, ja vospostavuvaat svojata dominacija vrz celiot svet. Vistinskot domorodno naselenie na Amerika i na Avstralija e bukvalno izbri{ano od liceto na zemjata, a ìtelite na Afrika i na Azija se celosno pot~ineti i doìvuvaat neverojatni degradirawa i poniùvawa; vo toj period, ne postoi nikakva pri~na poradi koja beliot ~ovek, bi trebalo da gi zeme predvid nivnite prava. Vo ovoj smisol, antisemitizmot moè da se razgleduva i kako eden vid evropski luksuz,
kon koj Evropjanite moèle slobodno da se prepu{tat vo periodot koga ne se zakanuvala
opasnost od nadvore{ni neprijateli.
Vo edna takva atmosfera, francuskiot sestran u~en, Salomon Renak, vo 1892 godina
go pi{uva slednovo za Cuntasovite postanovki: ovie idei lebdat vo vozduh. Slednata godina, toj pi{uva i izdava eden napis koj go nosi tokmu ovoj naslov. So samoto toa {to Renak se
proiznesol po odnos na ovie idei go pokaùva faktot deka tie pove}e ne bile isklu~ivo i
edistveno razgleduvani i obrabotuvani od strana na romanti~arite. A so sigurnost moème da tvrdime deka Salomon Renak i negovite bra}a bile na tokmu sprotivnata strana od
spektarot. Tie poteknuvale od edno ima{no i emancipirano evrejsko semejstvo od Paris, a
437
Belcite vo ledenoto doba, so traewe 1.000.000-500.000 godini, bile povle~eni vo Levantot. Tie so
potopite se preselile na Istok i Sever. S do kade tie stignale, ima piramidi. Takva bila i pronajdena vo Bosna. Isto taka, ima i naselbi. Odej}i kon Istok, naselbite se s pomladi. Sekoga{ preselbite bile kon Istok, nikako kon Zapad. Taka Belcite stignale vo Vietnam, so zurlata, kako za mene
dosega poznat dokaz. Vo Severna Afrika...so Mesopatamija bile naseleni Crnci (Semiti). Kako dvorasni jazici,na Belci i Crnci, bile aramejski i staroegipetski. Koine bil po smrtta na Aleksandar...
438
Belcite kon Ju`na Afrika stignale okolu 3.500 godini. Crncite od Ju`na Afrika, koja bila spoena so Indija, po bivolot do{le do Severna Afrika. Nivna krv se najduvala vo Egipet s do so Mesopotamija. Nivniot udel bil mal...So pomestuvawe na suviot pojas, po 15 vek n.e. Egipet pove}e ne e ìtnica, a takva stanalo Podunavjeto, a potoa i Ju`na Rusija. Od 15 vek preselbite na Crncite stanale po
intenzivni.Tokmu zatoa Egiptjanite, Arapite i Ira~anite se potemneti. Sledi ona kako {to go pi{i
avtorot, koj e preselektivan, ja izbegnuva vistinata. A taa bila edna: Crncite bez pismo i bez {koli.
236
Renan, kako i mnogumina vidni intelektualci od toa vreme, bile ~esti posetiteli na negoviot tatko. Inaku, i toj i negovite bra}a imale prili~no kompliciran odnos kon judaizmot.
Nepodloèni na nikakvo religisko obrazovanie,tie bile na mislewe deka i judaizmot, kako
vpro~em i hristijanstvoto, ne se ni{to drugo osven najobi~ni sueverija so izminat rok na
traewe. Od druga strana, Salomon se zalagal za so~uvawe na ostavninite od evrejskata kultura i dolgi godini bil pokrovitel na Revue des tudes Juives. Zaedno so svojot brat Jozef,
prili~no se aktivni vo slu~ajot Drajfus, pri {to ja zazemaat dijametralno sprotivnata
strana od onaa na katoli~kite kralski sili, koi zastanuvaat zad noviot antisemitizam koj
zema se pogolem zamav na tloto na Francija.
Salomon Renak e u~en ~ovek koj se karakteriziral so golemo qubopitstvo i so izvonredna {irina i dlabo~ina. Negovite centralni interesi bile naso~eni prvenstveno kon
novite disciplini, imeno kon arheologijata i antropologijata, koi tokmu vo toj perod po~nuvale da go doìvuvaat svojot podem. I pokraj toa {to imal {iroki poznavawa i vo odnos na Indija, kako i vo odnos na Bliskiot Istok sepak, domenot na negoviot interes, prvenstveno mesto zazemale mno{tvoto informacii koi doa|ale od arheolo{kite lokaliteti
na Severna, Centralna i Zapadna Evropa. Toj cvrsto stoel na stanovi{teto deka ne{to kako {to e jazikot ne moè da bide svedeno na nekakva predeterminiranost od fizi~ki tip, so
{to negovite napisi od ranite devedesetti godini od 19 vek se zdobivaat so edna dimenzija
na svoevidna dvojna deklaracija za nezavisnost: na Evropa od mirage oriental, i na nau~nata
arheologija i antropologija od filologijata i romanti~arskiot tip asocijacii koi, vo toj
period, odele raka pod raka so nea. Vo likot na Renak moè istovremeno da bidat sogledani
i doblestite i porocite karakteristi~ni za arheologijata i klasicite od 20 vek: doblestite, pritoa, se zdraviot razum i skepticizam, dodeka kako poroci }e gi nabroime neminovnoto barawe dokazi po sekoja cena- osobeno koga tie se odnesuvaat na onie od sprotivniot
tabor- potoa nepreciznoto vremensko locirawe, kako i prezirot kon antikata.
Negoviot dolg napis Le mirage oriental pretstavuva eden svoevden dvokraten napad,
ustremen i kon Indija i kon semitskiot Bliski Istok.439 Upotrebata na edna militantna
analogja, koja bila favorizirana i od samiot Renak, se odnesuvala na degradraweto na Kina,
Egipet i na Turcija, a bila sprovedena od strana na edna svoevidna indoevropsko-semitska
alijansa.Vo dvaesettite godini od 19 vek, edinstveno K.O. Miler, za kogo Renak izjavil deka
e sekoga{ eden ~ekor pred svoeto vreme, ja imal hrabrosta da gi diskreditira evropskite
sojuznici. Do 1885 godina, osvojuvaweto na svetot sprovedeno od strana na ovoj evropski sojuz bilo tolku temelno i celosno, {to dovelo do edna sostojba ovaa, da ja imenuvame taka,
hrabrost, da stane svoevidno op{to mesto, so {to kako da se dobilo pokritie za posledovatelnoto otfrlawe na Indijancite i na Semitite.
Koga }e se prikaùva za istorijata na evolucijata na istoriskite nauki
koi go odbeleàle 19 vek, so celosno pravo }e bide naglasuvano deka
tokmu vo periodot pome|u 1880 i 1890- otprvin srame`livo, a potoa
so edna se pogolema uverenost, vtemelena vrz nepobitni fakti- se slu~ila
reakcijata protiv <mirage oriental>; povtornoto osloboduvawe na pravata
na Evropa od stegite na Azija, natopeni vo temninata na prvite
civilizacii.
Napadite na Renak kon romanti~arite koi se zastapuvale za Indija se odvivale na
tri nivoa. Kako prvo, toj ukaàl i prikaàl deka ne moè da stane zbor za bilo kakvo povrzuvawe na indiskataso gr~kata mitologija. Kako vtoro, a vo odnos na jazikot, toj pribegnal
kon citirawe na toga{ mladiot i nadeèn lingvist Ferdinand de Sosir, koj vo svojata rabota imal vostanoveno edno od na~elata na tkn. neogramati~ari, koi sebesi se smetale za
oponenti na prestavnicite na postarata generacija u~eni.Renak se drèl do toa deka Sosir
uspeal da go simne sanskritot od negovata dotoga{na neprikosnovena pozicija na najstar i
naj~ist indoevropski jazik; Sosir go indetifikuval dotoga{niot proto-indoevropski kako, vsu{nost, evropski jazik, odnosno da bideme u{te poprecizni, go dovel vo neposredna
vrska so litvanskiot. Kako posredna pri~ina za ova moè da se navede edna toga{na voop439
Vo Zapadna Azija trgovski...jazik bil aramejski. Ama ovoj bil dvorasen na Belci i Crnci (Semiti).
Me|utoa,na Belcite naroden jazik im bil pelazgiskiot so mno{tvo govori:bez semitski Blizok Istok
237
{tena tendencija za pomestuvawe na Urheimat na semejstvoto proto-indoevropski jazici kon

ukrainskite stepi, ili duri i kon Baltikot. Vo sekoj slu~aj Renak, kako treta to~ka na negoviot napad, insistira deka indoevropskite govoriteli, dokolku nekoga{ i pretpostavuvale nekakva posebna rasa, neminovno doìveala edno svoevidno fizi~ko pretopuvawe od
strana na domorodnite narodi na Evropa, pri {to ostanuva na stanovi{teto deka impresivnite predistoriski kulturi na Zapadna Evropa bile prevashodno avtohtoni.
Nadvore{nite pri~ini za ova Renakovo ustremuvawe protiv rasizmot ispoluvan od
proklamatorite na arijstvoto i negovoto ubeduvawe vo postoe~kite asimilatorni kapaciteti na Evropa se pove}e od o~igledni. Sepak, negoviot napad upaten kon semitskite vlijanija e malku posloèn otkolku ovie prethodno navedenite. Toa, najverojatno, bi moèlo da
im se pripi{e na negovite usilbi i èlbi da go vospostavi i osigura svojot sopstven identitet na eden emancipiran gra|anin na Evropa, bez pritoa da go nosi kako tovar naslednoto
semitsko kulturno nasledstvo. Isto taka, toa moè delumno da proizleguva i od onaa, vo toj
period novonastanatata situacija, koja ve}e ja napomenavme prethodno, a koja se odnesuva na
ve{ta~ki nametnata relacija pome|u Fenikijcite i Kartagincite so Evreite, vo odnos na
situacijata so famozniot Moloh, pri {to Renak se obiduva da gi distancira evropskite
Evrei od vakvite i sli~ni na niv konteksti. Pokraj ovaa svoevidna odbrana na sopstveniot
identitet, negovata poddr{ka koja odi na nasoka na evrejskite stanovi{ta bi trebalo da bide razgleduvana kako eden vid so~uvuvawe za nau~ni celi preku ubivawe koja,patem kaàno,
e dominantnata idea- vodilka koja go proniknuva celiot 19 vek.
Renak kategori~no i, spored negoviot vokabular- apsolutno- i se sprotistavuva na
mo`nosta za postoewe na bilo kakvo semitsko ili ku{itsko (egipetsko) vlijanie440 na tloto na Evropa se do periodot na docnata metalna epoha. Sepak, priznava deka vo po~etokot
na vostanovuvaweto na trgovskite vrski so Fenikijcite, {to spored nego se slu~ilo vo 13
vek pr.n.e., zapadnoevropskata civilizacija stanala...na eden opredelen na~in...pot~ineta
na onaa na Orientalcite. Vo sekoj slu~aj, toj nikojpat ne ostapil od svoeto zacvrsteno stanovi{te deka korenite na civilizacijata poteknuvaat tokmu od evropskoto tlo. Kako dodatok na ova, toj veruval deka golemite predistoriski evropski civilizacii vsu{nost vlijaele vo vostanovuvaweto na civilizaciite na Orientot, pri {to na edno mesto naveduva deka dokolku u~enite bi se obidele dovolno hrabro, ovoj premin od odbrana vo napad bi moèl mnogu lesno da vidi do uspeh. Renak se soglasil so Cuntas vo edno mesto, imeno deka mikenskata civilizacija e vsu{nost evropska civilizacija, vo {to se vodel spored postoe~kata sli~nost pome|u kulturite koi bile pronajdeni vo predelite na Sredozemjeto so onie
pronajdeni okolu Crnoto More;441 toj sogledal i izvesni vremenski i lokalni razliki, koi
spored nego bile rezultat na sopostavenosta na razli~nite plemiwa koi poteknuvale od
ist koren, no koi dostignale razli~en stepen na kulturen razvoj.
Julius Beloh
I pokraj negoviot izrazen radikalizam, po dopu{taweto na mo`nosta za postoewe
izvesno semitsko vlijanie po 1300 godina pr.n.e., Renak, sepak, ne se navra}a celosno kon postanovkite na K.O. Miler. Ova se slu~uva duri slednite, odnosno 1894 godini, i toa od strana na Julios Beloh, preku eden kratok, no isklu~itelno zna~aen i vlijatelen napis pod naslov Fenikijcite na Egejsko more. Beloh bil u{te eden Germanec koj ìveel vo Rim. Toj
podu~uval na tamo{niot univerzitet celi pedeset godini, od 1897 do 1929 godina i, sli~no
kako i Humbolt, Nijbur i Bunsen, ~esto patuval niz Italija i vr{el katalogizacija na tamo{nite iskopini i spomenci na kulturno nasledstvo; a isto kako i pogorenavedenite gospoda, i toj stanal neosetliv na vlijanijata od strana na italijanskata kultura.
I pokraj nesomneno uspe{nata profesorska kariera i impozativniot broj izdadeni
publikacii Beloh, po se izgleda, se smetal sebesi za neuspe{en ~ovek i eden vid ve~en izgnanik. A toa naverojatno se dolì na faktot deka nemu, na izvesen na~in, mu bil zabranet
440
Ku{itskiot jazik (Ku{- hebrejsko i etiopsko ozna~uvawe za Nubija), koj kako dijalekt i nare~je se
sre}ava vo Etiopija, Somalija, Sudan, Kenija i Tanzanija. Istot slu~aj e i so ~adskiot, koj e osnova za
nad sto jazici i dijalekti vo Nigerija, Niger i âd. Site tie bile Crnci (Semiti),so semitski jazici.
441
Crno More nastanalo so potopi. Ako dotekot na voda od Crno More vo Sredozemno More se prekini, Sredozemno More }e se isu{i. Na Istok }e se najde plodna povr{ina i civilizacijata na Belcite.
238
pristapot vo visokiot op{testven akademski ìvot vo Germanija, i toa od strana na eminentniot i pro~uen germanski istori~ar vo Rim, Momzen. Druga pri~ina poradi koja Beloh ne
uspeval da najde nekakva soodvetna pozicija vo germanskoto op{testvo, bilo toa {to za nego
se pretpstavuvalo, a dali taa pretpostavka e to~na ili ne ostanuva nadvor od opsegot i mo`nostite na na{iot uvid, deka toj bil Evrein. No i pokraj- ili moèbi posoodvetno bi bilo da kaème tokmu zaradi- vakvata pretpostavka ili somnenie, toj ne samo {to bil strasen germanski nacionalist, tuku se istaknuval i kako eden pd najistaknatite i najèstoki
antisemitisti vo svoeto vreme. Ovoj izrazen antisemitizam go pro{iril i vo negovite
napisi vo odnos na istorijata: Eden crnec koj zboruva angliski ne moè samo zaradi toa da
bide smetan za Angli~anec, a Evreinot goj govorel gr~ki bil isto onolku Grk kolku {to denes Evreinot, koj zboruva germanski, minuva kako Germanec.442
Julius Beloh, i vo odnos na gr~kata i vo odnos na italijanskata istorija, pi{uval
na eden prili~no ~uden na~in, a }e ostane najdobro zapameten, voedno i po~ituvan, zaradi
negovata zalo`ba i uspe{no voveduvawe na modernite statisti~ki metodi vo procesot na
prou~uvawe na anti~kata istorija. Imeno, ovaa negova zalo`ba za pribegnuvawe kon eden
cvrst tretman vrz eden prili~no mek- ako ne i te~en- materijal, vo sebe vklu~uvala rigidno pobaruvawe na dokazen materijal, potoa eden ultrakriti~ki pristap kon anti~kite
izvori dostapni za uvid i ogromna strast za {to poprecizno vremensko locirawe daleku vo
minatoto. Seto toa odelo raka pod raka so ona {to vo vovedniot del na knigava go imam opi{ano so zborovite arheolo{ki pozitivizam, pod {to se podrazbira edna apsolutna doverba vo arheologijata kako najdobar i edinstven nau~en izvor, i toa vo smisol na edna isklu~ivost vo odnos na informaciite za Antikata. Ova, na nekoj na~in, e povrzano so edno vostanoveno veruvawe deka spravuvaweto so arheolo{kite predmeti nekako go obdaruva onoj
koj se zanimava so toa so edna svevidna objektivnost, a Beloh i negovite naslednici kako
da go predvidele faktot deka arheolo{kite interpretacii, vsu{nost, ne se nepodlo`ni na
subjektivni vlijanija, kako {to e toa slu~aj i so interpretaciite na dokumentite, na lingvistikata i na mitovite.
Profesorot Momiqano, vo svojot esej za Beloh, se osvrnuva na implicitnite konflikti pome|u negoviot liberalizam i negoviot nacionalizam...pome|u negoviot rasizam i
kultot {to go neguval kon broevite. Ne negiraj}i gi implicitnite protivre~nosti, veruvam deka pove}eto od niv se naj~esto od ne-antagonisti~ki tip. Dokolku ovoj svoeviden kult kon broevite se podrazbere kako edno pozitivisti~ko na~elo za neminlivo pobaruvawe
na dokaz, toga{ ovie implicitni konflikti moè da se sogledaat kako osnova za prou~uvaweto na klasicite vo tekot na 19 i 20 vek. Vsu{nost, tie i go so~inuvaat ona kriti~no-genetsko ispi{uvawe na istorijata, za {to desno orientraniot istori~ar na antikata Vilken, a vo odnos na Nijbur, imal samo pofalni zborovi.
Iako Beloh bil meta na niza napadi od strana na negovite poliberalni kolegi, kako
{to e slu~aj so onie koi doa|ale od perata na Momzen i na Vilamovic-Melendorf- prvenstveno poradi negovoto pribliùvawe kon Momiqano- negovite ogledi edinstveno prestavuvale edna ekstremna verzija na stanovi{teto na koe vo toj period i bila vtemelena disciplinata voop{to. Ostavaj}i go za moment na strana gledi{teto koe go imal za semitskoto
pra{awe, moème slobodno da vostanovime deka malkumina klasicisti i den-denes ne bi se
sloìle so negovata postanovka deka naukata nema i ne moè da ima nikakvi dopirni to~ki
so ne{to {to bi moèlo da se smeta za <mo`no>, pri {to vo slu~aite koga se naloùva po442
Francuskiot,angliskiot i germanskiot jazik dràvni jazici se od krajot na osumnaesettiot vek, zapo~nuvaj}i so francuskiot, koj bil vulgaren latinski. Pak, gr~kiot, katarevusa, bil dràven samo od
1868 godina. Evreite govorele so govori koi se zboruvale vo Arapskiot Polustrov. Tie im pripa|ale
na jazikot na Belcite, pelazgiski=tn.slovenski.Tie vo Vavilinskoto zarobeni{tvo go prifatile siriskiot aramejski jazik,koj bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Tokmu samo zaradi aramejski jazik kako semitski avtorite govorat za semitski jazici, duri aramejski stanal evrejski. Za
ova da se potvrdi e sledniot dokaz: koga Evreite vo Aleksandrija go prifatile helenskiot=pove}eboèn koine, tie stanale Heleni. Sledi sklavinskite=tn.slovenski Germani=Doj~eri go prifatile germanskiot=doj~erskiot koj bil trorasen i protestanski, a Germani imalo i katolici, so tn.slovenski
prezimiwa, kako na primer Beloh=Belov, tie stanale Germanci. Tokmu zatoa i Evreite bile Doj~eri.
239
trebata od toa, a sledej}i go pritoa tokmu negoviot primer, za daleku poprikladno se smeta
pribegnuvaweto kon koristewe na zborot verojatno.
Kako i pove}eto klasicisti koi ìveele i rabotele vo 20 vek, i Beloh ne znael nitu
da govori, nitu da pi{uva na nieden semitski jazik. I pokraj toa, a pribegnuvaj}i kon pridobivkite na germanskoto {kolstvo koi mu bile dostapni za uvid, toj se ~ustvuval sposoben
da gi otfrli site mo`ni dodavki vo gr~kiot jazik koi bi moèle da proizleguvaat, odnosno
da bidat pozajmeni od strana na jazikot na Fenikijcite, a koi prete`no so odnesuvale na
imiwa na opredeleni mesta i lokacii, bez razlika na primamlivosta na eventualnite sozvu~ja koi bi moèle pritoa da se pojavat. Na primer, toj go odrekuval i ve}e {iroko rasprostranetite, i od porano prifatenite kako postoe~ki, vrski pome|u imeto na rekata
Jordan i nazivot Jadranos, pronajden na Krit i vo Elis; ili pome|u planinite Tavor vo Izrael i planinata Atabirion na Rodos.443 Vo ovoj smisol, toj nao|a prili~no korisna potpora vo Eduard Mejer- eden, isto taka, zakolnat germanski nacionalist. Mejer, vo ovoj kontekst, imal sli~no mislewe kako i Adolf Holm. Imeno, dodeka se drèl cvrsto i radikalno
vo svojata tendencija za pro~istuvawe na semitskite vlijanija od Grcija, toj sepak ne go negiral postoeweto na fenikijskite naselbi vo predelite okolu Egejskiot basen. Od tie pri~ini, bi moèlo da se re~e deka toj bil prili~no objektiven vo odnos na ova pra{awe. Beloh go sledel K.O. Miler i vo vostanovuvaweto na odnosite pome|u stara Grcija i Bliskiot
Istok, zapo~nuvaj}i od zaedni~kite koreni na opredeleni kultovi aktivni vo opredeleni
periodi vo ovie dve podra~ja, pa se do nivnite me|usebni kontakti vo docniot Klasi~en period ili onie vo Helenisti~kiot period.444 (Stara Grcija=Elada, R.I.)
Od eden drug u~en, Beloh ja prezema idejata deka na Fenikijcite ne moè da im bide
pripi{ana zaslugata za sposobnosta na Grcite vo domenot na brodogradbata, bidej}i vo gr~kiot jazik,spored izvesniot u~en, nemalo ni traga na semitski zaemki pome|u terminite koi
se odnesuvale na naukata.445 Od tie pri~ini, kako logi~en bi se nametnal zaklu~okot deka ne
moè da stane zbor za nekakvo nivno mnogu damne{no prisustvo vo Egejot. Postvuvaweto na
edna vakva pretpostavka sopostavuva edna dvojna zamka, vo smisol na edno svoevidno oddale~uvawe od mo`nata fakti~ka sostojba. Imeno, prisustvoto na Fenikijcite vo vtoriot
milenium pr.n.e., na~elno ne ja isklu~uva mo`nosta proto-Grcite ve}e da imale brodovi; a
kako vtoro i, moèbi u{te pova`no, po se izgleda deka ne e zanemarliv brojot na prili~no
prikladni etimolo{ki koreni na gr~ki nauti~ki zborovi, vo smisol na nivno najverojatno
semitsko poteklo, bidej}i spored nivnite karakteristiki, tie ne moàt da se podvedat pod
nitu edno od semejstvata indoevropski jazici. I iako nikoj ne go stavil pod znak pra{awe
egipetskoto poteklo na zborot baris (~un),446 Beloh, zaedno so svoite istomislenici i sovremenici, ne ja razgledal mo`nosta ili verojatnosta za postoewe i na drugi egipetski koreni vo napomenatoto semanti~ko pole. A vsu{nost, tokmu so pomo{ na takvo sogleduvawe na
ne{tata moè da se objasni poednakvo, ako ne i vo pogolema mera, zna~itelnoto prisustvo
na opredeleni zborovi i termini koi mo{ne jasno ukaùvaat na faktot deka najranite prikazi na brodovi od predelot na Egejot, odnosno onie prikaàni na muralite pronajdeni na
Tera koi datiraat od vtoriot milenium pr.n.e., se nesomneno od egipetski tip.
Beloh cvrsto stoel na stanovi{teto deka fenikijskite brodovi447 vo toj period ne
bile dovolno golemi i podgotveni za takvi plovidbi po otvoreno more.Sepak, toj ja ostaval
kako otvorena mo`nosta tie da bile sposobni, ne oddale~uvaj}i se premnogu daleku od bregot, da plovat dol` bregovite na Severna Afrika, no vo sekoj slu~aj se sprotistavuval na
443
Rasa=jazik i istoglasno: Jordan=j ordan; Jadran=jadr an=on: jadr=jadro, koe e i jadro=j adro, golemo.
Tavor=ta vor i Atabirion=ata birion=virion, bir=vir; Krit=krit, Kret=kret; Elis=Ilis; Rod o s...
444
Helenizmot go vnesol Drojzen, a toj bil period samo po smrtta na Aleksandar Makedonski. Bidej}i
koine bil helenski jazik, toj sledel samo po smrta na Aleksandar. Helenski bil Zevs=Yevs=yvs=yvezda.
Taa ja dava belinata=helinata,Helios=Ilios, so Il slnce.Na decata prvo im se veli ye:vidi,svetlost.
445
Bidej}i koine bil makedonski jazik,a Makedoncite ne bile pomorci,tuku varvari,nemalo pomorsko
446
Bidej}i egipetskiot baris bil za ~un, so kogo se plovi po bari, egipetskiot bil samo tn.slovenski.
447
Spored Djuran, priprostoto prase bilo nekoga{ Totem na preistoriskite Evrei. Na vaznite e prikaàn nerez (=ne rez) ili vepar (=ve par), na germanski eber (=ebar=epar=e par) so svoite zabi. Toj
bil fenikiski. Vo Egipet se pronajdeni svinski koski. Bidej}i navedenite prostori bile na Temnite,
koi ne jadele sviwa, sviwata vo Biblijata ne e podobna.Me|utoa, toa ne vaèlo za Fenikijcite, Belci.
240
tvrdeweto deka tie bi moèle da stignat do Egejskiot basen pred 8 vek pr.n.e. Sepak, i nasproti ogromnoto nasledstvo pomesteno vo brojnite ogledi za antikata, a koi podrùvaat
tokmu vakvo stanovi{te, sega postoi ogromno koli~estvo arheolo{ki dokazen materijal koj
govori deka i toa kako bile sposobni da storat tokmu takvo ne{to, i toa daleku pred 8 vek
pr.n.e.448 Vo ovoj smisol, vpro~em kako i pove}eto ekstremni pobornici na Arijevskot model, Beloh se priklonuval kon prifa}aweto deka onie vlijanija, koi neminovno moraleda se
pripi{at kako dojdeni od Orientot, vsu{nost pristignuvale na evropsko tlo po zemjen pat,
odnosno preku Anadolija.
Eden od najefikasnite na~ini za razgrani~uvawe na onie poklonici na [irokiot
arijski model arijanisti od onie na Ektremniot, prestavuva razgleduvaweto na nivniot odnos kon zapisite na Tukidid. Kaj onie pobornici na [irokiot arijski model se zabeleùva
ispoluvawe na svoeviden otpor kon prifa}aweto na Herodotovata Egiptomanija i negovata Interpretatio Graeca, a prifa}awe i po~it kon Tukididovite ogledi i stavovi. Tukidod
voop{to ne spomenuva prisustvo na egipetsko- fenikijski kolonii na samoto tlo na Grcija;
sepak, spomenuva postoewe na izvesni fenikijski naselbi rasprskani na gr~kite ostrovi,
kako i vo predelite okolu Sicilija. Beloh vo potpolnost ja otfrla mo`nosta za nivno postoewe vo ovie predeli, baraj}i cvrst i isklu~ivo arheolo{ki dokaz za ova nepotkrepeno, iako {iroko rasprostraneto anti~ko svedo{tvo koe se odnesuvalo na niv. Vo ovoj smisol, negovata glavna glavobolka poteknuvala od relativno ~estoto napomenuvawe na Fenikija i Fenikijcite i na Sidon i Sidoncite, no ne od bilo kogo, tuku tokmu od strana na Homer. Sli~no kako i Miler pred nego, i Beloh se obidel da go vidoizmeni i na izvesen na~in
da go namali ova pogorespomenatovo, so ~esto potencirawe deka zborot phoinix vo starogr~kiot jazik vsu{nost ima mnogu zna~ewa; toj se obiduval da se spravi so ovie, nepodlo`ni na
redukcija brojni referenci koi se odnesuvale na Fenikjcite, so voveduvawe na edna teza deka, tie, vsu{nost, im pripa|aat na podocne`ni sloevi od epskata naracija koi, kako {to zad
edno takvo stanovi{te stoele Volf i Miler, bile pove}e preuveli~eni otkolku {to prestavuvale nekakvi osobeni kreatvni ~inovi. Beloh crvsto stoel i na stanovi{tvo deka voop{to ne moè da stane nitu zbor za bilo kakvi referncii koi bi odele vo prilog na mo`noto prisustvo na Fenikijcite vo samata sr` na epot, a ova negovo stanovi{te go potkrepuval so ukaùvawa na otsustvoto na Fenikijcite od listata na varvari-sojuznici na Trojancite vo Ilijada, koja ja smetal za isklu~itelen sodrètel na prilikite vo predelot na
Egejot i Anadolija od toj period. Na toj na~in, toj samiot na sebe si go ovozmoìl kredibilitetot na stavot deka Fenikijcite ne bile vo mo`nost da pristignat i da bidat prisutni vo Egejskiot reon pred krajot na 8 vek pr.n.e., {o go potkrepuvalo stanivi{teto deka
tie vo nikoj slu~aj ne moèle da odigrat nekakva pozna~ajna uloga vo formiraweto na starogr~kata civlizacija. (Dokaz, tn.Troja ne moèla da bide vo Mala Azija, R.I.)
Vo odnos na ~ovekot koj e poznat kako vtemeluva~ na Ekstremniot ariski model, sovremeniot belgiski u~en Gi Bunens go opi{uva slednovo:
Pri ~itaweto na nivnite dela i ogledi, ~ovek ne moè a da ne pomisli
448
Avtorite so Potopot go istovetuvaat so Prometej. Negoviot sin Devkalion imal èna Pira. Koga
se povlekle vodite po Potopot, tie slegle na vrvot na planinata Parnas. Taka legendata za Devkalion
i Pira se sovpa|a so mitot za Noe i za negovite tri sina, kako {to se raskaùva vo Biblijata i Koranot. Potopot zavr{il okolu 4000 g.p.n.e. Prometej bil okovan so èlezni prangi...Spored avtorite,
èleznoto doba zapo~nalo okolu 1200 g.p.n.e. B.V.Wekrasov prikaùva dobivawe na èlezo vo stariot
Egipet 1500 g.p.n.e., no i ~elikot se dobival vo Egipet mo{ne davno. Taka vo kamenata piramida Hifu
(2900 g.p.n.e.) bilo pronajdeno ~eli~no dleto. Zna~i, èleznoto doba bilo mnogu porano otkolku {to
se kaùva, {to vaèlo i za bakarot i bronzata. Bidej}i M.Beranal pi{i: da plovat dol` bregovite
na Severna Afrika, no vo sekoj slu~aj se sprotistavuval na tvrdeweto deka tie bi moèle da stignat
do Egejskiot basen pred 8 vek pr.n.e. i sega postoi ogromno koli~estvo arheolo{ki dokazen materijal koj govori deka i toa kako bile sposobni da storat tokmu takvo ne{to, i toa daleku pred 8 vek
pr.n.e., ne bilo mo`no ona {to go zapi{al Mojsej za Potopot. Toj bil pred 4.000 g.p.n.e., koga kone~no
zavr{il posledniot potop. Bidej}i ne bilo mo`no da se gradi brod bez èlezno povrzuvawe na vrvot
na brodot, do 1200 (2900) g.p.n.e. ne bilo mo`no plovewe, kako {to go pi{el Mojsej. Toa bila kako vo
negovo vreme, pred smrtta, ili vo ponovo vreme. Isto go napi{al i Platon za Atlantida: gradeìte,
brodovite...bile kako vo toa vreme vo Kartagina.Zna~i,Mojsej...i Platon ne ja kaùvale vistinata itn.
241
deka ovie avtori ne sekoga{ bile vodeni edinstveno od ~isto nau~ni~ki

porivi i pobudi. Renak i Otren (eden francuski u~en so sli~ni pogledi
na negovite), na primer, insistirale na edno svoevidno smestuvawe vo
damne{noto minato na narodite koi, vsu{nost, dominirale so svetot na
politikata vo vremeto koga tie ìveele i rabotele: a koga go velam ova,
mislam na Evropejcite voop{to. Tie ostanale verni na misleweto deka e
prosto neverojatno edni nacii, koi se tolku mo}ni i razvieni denes, da
nemale nikakvi zna~ajni ulogi vo minatoto. Vodeni tokmu od tie pri~ini,
kaj niv se javila neophodnosta za edno <nametnuvawe na prvata Evropa
nad ona za {to Azija tvrdi deka e nejzino>. Istoriskata pozadina od
krajot na 19 i po~etokot na 20 vek samo po sebe gi objasnuva vakvite
i na niv sli~nite tendencii i teorii. Bidej}i tokmu toa e epohata na
triumfot na evropskiot kolonijanizam...Postoi i eden drug faktor, koj
ne e tolku <nau~na> priroda. Toa e, imeno, golemiot porast na
antisemitizmot na tloto na Evropa, koj zemal osobeno golem zamav vo
Francija i vo Germanija kon krajot na 19 vek...ovaa netrpelivost i
neprijatelstvo kon Evreite se pro{irilo i vo domenot na istorijata
poto~no kon ovie drugite Semiti- kon Fenikijcite.449
Viktor Berar
Vredno za napomenuvawe e deka ova {to go opi{uva Bunens od edna vremenska distanca, bilo sogledano i od strana na opredeleni prikladni umovi vo aktuelniot mig. Imeno,
vo 1894 godina, odnosno istata godina vo koja izleguva napisot na Beloh kon koj {totuku se
osvrnavme, izvesniot Viktor Berar ja izdava svojata daleku posodràjna statija naslovena
kako Za potekloto na Arkadiskite kultovi; vo nea se pomesteni tokmu sprotivnite stavovi
i interpretacii vo odnos na vrskite pome|u starite Grci i Fenikijcite.
Berar, roden na podno`jeto na planinskiot masiv Jura, blizu {vacarskata granica,
go trasiral svojot pat preku obrazuvanieto {to go steknal vo lyc vo Paris i vo cole Normale. Vo 1887 godina, toj go posetuva Frncuskoto u~ili{te vo Atina, pri {to celi tri godini u~estvuva vo iskopuvawata vo Arkadija, arhetipskata rustikalna i arhai~na planinska
provincija smestena vo srceto na Peloponez; vo toj period, pravi brojni patuvawa i krstosuvawa nadol` i popreku celata provincija, vklu~uvaj}i gi i preostanatite delov na Grcija
i pogolemiot del na Balkanot. Berar bil ~ovek koj se odlikuval so neverojatna energija i
posvetenost- toj ne samo {to bil isklu~itelno uspe{en vo svojata akademska kariera, tuku
i napi{al i izdal golem broj knigi so negovi osvrti za aktuelnata sostojba na Balkanot, na
Bliskiot Istok i vo Rusija, a vo periodot od nekolku godini bil i urednik na eden politi~ko vesnik, nasloven kako Revue de Paris. Podocna e izbran i za senator od Jurskata oblast.
I pokraj negovite radikalni politi~ki stavovi, uspeal da vospostavi bliski kontakti i da
se povrzeso francuskata mornarica, so {to steknuva so edna svoevidna fascinacija za morskite povr{ini.
Za vreme na negoviot prestoj vo provincijata, toj dobiva idei za temite koi gi obrabotuva vo svojata prva kniga, koja se zanimava so kultovite na tloto na Arkadija, so pomo{
na dve otkrovenija. Prvoto otkrovenie go doìveal koga ja voo~il neverojatnata preciznost, dali preku neposredno ispituvawe ili preku opredeleni arheolo{ki metodi. Od dene{na gledna to~ka, vakvata Berarova iznenadenost od ova otkritie moè da izgleda i po malku ~udno, prvenstveno poradi faktot koj govori deka ovaa svoevidna kniga-vodi~, koja datira od vtoriot vek od novata era, samo {to doìveala edna spektakularna reaktuelizacija
so [limanovite otkritija vo Mikena i Tirin, za koi Pavsanij navel deka se nao|aat tokmu
onamu kade {to i bile pronajdeni. Sepak, bez razlika na se, onoj akademski duh na Besserwissen, olicotvoren vo Renak i vo Beloh, ne moèle tolku lesno da bide rasklinkan. Pavsanij,
kako vpro~em i mnogu drugi istori~ari i geografi~ari od periodot na antikata, prodolìle da bidat tretirani i razgleduvani so edna prikladna qubeznost, pri {to prodolìle
da bidat smetani edinstveno kako eden vid ~etivo za deca. Vo sekoj sluàj, Berar bil ubeden
deka vo svoite zapisi gi opi{al ovie mesta prili~no to~no, {to go ohrabrileo ovoj Fran449
Fenikijcite kako pove}ebo`ci i Evreite kako ednobo`ci bile Pelazgi. Mojsej vnesol samo zbrki.
242
cuzin da im posveti pogolemo vnimanie i so pogolema doverba da pristapi kon razgleduvaweto na ostavninata i na mnogu drugi anti~ki avtori.
Pokraj ostanatite raboti, Berar uvidel deka Arkadiskite kultovi bile nehelenski.
Ova i ne bilo dotolku kontroverzno, bidej}i Arkadija otsekoga{ bila povrzana so Pelazgite. Me|utoa, ona {to do{lo kako iznenaduvawe, a {to gi v~udonevidelo negovte kolegi,
bil negoviot zaklu~ok deka tie vsu{nost bile narod so semitsko poteklo. A toa e taka bidej}i se do docnite osumdesetti godini od 19 vek, postoelo edno re~isi aksiomatska uverenost deka Fenikijcite, kako pro~ueni moreplovci, ne navleguvale podlaboko vo kopnoto, a
Beloh samo go sistematiziral ona vostanoveno op{to moslewe deka fenikijskoto vlijanie
vo Grcija e od relativno ponov datum. Me|utoa, sega i dvete vakvi pretpostavki prestanale
da dràt voda so ovoj nov naod koj govorel vo prilog na toa deka, vsu{nost, vrz vostanovuvaweto na kulturata na edna vnatre{no kopnena provincija, pro~uena po svoite drevni
obi~ai, i prethodele izvesni semitski vlijanija.450
Berar vedna{ gi proyrel nedoslednostite koi proizleguvale od novonastanatata me{anica. Drèj}i se cvrsto do zaklu~ocite do koi do{ol, zapo~nal so svoevidno preispituvawe na toj ortodoksni stav, tolku tvrdoglavo branet od pogolemiot broj negovi kolegi, pribegnuvaj}i kon baraweto moderni analogii koi bi gi potkrepile negovite tvrdewa. Sevo
ova go navelo Berar da izre~e i da zastane zad eden stav, koj ovde }e bide naveden vo celost,
od prosti pri~ini {to vo ovie negovi zborovi i toa na eden prekrasen na~in, vsu{nost e sodràn i zlatniot prosek na knigata koja ja drìte v race. Imeno, pri obidot za davawe svoevidna opravdanost na negovata teza za prisustvoto na Fenikijcite vo oskudnata i dale~na
vnatre{no- kopnena Arkadija na Pelazgite, toj go pi{uva slednovo:
...golem del od Evropejcite denes se navra}aat kon Pelazgite koi, vo
su{tina, i ne se ni{to pomalku dale~ni ili podivi od lu|eto denes, a
vo ovie nivni istraùvawa, tie ~estopati se vodeni od edni svoevidni
omalovaùva~ki tendencii, za na krajot da dojdat do otkrivawe na edni
afrikanski Arkadijci. Porivot za stranstvuvawe, pate{estvija i
avanturi ne se nao|a pod ni~ij monopol i ne prestavuva nikakvo
isklu~ivo pravo na nitu eden period i na nitu edna rasa, a {to se odnesuva
do neverojatnata rasplinetost na Semitite vo sovremeniot svet...
Vistina e deka dene{nite, moderni patnici se obdareni so dva motivi za
koi se veruva deka Sidoncite ne gi poseduvale, ako ne vo celost i religiska
ista mera, toga{ barem delumno: nau~ni~ka qubopitnost i religiska
posvetenost. Potoa, ovaa sporedba koja se odnesuva na povrzanosta na
Pelazgite i na sovremenite ìteli na Kongo, na prv pogled moè da
deluva i prili~no zbunuva~ki. Vo sekoj slu~aj, pri razgleduvaweto na
vakvi, da se izrazam taka, ~ustvitelni temi, treba sekoga{ da se imaat
predvid i da se bide osobeno vnimatelen kon dve odnapred sozdadeni, a vo
su{tina neosnovani idei, ili kaàno so drugi zborovi, dve prili~no
nerazumni i re~isi nesvesni ~ustva: ...na{iot Evropski {ofinizam i ona
{to moè prili~no soodvetno, bez nikakvo preteruvawe, da se imenuva
kako na{ svoeviden gr~ki fanatizam.
Po~nuvaj}i od Strabon (geograf od periodot na 1-ot vek), pa se do (Karl)
Riter (geograf obrazuvan vo Getingen, koj ìveel i rabotel vo periodot
na raniot 19-ti vek), site geografi ne u~ea da ja smetame na{ata
450
Arkadija kako arkada=arkad ada: arkad=a rkad=rakad e raka, zatoa {to arkadata e rakadna=rakatna,
a me~kata ubiva so prednata noga, taa rakuva. Arkadija e zemja=narod na me~kata. Spored mitologijata
Arkad e sin na Kalisto, nimfa, svrzana so bogiwata na lovot Artemida i so Zevs vo soyvezdieto na Golemata me~ka. Ovaa ne bila od prostorite za maslinki i smokvi, tuku prostori kade uspevala sviwata.
Ovaa bila pratilka na govedoto,ama i kowot. Kowot bil pelisteski, a govedoto i sviwata pelagonski.
Isto taka, me~kata na Pelister prezimuva. Sledi Arkadija bila vo Pelagonija. Se kaà: Pelazg se
povrzuva so makedonskata Pelagonija, duri postavuva ravenstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian)
ili Pelasgia (Macedonia). Bidej}i Solunsko so Olimp, {to vaì i od nego poju`no, kako i isto~no, vo
Azija,e samo za maslinki i smokvi,a vo Elada me~kata ne moè da prezime, {to vaì za govedotot i kowot, mitologijata bila pomestna na goliot Olimp, a Arakadija so Peloponez (Halkidiki) vo Elada.
243
Evropa za zemja koja e nad site ostanati, posebno na svojata edinstvenost i,

spored nejzinata ubavina, superiorna vo odnos na site ostanati...spored
elegancijata na nejzinite formi i mo}ta na nejzinata civiliziranost...
Ovoj svetogled moèbi navistina vlijae na pogolemiot broj od
na{ite misli koi ni doa|aat spontano, po inercija, i bez toa svesno da go
spoznaeme. Od tie pri~ini, naj~esto ja stavame Evropa na edna strana, a
Azija i Afrika na sprotivnata- i pome|u niv ambis. Koga, na primer,
zboruvame za eventualnite azijski vlijanija koi gi pretrpela nekoja od
evropskite zemji, te{ko ni e da zamislime deka...tie varvari, vsu{nost
se drznale da se upatat kon nas. Surovata realnost ne prisiluva da
prifatime kako fakt deka tie, sepak, ponekoga{ i uspevale da se
vturnat vnatre. Postojat opredeleni li~nosti koi stojat na stanovi{teto
deka lulkata na na{ite damne{ni pretci vsu{nost bila daleku od na{ata
draga Evropa, smestena nekade vo srceto na Azija. No, za da ne gi
obespokojuvame na{ite arijski tatkovci, kako nivni dobri sinovi nie sme
obrzani za navek da tvrdime deka iako tie moèbi i poteknuvaat od
Azija, tie vo nikoj slu~aj ne moàt da bidat, neli, Azijati, ami
edinstvenata dopu{tena otstapka, odnosno Indoevropejci. Kako svoeviden
kontrast na {totuku kaànoto, pomislata na edna invazija od strana na
semitskata Azija vrz na{ata arijska Evropa se pokaùva kako odbivna za
site na{i predubeduvawa. Toa, navidum, izgleda kako da go smetame
fenikiskiot breg podale~en od nas otkolku, da re~eme, Iranskata
visoravnina. Edno takvo stanovi{te pravi arapskoto osvojuvawe na
pogolemiot del od Mediteranot da izgleda nebare kako eden odvoen i
edine~en nastan koj kako da se slu~il ~isto po nekakva igra na slu~ajnost i
ni{to pove}e...{to doveduva do toa nikoj voop{to i da ne pomisluva
deka takvo ne{to bi moèlo nekoga{ i da sev povtori. A toa {to
Fenikijcite ja okupirale Kartagina i zaposednale pove}e od polovina
teritorija na Tunis, toa e problem edinstveno na Afrika. Toa {to potoa
Kartagincite ja osvoile [panija i tri ~etvrtini od Sicilija e (vo red,
bidej}i tie i se tokmu toa), kako {to ve}e rekovme, povtorno povrzano
edinstveno so Afrika. Me|utoa, koga }e naideme na tragi na prisustvoto
na Fenikijcite blizu Marsej, Prenesta, Kitera, Salamis, Tasos i
Samotraki, vo Bojotija i vo Lakonija, kako i na Rodos i na Krit, ne ni e po
volja da prizaeme deka, sli~no kako i na teritorijata na Afrika, se
rabotelo za vistinski osvojuvawa; toga{, pomilo ni e toa da go
<zavitkam> vo <vremeni ostapuvawa>, ili, pak, <ednostavni trgovski
logori>...Dokolku odime dotamu da gi upotrebime zborovite od tipot na
kreposti ili, pak, Fenikijski utvrduvawa, brzame da dodademe deka toa
bile samo i edinstveni krajbre`ni naselbi i ni{to ponatamu...Ovoj
svoeviden evropski {ofinizam preminuva vo eden vistinski fanatizam
koga ne stanuva zbor za Galija, Etrurija, Lukanija ili Trakija, tuku za
Grcija, koga tokmu tamu }e go sretneme tu|inecot. Na po~etokot na vekov
(se misli na 20-ot vek zab.prev.), cela Evropa e na noze...od
velikodu{niot i blagoroden Filhelenizam od dvaesettite godini na 19
vek nema ni{to traga, nitu glas i toj ve}e od podamna e izlezen od moda. Moè
slobodno da se kaè, a da ne se zgre{i, deka toa se povlekuva i do dendenes...Koga }e se spomene Grcija, se u{te naj~esto se namenuva vizijata
na zemja preplavena so heroi i bogovi. Smesteni pod kolonadi od stolbovi
vo bel mermer...
Herodot kako zaludno da ni kaè deka seto toa poteknuva od Fenikija i
od Egipet. Nie, bezdrugo, mnogu dobro znaeme {to i kako da mislime, i
nema potreba da go menuvame ve}e vtemelenoto mislewe koe go imame za
dobriot star Herodot/. Duri i po celi dvaeset godini novi sveì
soznanija ovozmoèni od dostrelite na arheologijata, i toa vo
244
odnos na site mo`ni gr~ki dràvi, so site nesoborlivi dokazi koi

neminovno ukaùvaat na pretrpenoto vlijanie na Orientot, nam se u{te ne
ni e dozvoleno da ja smetame Grcija za u{te edna vo nizata orientalni
provincii, kako {to e toa slu~aj so Karija, Likija ili Kipar, i toa tokmu
poradi predhodno navedenite pri~ini. Kako {to vo domenot na
geografijata Evropa i Azija stojat zasebno, taka vo istorijata go
oddeluvame ona {to e gr~ka istorija od ona {to se narekuva, neli, anti~ka
istorija. Od materijalot koj e dostapen do na{itot uvid, kako i od
postoe~kite spomenici na kulturata, moème sosem jasno da sogledame
deka starite Grci, vsu{nost...ne se ni{to drugo osven u~enici na
Fenikija i na Egipet, kako i toa deka tiem vsu{nost, pozajmile bukvalno
se tokmu od semitskiot Orient, vklu~uvaj}i ja i nivata azbuka; no, toa kako
voop{to da ne e spre~uva da se {okirame od, nebare,
oskvernuva~kata hipoteza koja se temeli na faktot deka nivnite institucii,
obi~ai, nivnite rekligii i rituali, nivnite idei, nivnata knièvnost,
kako i voop{to celata nivna primitivna civilizacija, isto taka bi
moèla da bide celosno prezemena od Orientot. (kurzivot mu pripa|a na
avtorot)
Sepak, intersno e da se zabeleì deka i pokraj negovata smelost da se iskaè seto
ova, Berar- za razlika od negoviot sovremenik Fukar- nikojpat ne pristapil kon nekakva
podirektna i poseriozna zalo`ba vo odnos na posteweto na egipetskoto vlijanie; nitu, pak,
otvoreno go predizvikal najsvetoto ne{to, odnosno starogr~kiot jazik.
Vo sekoj slu~aj, otkrivaweto na ovoj izvonredno artikuliran iskaz, koj e vo eden najverojaten dosluh so moite sopstveni razmisluvawa i ogledi vo odnos na istite pra{awa i
problemi, napi{an vo periodot vo koj imperijalizmot go distignuva svojot vrv, vo samiot
za~etok na vostanuvaweto na ona {to e denes poznato kako Ekstremen arijski model, za mene
pretstavuva{e edno isklu~itelno zadovolstvo i pottik za ponatamo{nite zalo`bi i aktivnosti. Voedno, toa samo po sebe mi se nametna i kako eden svoeviden predizvik, ustremen
kon metodot so koj se koristev, a so cel {to poopse`no da gi objasnam ovie, uslovno kaàno
{kolski postanovki, so ona {to denes ve}e e vostanoveno kako eksternalisti~ka terminologija- imeno, so eden diskurs obremenet od strana na nadvore{nite socijalni i politi~ki
konteksti i globalnata intelektualna atmosfera. So cel da go nadminam ovoj predizvik,
pribegnav kon razgleduvawe na {kolstvoto od tri prespektivi, ragrani~uvaj}i go na tri ramni{ta, a toa se: mislite i ogledite na individualnite u~eni; nivnata sposobnost za pi{uvawe i podu~uvawe; i razvitokot i usovr{uvaweto na {kolstvoto vo celost. Spored moeto
mislewe, sociologijata na znaeweto moè da dosegne samo nekoi pribli`ni prognozi vo odnos na stavovite i odnesuvaweto koi bi moèl se odnesuvaat na prvoto navedeno nivo. Tie
moèbi i bi moèle da funcioniraat malku podobro vo smisol na vtoroto, no si doa|aat,
{to se veli na svoe, samo vo kontekst na tretoto i voedno najbitnoto nivo.
[to se odnesuva do ovoj slu~aj, toj se dviì vo ramkite na prvoto i vtoroto nivo.
Mene li~no, kako prili~no neverojatno mi deluva pretpostavkata za postoewe na eden germanski Berar, a isto taka, re~isi podednakvo te{ko e da se pretpostavi i postoeweto na
eden angliski Berar. [liman, na primer, pretstavuva izvonreden primer za toa kako onie
romanti~arski granici vo koi se dvièle op{tite, no i op{tetsvenite razmisluvawa, uspeale da go ograni~at duri i najradikalniot, vo smisol na kreativnost, Germanec vo odnos na
onie raboti za koi raspravavme ovde. Preku primerite za Gledstoun, Frejzer i Harison,
moèvme da uvidime deka sli~nite ograni~uvawa bile relativni po{iroki i pofleksibilni na tloto na Britanija. Edinstveno profesionalniot eretik i izvonredniot atropolog so
semitsko poteklo i isto takva religiska opredelba, Robertson Smit, bil dovolno smel da
odi nasproti vostanoveniot tek vo obid da gi nadmine. Vo ovoj smisol, Francija e edinstvenata koja otskoknuva od ovie stegi- so somneòt kon germanskiot arijizam, koj zemal osoben
zamav vo periodot na sedumdesettite godini od 19 vek, a voedno i so onaa odbivnost koja ja
prijavuvale tamo{nite republikanci kon onoj katoli~ki i kralski tip na antisemitizam
sopostaven nasproti niv. Vo eden, uslovno kaàno romanti~arski smisol, moè da se kaè i
deka samoto poteklo naBerar odigralo zna~ajna uloga pri na~inot kako do{ol do stavovite
245
koi gi zastapuval. Imeno, i vo {vajcarskata silna tradicija na zapazuvawe i so~uvuvawe na

sekulraniot i na socijalno radikalniot individualizam, {to na~elno i dovelo do toa tokmu taa tradicija da ostane svoeviden model za golemata trojka op{tetsveni anarhistiPrudon, Bakuwin i Kropotkin. Eden drug biten faktor, ostanuvaj}i vo ovoj smisol, bil i
faktot deka Berar ne bil ~ist akademik, zatvoren pome|u ~etiri yidovi: toj gi imal i svoite nadvore{ni novinarski i politi~ki svetovi, koi mu ovozmoùvale edna po{iroka perspektiva, eden porazli~en svotogled, a istoto ova moè da bide kaàno i vo odnos na [liman i na Gledstoun.
Posledniov faktor koj be{e naveden e od isklu~itelno zna~ewe za ova pogore spomenato vtoro nivo. Edinstveno pod uslov toj/taa da uìva nekakov pozna~aen op{testven
status, akademskiot eretik moè da ima kakva-takva nade` deka negovite ili nejzinite somnitelni idei bi moèle da bidat izdadeni i podeleni vo svetot. Vo tekot na 19 vek i vo
po~etokot na 20 vek, dlaboko konformisti~kiot akademski svet ni oddaleku ne raspolagal
so monopolot na dostojni za po~it izdanija koi denes se dostapni za uvidot na ortodoksiite od sekakov vid niz raznoraznite pe~ateni univerzitetski publikacii, {to na dene{nite
akademici im go ovozmoùva luksusot da moàt ednostavno da gi ignoriraat argumentite
publikuvani na nekoe drugo mesto. Duri i toga{, velam, ne bilo voop{to lesno glasot, poto~no zborot na u~enite koi ostanuvale pri svoite nekonformisti~ki stavovi i idei, a
u{te pote{ko onoj na svoevidnite otpadnici od sistemot, da se ovozmoì mesto i prostor
so cel da bide slu{nat, t.e. pro~itan.
Ova izleguvawe od ramkite na tvrdokorniot akademizam so sebe donesuva i edna
svoevidna nepovolnost, ili maana, koja se sostoi prvenstveno vo faktot deka eden u~en koj
izleguva nadvor od stegite na disciplnata,odnosno koj e prepu{ten sam na sebe,lesno moè
da se slu~i da zatalka ili da ne znae koga i kade da zastane. A spored principot na ova deka
i vaka- i taka, }e se gori, napati se pokaùva kako neizdr`livo isku{enieto za ne{to za
{to so sigurnost se znae deka e taka, da ne se kaè tokmu onaa kako {to e, bez razlika na
toa koj }e go vospremi i na kakov na~in. Eden u~en od takov kov moè so izvesna lesnotija
da pribegne kon preminuvawe ne samo na granicite na ona {to e te{ko prifatlivo za onie
najograni~enite i najtvrdokornite pome|u ortodoksnite umovi, tuku i na ona {to moè da
se smeta kako korisno vo samiot ~in na vostanovuvawe na negovite ili nejzinite idei.
Na primer, vo ovaa smisla, Berar vostanovil i se drèl do edna teorija deka vo pozadinata na ona {to e nadaleku pro~ueno kako gr~ki Mediteran postoel i eden fenikijski
Mediteran, kako i toa deka postoela edna fenikijska Odiseja zad onaa gr~kata. Ova, da ja
nare~eme taka, diva hipoteza, im posluìla na onie pro~ueni u~eni kako idealno oru`je
za dokraj da go ocrnat negovoto ime i da gi otfrlat negovite idei. No, bez razlika na se, vo
tekot na negovite opse`ni i iscrpni istraùvawa na taa tema, toj otkril ogromen broj prikladni semitski etimolo{ki koreni za golem broj gr~ki imiwa i toponimi, pri {to mora
da se napomene deka so golema uspe{ost go vovel vo praktika mnogu korisnoto primenuvawe
na metodot na toponimot dublet. Toa osobeno se odnesuvalo na situaciite kade dva o~evidno razli~ni nazivi na mesta se koristele za edno isto mesto, ili za mesta koi se nao|ale
blisku edno do drugo. Pri vakvite slu~aevi, toj tvrdel deka postoe~kite imiwa bile samo
gr~ki i semitski zborovi za edna ista rabota.451
Na ova mesto, da go zememe primer za razgleduvawe ostrovot Kitera, smesten jugoisto~no od Peloponez. Vo 1849 godina, tamu e otkrien eden mesopotamski natpis za koj e
vostanoveno deka datira duri od 18 vek pr.n.e; kaj Herodot se sre}ava eden podatok koj veli
deka tokmu na toj ostrov Fenikijcite krenale hram na ~est na Afrodita Uranija;452inaku,
naodite od antikata ukaùvaat deka boìcata Afrodita ~estopati e prikaàna so kruna na
glava. Berar zabeleùva deka nazivot na glavnoto pristani{te glasi Skandeja, za {to najpro~ueniot gr~ki leksikograf od dobata na antikata, Hesikij, veli deka zna~i eden vid kapa za glava. Potoa, Berar istaknuva i deka Kitera, samiot naziv na ostrovot, a voedno i naFenikijcite...Eladcite...Brigite bile Pelazgi. Ilijada na koine e prevedena vo 3 vek p.n.e. Koine bil pelazgisko- semitska fuzija. Poimot dublet=dublet=du b let, u=b, b=v: dv (dvo) v let, dvovlet.
452
Bidej}i Afrodita (a prodit=porodit-a) i Uranija=uranija=vranija bile pelazgiski=tn.slovenski,
Fenikijcite=Penikijcite, Apeni=Apenini, pomorcite, bile samo edno Belci: Pelazgi=tn.Sloveni.
451
246
zivot na negoviot glaven grad, vsu{nost eden naziv koj voop{to nema indoevropska etimologija najverojatno proizlegol od semitskiot koren ktr, koj moè da se najde i vo hebrejskiot jazik kako keter ili kteret, {to ozna~uva kruna ili tijara.453
I pokraj prili~no prikladnata priroda, kako na ovaa, taka i na mnogu drugi paraleli, kako vo toponimska, taka i vo edna kultska smisla, onie tvrdokornite u~eni ne razmisluvale mnogu za celosno da go otfrlat Berar i celiot negov trud, a najpove}e poradi o~iglednata nemo`nost Odisej da bil Fenikiec.454 Ottoga{, pa se do negovata smrt vo 1931 godina, imeto na Berar vo akademskite krugovi po~nalo da prestavuva sinonim za ekscentri~nost, no bitno e da se napomene deka postoelo i edno paralelno, podzemno dvièwe, koe prodolìlo da se vodi spored ideite koi toj gi vostanovil, vo koi moralo da bidat ~uvani i
neguvani vo tajnost. Isto taka, negovite knigi, pokraj toa {to bile mnogu barani i ~itani,
bile i mnogu ceneti od po{irokata publika, me|u koja, vo opredeleni krugovi, kako i po~nalo da se razviva edno ~ustvo, ispolneto i od Gobino okolu pedesettite godini porano,
koe se odnesuvalo na toa deka Odisej, na nekoj na~in, bi moèl i navistinada ima nekakvo
semitsko poteklo.Deloto na Berar nai{lo na isklu~itelno dobar priem vo Britanija, i pokraj vo nego pomestenata identifikacija so Fenikijcite i otvorenite simpatii koi gi ispolnuval kon niv, a negovoto vlijanie, iako na eden indirekten na~in, ostavilo svoeviden beleg vo angliskata knièvnost preku Xojsoviot Ulis, koe patem e delo vo koe se raboti za
Evrei a ne za Grci.455
Vo sekoj slu~aj, zalo`bite na Berar ne se pokaàle so kapacitet dovolen za da moàt da mu zastanat na patot na razulaveniot napliv na Eskremniot arijski model vo akademski krugovi, pri {to vo ovaa smisla, a odnesuvaj}i se na ova treto i najzna~ano nivo, moè
da se pribegne kon soodvetna i to~na upotreba na sociologijata na znaeweto. Imeno, voop{to ne postoi prostor za somne` deka globalnata politika na Evropa, kako i celokupnoto
evropsko op{testvo vo periodot pome|u 1880 i 1939 godina bile do toj stepen potopeni vo
rasizam i antisemitizam, pri {to- i pokraj, za toa vreme, najnovite istoriski i arheolo{ki dokazi koi izleguvale na povr{ina- ednostavno bilo nevomo`no da dojde do promena na
ovaa dotoga{na cvrsta vtemelena prestava za anti~ka Grcija na na~inot na koj Berar go
imal toa na um. Toa, vpro~em, i ne bilo vozmo`no da se slu~i se do padot na kolonijalizmot
i do oficijalnata delegitimizacija na rasizam i antisemitizmot, pojavi koi go obeleàle
periodot od 1945 do 1960 godina, koga po~nale da se pravat prvite obidi za promeni na dotoga{nite modeli na anti~kata istorija.
Akenaton i Egipetskata renesansa
Imeno, nitu Berar se osvrnuval kon rabotata na Fukar, nitu Fukar kon rabotata na
Bernar. Iako toa ostanuva vo domenot na pretpostavkite, tie najverojatno ~ustvuvale deka
eden eres vo daden vremenski period e pove}e dovolen- odnosno deka bi bilo navistina premnogu vo isto vreme da dojde do svoevidna glorifikacija i na Egip}anite i na Fenikijcite. Vo sekoj slu~aj, ne e nebitno da se napomene i deka paralelno so porastot na antisemitizmot i neprijatelstvoto projavuvano kon Fenikijcite, se ovozmoùval pogolem prostor za
tolerancija kon Egip}anite. Vo toj period, profesionalnite egiptolozi ostanuvale dosledni na prikaùvaweto na Egip}anite kako kategori~no inferiorni vo odnos na Evropjanite, a me|u niv imalo i takvi figuri koi bile razgleduvani na eden tolku egzoti~en na~in,
{to voop{to ne prestavuvale nekakva opasnost po validnosta na evropskata civilizacija.
Vo ovoj smisol, kako osobeno omilen lik od toj period se izdvojuva izvesen kral na
ereticite po ime Akenaton.456 Imeno, kako Amenofis IV, ovoj faraon od 18-ta dinastija koj
ìveel vo 14 vek pr.n.e., se odmetnal kako od negovoto semejstvo, taka i od dotoga{noto
453
Rasa=jazik i samo istoglasno: Berar=berar; Kitera=k iter-a=i ter-a, i=e; keter=k eter=e ter; koteret=ko teret, ko=kako.Tokmu kako teret e kruna=krona=k rona, oti taa se roni, vladetelot se ru{i.
So ktr se potvrduva,Belcite ne go pi{ele temniot vokal, a vakvi bile pove}ebo`cite i ednobo`cite.
454
Odisej da bil i Fenikiec ne e lo{o, kako {to ne bilo za Zevs, Posejdon....Afrodita i mnogu drugi.
455
Narod Evrei i Grci nikoga{ nemalo:Evrei bile Mojsejski deca,Grci na Carigradska patrijar{ija.
456
Egipjanite kako Belci bile pove}ebo`ci, a Crncite ednobo`ci. Sledi vtorive da bidat eretici:
k=h, Akenaton=Ahenaton; a=e, Ehanaton=Ehnaton=Ehnaton; h=g, Egnaton=a gnat on.Toj kako ednoboèc bil gnat=gonat, smenet. Via Egnatia=e gnati a: Makedoncite po nea bile gnati,progonati, vo ropstvo.
Tokmu zatoa, koga nekoj govori za etnost=ednost, toj da ne izumi samo edno: rasa=narod, a i istoglasno.
247
oboùvawe na Amon i na drugite bogovi, obiduvaj}i se da vospostavi svoeviden monoteisti~ki model na veruvawe, baziran na oboùvawe edinstveno na son~eviot disk, ozna~en so nazivot >itn, odnosno Aton. Taka, vsu{nost, poradi Aton go menuva svoeto ime, stanuvaj}i Akenaton. Potoa, ja zamenuva tradicionalnata prestolnina Teba so nova, izgradena na mestoto
denes poznato kako El Amaria. Sepak, neposredno po negovata smrt, ovaa svoevidna reforma bila ukinata, do{lo do povtorno vospostavuvawe na kultot kon Amon i do vra}awe na
prestolninata vo Teba. Toga{ uni{tenata i napu{tena El Amaria se pokaùva kako sovr{ena arheolo{ka iskopina, vo devetesettite godini od 19 vek, ova nao|ali{te bilo otkrieno od strana na Flinders Petri. Po razotkrivaweto na tekot i na sledot na nastanite koi
se odvivale okolu nastanatata reforma vo negovo vreme, a koi bea premalku opi{ani, doa|a
do edna svoevidna euforija i entuzijazam kon likot i deloto na Akenaton {irum Evropa.
Egiptolozite od toj period pobrzale da im pripi{at i nemu i na negovata religija
eden arijski, ili ako ni{to pove}e barem eden severen predznak. Petri, na primer, zazel
eden stav deka taa nova religija poteknuva od severnoto kralstvo na Mitani, kade se govorelo hurijskoto nare~je i od kade,spored Petri,poteknuval pogolemiot del od semejstvoto
na Akenaton, imeno negovite, baba, dedo i sopruga. Ovie veruvawa- ili nekoi od nivnite brojni modifikacii bile dosta popularni vo tekot na narednite pedesettina godini, za {to
govori i iskazot koj go naveduvame vo prodolènie, a koj poteknuva od izvesen egiptolog koj
se potrdil da gi prikaè reformite od toa dale~no vreme vo edna svoevidna rasna svetlina:
Ne smee nikoga{ da se smetne od um toa deka niz venite na kralot te~ela i tu|inska krv. Od
druga strana, onie so koi govorel i na koi im se obra}al, iako ne bile neobrazvani, ne bile
ni{to pove}e od sueverni Egip}ani....
So prili~no golema verojatnost moè da se smeta deka ova tu|instvo na ~lenovite
na kralskoto semejstvo od 19-ta dinastija najverojatno se odnesuva na faktot deka tie bile
Nubijci. Ostanuva otvorena mo`nosta tie da bile i ìteli na Goren Egipet, a sudej}i spored nivnite likovni prikazi, golema e verojanost tie da bile so temna koà, odnosno crnci.457 [to se odnesuva do pra{aweto za novata religija, postoele obidi kultt kon >itn da se
dovede vo vrska so semitskiot kult na >dn, >adn (Gospod Bog). Vo sekoj slu~aj, i po odnos na
ova pra{awe kako poprifatlivo re{enie se nametnalo deka bilo popodobno ovie religski
reformi da se smetaat za ne{to {to proizleglo od samite priliki koi se odigruvale pome|u domorodnoto egipetsko naselenie vo toj period, dodeka {emata za ona poteklo od Mitani
o~igledno bilo so~ineta so cel da se objasni rasnata nesposobnost na stati~nite afrikanski Egip}ani za pravewe na bilo kakvi drasti~ni reformi- ne{to {to, a hristijanite
morale da go prifatat, pretstavuvalo prili~no pozitovna nasoka, vo smisol na nekakov progres i sl.
Od druga strana, ovoj svoeviden entuzijazam i euforija koi se krenale okolu Akenaton i negovite reformi- duri i od strana na onie koi se pomirile so toa deka toj vsu{nost
bil Egip}anin- upatuvaat na toa deka vo celiot proces postoela vme{anost i na nekoi drugi sili. Edna od niv bilo vozobnovuvaweto na ona staro veruvawe deka Evreite, kako narod
ili Mojsej kako ~ovek, vsu{nost se steknale so nivna religija tokmu vo Egipet.458U~enite
bile osobeno vnimatelni koga stanuvalo zbor za ova pra{awe, no otkritieto deka edna monoteisti~ka religiska ideja bila prisutna i opstojuvala vo 14 vek pr.n.e. vo sosedata zemja
na Izrailcite, vodelo kon logi~en zaklu~ok deka tie moèbi tokmu ottamu ja prezele nivnata forma na religsko ubeduvawe. Postojat i avtori koi ukaùvaat deka oboùvaweto na
Aton, vo ovaa smisla, bilo daleku posuperiorno vo odnos na judaizmot: Niedna religija vo
svetot ne mu e poblisku na hristijanstvoto otkolku {to e toa slu~aj so onaa ispoluvanata
kon Akenaton.459 Tokmu na toj na~in hristijanstvoto, i vo edna duhovna, i vo edna istoriska
smisla, moèlo da se dobie svoevidno otkritie deka ne poteknuva od Semitite, tuku od eden
pripadnik na arijskata rasa, i tokmu ova treba da se ima na um pri ~itaweto na Frojdoviot
Mojsej i Monoteizmot, eden ogled napi{an vo docnite triesetti godini od 20 vek. Imeno,
Frojd go sakal tokmu sprotvnoto od Akenatonovite hristijanski sledbenici. So cel da ja
457
Se potvrduva, ednoboèstvoto bilo na Crnci=Semiti, koi tamu ìveele.Zna~i, ni{to ne e sporno.

Zna~i,ednoboèstvo so Aton=Sonce=Helios=Ilios, So Il, Slnce; Elisavet=eli savet:Eli=Heli.
459
Na Belcite Sonceto im bilo simbol,no ne na Crncite=Semitite,od kogo se kriele vo pra{umite...
458
248
olabavi prisutnata tenzija nastanata pod vlijanie od raste~kiot antisemitizam, koj vo toj
period zemal ogromen zamav, Frojd so pi{uvaweto na ovoj ogled kako da se nadeval deka
prefrlaj}i ja vinata na Akenaton i na Egip}anite, na eden na~in }e uspee da go oslobodi
judaizmot, a so toa i Evreite, od onaa odgovornost koja so generacii nanazad im bila nametnuvana vo odnos na potisnuvaweto na hristijanskiot monoteizam.
Artur Evans i Minojcite
Vo prvite decenii od 20 vek, vo kuloarite na u~enite se nametnuva i edna nova i
mnogu bitna tema za razgovor: Minojskata civlizacija na Krit. Dokazite za nejzinoto postoewe se doneseni od strana na Artur Evans, preku negovite senzacionalni otkritija na
Knosos od devedesetttite godini na 19 vek, po {to vedna{ sleduvale otkopuvawe na mnogu
drugi lokacii prinajden {irum ostrovot. Koga do{lo do vostanovuvawe na toa deka Minojskata, vo mnogu ne{ta, ne e ni{to drugo osven edna decentralizirana forma na kulturata
pronajdena na Krit, do{lo i do nametnuvawe na potrebata od edna lingvisti~ka identifikacija na anti~kata Kritska kultura. Vo tkn. Klasi~na epoha, egipetskata upotreba na
nazivot Ktf>iw kako da doìvuva edna svoevidni preminuvawe od Kritska na Fenikijska, a
Grcite najverijatno bile narekuvani Minojci, a voedno i Fenikijci, odnosno Fojnici.460
Ova, samo po sebe, prestavuva postoewe na ednoa semitska vrska.461 Vo sekoj slu~aj, kako op{to prifaten fakt, barem {to se odnesuva do epohata na procutot na Helenizmot, se zema
deka ofcijalen jazik na Krit vo negov ran period bil fenikijskiot jazik. Na primer, postoi eden zapis napi{an od Lucius Septimius, koj datira od 4 vek od na{ata era, vo koj se
veli deka koga po zemjotresot od 66 g.n.e. bile pronajdeni izvesni dokumenti koi o~igledno
potekinuvale od anti~koto minato na Krit, imperatorot Neron, so cel nivno razgatnuvawe,
povikal u~eni semitisti.462 Kako dopolnenie, no i kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime
poop{irno vo Sedmnoto poglavje od knigava, i Ernest Kurtius ne uspeva{e da ne priznae
deka na prostorot na Krit postoela prili~no golema naselba so semitsko naselenie, ne
ostavaj}i ja pri toa otvorena mo`nosta lokalnite Pelazgi da bile proterani od tie prostori.463 I samiot Artur Evans bil na mislewe deka pome|u anti~kite ìteli na Krit, koi
tokmu toj gi narekol Minojci- spored legedarniot vladetel na Krit, kral Minos, kako i
zaradi imeto Minoa, ~esto se sre}avano na tie prostori- i Fenikijcite, bez somnenie postoela nekoja povrzanost; iako ne treba da go zaboravime faktot deka toj se soglasil so gledi{teto na Glestoun deka Fenikicite ne bile ~isti Semiti, odnosno deka go prifatil kako vistinito takanare~enoto Egejsko vlijanie.464
Evans e roden vo 1851 godina i, iako svoeto obrazuvanie go steknuva vo Oksford i na
univerzitetot vo Getingen, toj moè da se smeta za pripadnik na ovaa postara i pootvorena generacija. Toj, imeno, ne ja otfrlil celosno mo`nosta za postoewe na izvesno semitsko, pa duri i na libisko vlijanie vrz oformuvaweto na kritskata kultura, a sledstveno na
toa, i na oformuvaweto na kulturata vo Egejot vo celina.Intersno e toa {to negovata kovanica Minojska gi nateralo lu|eto da steknat edno mislewe za Krit kako za edna zasebna i
unitarna kultura, sosem odvoena od bliskoisto~nata civilizacija. Tokmu od tie pri~ini,
ne bilo osobeno te{ko da se postigne konsenzus vo akademskite krugovi vo odnos na jazikot
koj se govorel na toa tlo, pri {to se do{lo do re{enie deka toa ne bil nitu helenskiot,
nitu semitskiot jazik;a,i pokraj navistina golemiot broj egipetski predmeti najdeni na Krit, i toa na pove}e nivoa, istoto se odnesuvalo i za egipetskiot jazik.465 Taka, se do{lo do
edno re{enie spored koe minojskiot jazik bil smetan za povrzan so nekolku razli~ni nare~ja zboruvani na teritorijata na Anadolija; na toj na~in, kako {to veli edna podocne`na
460
Nikoga{ i nikade nemalo Grci: Minojci od Mino,Fenikijci od feni i Fojnici od vojnik.Samo toa
Kritjani 1913 godina sakale da bidat so Bugarija, no ne so Elada: tie razbirale bugarski, ne gr~ki.
462
Avtorot ni{to ne kaà za jazikot: {to [ampolion pro~ital, {to [liman otkril, Evans tvrdel...
Za nego se bilo semitsko. Spored nego, semitski jazik bil aramejskiot. Toj bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Me|utoa, e najbotno, Fenikijcite bile Pelazgi i imale pelazgiski bogovi.
463
Me|utoa, bez noad, vo Krit nekoga{ ne ìveele Belci (Pelazgi), a bile naseleni Crnci (Semiti).
464
Egiptjanite...i Fenikjcite imale crni=semitski robovi,vojnici, mornari...Me|utoa,Crnec=Semit.
465
Zna~i,ne na semitski,a semitski bil aramejskiot, nitu na staroegipetski, nitu na helenski (koine).
Preostanuva samo jazikot na Belcite,koi vo ledeno doba prestojuvale vo Levantot, zapadno od Erihon.
461
249
definicija na ovoj problem, toj nitu bil, nitu ne bil smetan za pripadnik na indoevropskata grupa jazici.
Vo sekoj slu~aj, evidentno e postoeweto na eden vid premol~en dogovor da se pokaè
i dokaè deka Minojcite, vo edna rasna smisla, ne bile Semiti. Ili, kako {to toa moè da
bide sosem jasno sogledano vo opisot na edna mnogu poznata minojska freska od strana na izvesen u~en. napi{an nekade vo 1911 godina:
Sluìtelot na vino ukaùva na nivniot stas, na toa kako bile gradeni,
na toa deka kosata im bila crna i kadrava, nosot prav i oblikot na
~erepot prili~no dolgnavest; spored moeto skromno mislewe, ova mom~e
nema ni{to zaedni~ko so Semitite, nitu so Fenikijcite, kako
{to dosega be{e sugerirano. Sosem e jasno deka ovie lu|e bile obdareni so
izvonredni talenti i sposobnosti, osobeno vo smisla na zapazuvawe na
isklu~itelno brz razvoj.466
Vo ovoj period, Minojcite bile smetani za najcivlizirani me|u Pelazgite, a ova mislewe bilo najartikulirano iskaàno preku zborovite na dvajca istori~ari na Zapadna Azija.
Mnogu e golema verojatnosta deka ne postoi pozna~jno otkritie koe se
odnesuva na istorijata na svetot voop{to, imaj}i ja ovde osobeno predvid
na{ata kultura vo eden civilicaziski smisol, otkolku {to e toa slu~ajot
so otkrivawe na Mikena od strana na [liman, kako i posledovatelnite
naodi koi se slu~ija potoa, kulminiraj}i vo otkritijata na g-dinot Artur
Evans na Knosos. Sekako, za nas ove otkritija se od isklu~itelen
interes, bidej}i tokmu tie gi donesoa do na{iot uvid samite po~etoci na
procutot na evropskata civilizacija kakva {to ja znaeme i den-denes.
Tokmu preku niv doznavme i razbravme deka na{ite kulturni predci ne se
nitu Egip}ani, nitu Asircite, nitu, pak Hebreite (zabeleèto go ovde
izzemaweto na Fenikijcite, duri i edinstveno kako pretpostavka !), tuku
nikoj drug, ami Helenite; a pak tie, arijski Grci, se steknale so
pogolemiot del od nivnata civilizacija od onie prethelenski narodi koi
ìveele vo tie podra~ja pred nivnoto doa|awe. (Knosos=k nos os, R.I.)
Sega, bukvalno se zaviselo od Pred- Helenite ! (Pred 6 vek pred novata era, R.I.)
Ve}e pove}epati be{e napomeneto onoj star kompromis koj se temeli na toa deka iako Fenikijcite moèbi i do{le i bile prisutni za teritorijata na Grcija, toa ne bilo od
nekakvo pogolemo zna~ewe, bidej}i tie ne izvr{ile nekakvo pogolemo vlijanie vrz vostanovuvaweto na starogr~kata civilizacija.A, i pokraj se pogolemiot zamav na Ekstemniot arijski model, se u{te postoele privrzanici i zastapnici na [irokiot ariski model, koi poddrùvale edno takvo stanovi{te, me|u koi se nao|ale i Evans, potoa eden star poznanik i
kolega na [liman, brilijantniot arhitekt i geodet Filhelm Dornfeld, kako i izvonredniot i sestran uèn Eduard Mejer. Tie se vodele spored ispi{anoto od Tukidid, deka na ostrovite, a moèbi duri i vo Teba, imalo zna~itelno prisustvo na Fenikisko naselenie. Edno
vakvo razmisluvawe bilo krajno neprifatlivo za pripadnicite na ponovata generacija u~eni lu|e, odnosno na onie koi navlegle vo zrelata doba po 1885 godina. Ili, kako {to X.B.
Bjuri, vode~kiot istori~ar koj se zanimaval so Stara Grcija vo periodot koj go opfa}a po~etokot na 20 vek i koj, voedno, bil i eden ona najistaknatite liberali na svoeto vreme, toa
umesno go pomestuva vo svojata Istorija na Grcija od 1900 godina, koja ostanuva kako svoevidno standarno ~etivo do den-denes: Fenikijcite, bez somnenie, imale oformeno pazari{ta na ostrovite i na kopnoto; no ne postoi dovolno temelna pri~ina da se veruva deka Hanaancite nekojpat se vdomile na gr~ka po~va i deka, na toj na~in, ja sme{ale semitskata krv
so onaa na domorodnoto gr~ko naselenie. Obrnete vnimanie na upotrebata na dva od omilenite romanti~arski rasni termini- po~va i krv ! A vakviot tip stavovi opstoile i prodolìle da opstojuvaat i po Vtorata svetska vojna.467
466
Temna i kadrava kosa bila na Belci. Bidej}i periodot bil koga bilo vetrovito, ~erepit bil izdolèn. Ovoj bil tn.slovenski. So odminuvawe na vremeto, vetrovite bile pomali, so pozaokruèn ~erep.
467
Pa se govori za rasa i krv, {to mu smeta na avtorot, za s crne~ko=semitsko, oti rasa=narod=jazik.
250
Vrvot na antisemitizmot, 1920- 1939

Atmosferata stanala u{te posurova vo dvaesettite godini od 20 vek. Antisemitizmot i onaka bil izrazen niz celata teritorija na Evropa i na Severna Amerika, a osobeno
dobil na intenzitet po sogleduvaweto na ulogata koja ja odigrale Evreite vo Ruskata revolucija.Imeno, nikoga{ ne nedostasuvale evrejski bankari i finasieri na koi redovno im bila prfrlana celata vina za site ekonomski krizi i nacionalni frustacii;vo toj period, onaa prethodno bleda prestva za nekakov postoe~ki evrejski zagovor za potkrepuvawe i soboruvawe na hristijanskiot moral, red i poredok, kako da stanala realno vidliva i opipliva.
Ovoj vid ~ustvo i razmisluvawe ne vaèlo isklu~ivo za Germanija, t.e. ne se odnesuvale edinstveno na onie vulgarni ekstremisti~ki kategorii, kako {to na primer bile nacistite. Niz celata teritorija na Severna Evropa, kako i niz cela Severna Amerika, antisemitizmot stanal svoevidna norma vo visokite krugovi, a vo visokiter krugovi, sekako,
spa|aat i univerzitetite. Eden istori~ar na op{testvenite priliki od na{eto vreme, profesorot Oren, neodamna objavi detalen ogled koj gi opfa}a tokmu ovie pra{awa, pokonkretno edna postoe~ka tendencija za voveduvawe striktni merki za reducirawe na brojot na
studeti so evrejsko poteklo na seu~ili{teto Jejl, kako i na nekolku drugi nemu bratski
univerziteti, vo tekot na dvaesettite godini od 20 vek, a nema pri~ina da ne veruvame deka
toa {to go pi{uva vo odnos na ovie fakulteti i univerziteti ne se odnesuva i na pogolemiot broj seu~ili{ta na teritorijata na SAD, kako i- moèbi na eden ne tolku organiziran
na~inna golem broj visoki stru~ni u~ili{ta vo Britanija.
Vo tekot na triesettite godini od 20 vek, golem broj od istaknatite klasicisti od
toa vreme koi imale antifa{isti~ki ubeduvawa, po~nale da ja nadograduvaat svojata qubov
kon gr~kata sloboda i slobodunost tokmu vrz nivniot otpor kon raste~kata nacisti~ka i
fa{isti~ka tiranija. No nie, i toa vo pove}e navrati, imavme mo`nost da uvidiem deka filhelenizmot vsu{nost otsekoga{ imal arijski i rasisti~ki konotacii, a klasicite naj~esto prodolùvale da se dràt do svoite konzervativni predubeduvawa. Tokmu od ovie pri~ini, postoi navistina mal prostor za somne` deka ovaa disciplina, i toa vo celost, ne go
poddrùvala i potkrepuvala postoe~kiot antisemitizam za koj ovde stanuva zbor. Kako primer za prethodno navedenoto, koj na izvonreden na~in ja opi{uva atmosferata koja vladeela
pome|u klasicistite vo nazna~eniot period, vo celost go naveduvame slednovo pismo, pronajdeno vo 1980 godina na biroto na profesorot Hari Kaplan od Kornel, koj dolgi godini
bil edinstveniot profesor od evrejsko poteklo so opredelna povisoka funkcija na tkn.
Ajvi liga (grupa sostavena od osum najstari i najpo~ituvani univerziteti od severoisto~niot del na SAD, zab. prev.):
Po~ituvan Kaplan: Po predlog i sovet na cenetiot profesor Bristol, bi
vi prepora~al vedna{ da zapo~nete so vtorostepenoto podu~uvawe.
Mo`nostite za steknuvawe titula akademski profesor, vo dadeniov
moment, se navistina mali, bez ogledi za, vo ovoj smisol, nekakvi promeni
vo dogledno vreme. Od tie pri~ini, nikomu ne mu prepora~uvam
vloùvawe energija i napori vo edna takva nasoka. Isto taka, postoi edna
raste~ka tendencija za zgolemuvawe na predrasudite kon pripadnicite na
evejskata zaednica. [to se odnesuva do mene, jas li~no ne go delam ova
predubeduvawe, a istoto moè da se kaè i za pogolemiot del moi kolegi.
Sepak, svedoci sme na se pogolemiot broj dosta sposobni Evrei koi, samo
poradi {to se Evrei, ne uspevaat vo nivnite napori da se steknat so
akademski status. Vo se u{te sveò se}avawe mi e Alfred Gudeman, kako i
E.A. Lev- dvajca izvonredni u~eni, so nesporen me|unaroden ugled i
reputacija koi, i pokraj seto toa, ne se vo sostojba da se staknat so
akademski tituli. Od tokmu tie pri~ini, go smetam za krajno nesoodvetno
i pogre{no toa da upatuvam signali na ohrabruvawe, koi bi se odnesuvale
na nekakvo ponatamo{no zalagawe okolu povisokite stepeni na
obrazovanie, nekomu komu toj pat, za àl, mu e popre~en od strana na
nesomnenite postoe~ki rasni predrasudi i predubeduvawa. Vo ovaa moja
zalo`ba, podràn sum od strana na site kolegi klasicisti, od koi ja
dobiv i potrebnata dozvola da gi dadam i nivnite potpisi do mojot, na
251
samiot kraj od ovaa pismo. (potpi{ani) ârls E. Benet, ^. L. Duram, Xorx

S. Bristol, E. P. Endrjus (27/3/1919) Itaka.
Vo edna takva atmosfera, ne e voop{to iznenaduva~ki {to {kolstvoto od toj period
vo edna golema merka ja naglasuvala celosnata odvoenost na Stara Grcija od Bliskiot Istok, pri {to osoben akcent bil stavan na skepticizmot deka Fenikija, vo eden kulturen smisol, vo bilo koj period igrala nekakva pozitivna uloga vo predelot na Mediteranot.
Arijanizmot vo 20-ot vek
I pokraj za~etocite na eden nov bran napadi upateni kon raste~kot rasizam, svoeviden zamav zemal i onoj arijski vid rasizam, i toa ne samo vo redovite na ekstremnata i ozoglasena desnica, ~ij najeklatanten primer sekako se nacistite, tuku i vo samite akademski
krugovi. Na primer, duri i pro~ueniot i istaknat marksist-praistori~ar Gordon âjdl zemal zna~itelno u~estvo vo ovaa tendencija, posvetuvaj}i i edno celo delo, so prikladen naslov Arijcite, vo ~ij predgovor se smesteni negovite razmisluvawa za povrzanosta pome|u
jazikot i rasata: Indoevropskite jazici i nivniot pretpostaven govor- praroditel imaat
minato isklu~itelno delikaten pat, bidej}i prili~no sloèni i fleksibilni instrumenti
na mislata...Od toa sleduva deka Arijcite mora da bile obdareni so isklu~itelni mentalni
kapaciteti, {to nesomneno im ovozmoùvalo da uìvaat vo edna materijalna kultura koja
se na|ala na dosta visoko nivo. âjdl govorel za edno svoevidno duhovno edinstvo na onie
koi govorat na eden i ist jazik. Vo ovoj smisol, a so sledniov primer, toj ja objasnuva superiornosta na arijskiot duh vo odnos na site ostanati: Sekoj {to se somneva vo prethodnoto
kaàno, moè slobono da go sporedi veli~estveniot i vozvi{en jazik izrezban od strana na
...(Arijecot) Darij na karpata na Behistun so onaa bombasti~na i besramna sebeglorifikacija koja prosto izbiva od zapisite na (Semitite) Asurbanipal i Navuhodonosor.468
Podednakvo sirov i surov rasizam izbiva i vo prvoto izdanie na Anti~ka istorija
od seu~ili{teto Kembrix, izdaden pod uredni{tvo so~ineto od Bjuri i od negovite kolegi
vo 1924 godina. Naumeno da sluì kako svoeviden model na novata i objektivna istorija, a
napi{ana so zaedni~ki napori na pove}e lica izvonredno ostru~eni vo oblastite od nivniot interes, taa nabrgu uspeala da se stekne so svoeviden kanonski status, a vsu{nost,
istiot toj model na Anti~ka istorija od seu~ili{teto Kembrix bil spontano nametnat na
golem broj regioni i kulturi {irum svetot. Celiot voveden del od ovaa Anti~ka istorija e,
naprosto, prepolna so konotacii za rasata. A u{te vo prvoto poglavje, Xon Majrs,inaku profesor po anti~ka istorija na Oksford, na eden prili~no jasen na~in ja iskaùva svojata
pozicija vo odnos na Nijburskata etni~ka tradicija na anti~kata istorija:
Drevnite narodi nstapuvaat na istoriska scena...po eden opredelen
red...sekoj od niv so soodvetnite {minka i maska kompletmentirani so
ulogata koja }e treba da se odigra...istorijata, na eden na~in, go
predeterminira i go pretpolaga formiraweto na toj lik...vo
predvorjeto na podale~noto minato: i ske~ot koj sledi potoa...e namenet
...da go opi{e na~inot na koj lu|eto gi dostignale tie kvaliteti na
izgled i na temperament so koi raspolagaat....
Prifa}aj}i go ovoj trikraten model na podelba na ~ove~kite rasi, Mairs go opi{uva Mongolot kako parazit, infantilen i nalik na nekakov ~etirinoèc viden odzadi !
Davaj}i eden vakov {egovit opis, koj prvenstveno se odnesuval na kukavi~lukot koj, neli,
bil edna od osobinite so koi se karakterizirale pripadnicite na taa rasa. Majrs ne zaprel
na toa, tuku prodolùval i ponatamu so omalovaùvawata upateni kon niv, tvrdej}i deka
tie se odlikuvale so eden poseben vid psihologija, koja ne go ceni ~ove~kiot ìvot vo nekoja osobena mera...Re~isi ne~ove~en vo projavuvaweto na apatijata, Mongolot moè da
ispolni podednakvo, ako ne i pogolemo divja{tvo vo slu~aite koga e isprovociran od nekakov napad na panika ili od nekakvo povedenie kon nego.469 Vo odnos na opisite koi se odesu468
Asurbanipal i Navuhodonosor bile samo na jazik na Belci: Asurbanipal=a sur (sir) ban i pal; Navuhodonosor=na vuho (vuko) donosor (donosar); Vavilonska kula Nebokatnica=nebo katnica; ziguret...
469
Osmanite vo vojskata koristele Mongoli, koi bile izvonredni ubijci i zlo~inci. Toa bile Tatari
i êrkezi, a vo vojskata imalo êrkeski red. I indijansko pleme êrokes, so zna~ewe kratok no`. Pa
toa {to tie pravele do 1913 godina, go pravele i potoa: prodavawe na organi, droga, belorobje itn. Na
252
vaat na òltata rasa, opisite na crnata rasa ispa|aat, ako moè taka da se kaè, prili~no
blagi i lesni, iako i na Crnecot ne mu nedostasuva krvolo~na rilka i neverojatna fizi~ka sila. (Crncite domoniraat vo sportot. Pa i toa e rasna odlika, R.I.)
Poglavjeto zad koe stoi potpisot na profesorot S. A. Kuk, a koe se zanimava so Semitite, isto taka prestavuva edno svoevidno ogledalo na toga{nite op{testveni priliki
vo odnos na toa pra{awe. Bidej}i Semitite, neli, bile celosno razli~ni, a da bideme u{te
poprecizni, tokmu sprotivni na Arijcite, logi~niot zaklu~ok koj proizleguval bil deka
ne{to mora da ne e vo red so niv, zemeno generalno. Kuk, na primer, otvoreno gi obvinil za
ekstremni izlivi na optimizam, od edna strana, i na pesimizam, od druga strana, za asketizam, kako i za prekumerna ~ustvitelnost. Tie, imeno, se karakterizirale so poseduvawe ogromna energija, entuzijazam, agresivnost i hrabrost, no i nedostatok na ~uvstvo za istrajnost,
so malo i nedovolno izgradeno ~ustvo za gra|anska odgovrnost i nacionalna pripadniost,
kako i so nedovolno vodewe grià za moralnite posledici od nivnata aktivnost: Tie se vodat edinstveno od li~noto ~ustvo, od toa kako se ~ustvuvaat vo opredelen moment, a ne od
strana na zdraviot razum, ili spored nekakov plan ili morale potstrek.
Interesno e da se zabeleì deka postoi edna ogromna razlika pome|u prikazot na
Kukovite nemoralni Semiti i onie moralnite Semiti, prikaàni od Renan {eesetina
godina porano. Na izvesen na~in, ova ja odrazuva i onaa dopolnitelna dimenzija koja vo amalgamot na Semitot ja dodalo vklu~uvaweto na Arapite, kako i rastekiot strav od onie novonatanati i predvodeni od Evreite bolèvi~ki ordi, t.e. sledbenicite na posledniot hebrejski prorok, se razbira ovoploten vo imeto i deloto na ozoglaseniot Marks. Od druga
strana, Kuk se dobliùva do stavovite na Renan deka diskurzivniot na~in na razmisluvawe
mu e prili~no nepoznat na mentalniot sklop na Semitot: Koj hebrejskite proroci, na primer, kako i kaj Muhamedanoviot Kuran, voop{to ne nedostsuva entuzijazam, elokventnost i
imaginativnost, no zatoa nema nitu traga od logi~ki sled i preciznost na mislata, ili poriv kon nekakov po{iroko razbirawe i sogleduvawe na rabotite...Mislata tamu kako da e
nekako nedorazviena, kako da i nedostasuva objektivnost.
Ovoj vid razmisluvawe ostanalo da bide dominantno i po zavr{eetokot na Vtorata
svetska vojna, oformuvaj}i ja osnovata vrz koja arheologot, istori~ar na umetnosta i filozof na anti~kata istorija, Henri Farankfort, ja temeli negovata distinkcija pome|u mitopoeti~nata misla na drevnite Egip}ani, Semiti i moderni divjaci, i onaa racionalna
misla karakteristi~na za starite Grci i modernite Evropjani. Sekako, na izvesen na~in,
ova kategori~no razgrani~uvawe go potcenuva vakviot vid razmisluvawe, odnosno mitopoeti~kata misla prisutna vo modernoto op{testvo generalno, a moèbi vo u{te pogolema
merka, toa e anulirano od strana na onaa osobena objektivnata preciznost koja bila postignata i od strna na Mesopotamcite i od strana na Egip}anite vo odnos na mereweto na prostorot i vremeto, kako i toa do koj stepen tie dozvolile merkata, ili merata kako fenomen, da vlijae, poto~no da dominira so nivnot na~in na ìvot.
Da se navratime povtorno kon Kuk i kon negovata vizija za Semitite, kako {to ta e
elaborirana vo Anti~kata istorija od seu~ili{teto Kembrix, vo koja tie se posrednici,
koi samo gi kopiraat tu|ite modeli...koi samo go remoliraat ona {to }e stasa do niv...i koi
se ìgosuvaat so ona {to od toa }e proizleze. Ovde, paradoksalno, imame ne{to {to zazvu~uva kako onie predanija na Epinomis, spored koi Grcite, vsu{nost, edinstveno go perfektuirale seto ona {to go prezamele od drugi kulturi. Vo sekoj slu~aj, Kuk ne gi gledal Grcite- zaedno so Prethelenite- vo edno takvo svetlo. Za nego, tie bile i ostanale za~etoci i
sozdava~i na nivnata sopstvena kultura.
Osnovnite stavovi na u~enite koi zapo~nale so pi{uvaweto na Anti~kata istorija
od seu~ili{teto Kembrix se pomesteni vo ovie vovedni poglavja od toa delo. Imeno, spored
ovie u~eni, kako {to ve}e napomenavme, se zaviselo od Prethelenite, poradi {to vo tekot
na dvaesettite godini od 20 vek tie, kako i golem broj drugi moderni u~eni, gi ustremile
site svoi napori vo pronao|aweto i iznao|aweto {to e povrzano so Helenite. Tokmu ovaa
ova se nositeli Skiptarite.Ova se potvrdi i vo 2001 godina vo R.Makedonija,so podr{ka na NATO...
So nea za dvorasniot tn.albanski narod so agresija se dojde do rasisti~ki Ramkoven dogovor: zlostor...
253
dekada go beleì i naporot na eminentniot {vedski u~en, Martin Nilson, koj se sostoel od
demonstracijata na vrskite pome|u klasi~nata gr~ka mitologija i ikonografijata na Mikenskata i Minojskata civilizacija. So vospostavuvaweto na edna takva povrzanost, toj pove}e ne moèl da se povinuva na onie dotoga{ni stavovi, proteìrani od Evans i od postarata generacija, koi se odnesuvale na kontaktite na Minojskata i Mikenskata civilizacija so
Bliskiot Istok.470 Sega, povrzanosta i kontaktite me|u niv, za koi se pretpostavuvalo deka
se odigruvale vo isto~nite predeli na Mediteranot vo tekot na Bronzenata epoha, pove}e
ne bilo vozmo`no. Pote{kotiite so koi se soo~ilo ova odrekuvawe, manifestirano preku
prikaùvawe na sli~nostite pome|u arhitekturata i materijalnata kultura prisutni na
Krit so onie na Egipet i na Sirija, bile daleku ponezna~itelni vo sporedba so onie raboti
koi, da se izrazime taka, visele na konec; imeno, samiot integritet i proklamiranata ~istota na Starogr~kata civilizacija. (Poimot Grci samo od 10 vek nova era, R.I.)
Ve}e imavme mo`nost da vidime deka u{te od krajot na 19 vek po~nalo da se {iri
edno veruvawe deka jazikot, ili jazicite so koi se koristele Predhelenite bile, na nekoj
na~in, so azijatski koren ili, da bideme u{te poprecizni, so poteklo od Anadolija. Vo sekoj slu~aj, do dvaesettite godini od 20 vek, odnosno paralelno so po~etocite na ~itaweto na
hetitskiot jazik, kako i so posledovatelnoto is~ituvawe na lidiskite, likijskite i karijskite napisi, prethodno navedenata hipoteza po~nala da stanuva se pote{ko odr`liva, od
ednostavna pri~ina {to bilo nevozmo`no da se iznajdat postoe~ki paraleli so onie ne-gr~ki elementi vo gr~kiot jazik. Vo sekoj slu~aj, ova izgledalo kako edinstvenata vozmo`no
vode~ka ni{ka, a vo 1927 godin, vo obid da se dade edna geografska odrednica za tatkovina
na Prethelenite, do{lo do pribegnuvawe tokmu kon nea. Vo edna statija od toj period, napi{ana vo duhot na noviot kolaborativen nau~en manir od strana na arheologot Karl Blegen i na klasicistot X. Hejli, avtorite trgnale od edna hipoteza na germanskiot Pol Kre~mer, koja se temelela na toa deka postoele dva tipa predhelenski sufiksi so koi bile ozna~uvani imiwata na mestata, odnosno -i(s)os i -ntos, koi moèle da se dovedat vo relacija
so sufiksite -sa i -ida, karakteristi~ni za podr~jeto Anadolija. Spored toa, bi bilo logi~no, se razbira spored novnoto mislewe, da se pretpostavi deka site toponimi koi zavr{uvale so onie sufiksi proizleguvale od eden zaedni~ki dreven pred-indoevropski koren. Ponatamu, nivnoto opstojuvawe na edno vakvo stanovi{te- deka rasprostranuvaweto na ovie i
na drugi nehelenski gr~ki toponimi soodvestuvalo so vospostavuvaweto na naselbite od periodot na Ranata bronzena epoha- sovr{eno se poklopuva so onaa hipoteza koja se temelela
na toa deka invaijata na Indoevropjanite se slu~ila na po~etokot od Srednata bronzena
epoha. (Ovde e va`no da napomeneme deka vakvata pretpostavka se pokaàla kako neto~na.
Imeno, kako {to vpro~em pokaàle podocne`nite arheolo{ki naodi, navedenata invazija
se slu~ila nekade pome|u takanare~eniot Vtor Ranoheladski i Tret Ranoheladski period.)
Dokazite za toponimskite i arheolo{kite korespodencii na koi ukaùvale ovie
dvajca avtori ne se voop{to vpe~atlivi. Tie duri i samite priznavaat deka toponimite soodvestvuvaat i so predelite na koi bila rasprostraneta Mikenskata kultura vo Docnata
Bronzena epoha. A {to se odnesuva do nivnite argumenti od edna lingvisti~ka gledna to~ka,
tie se u{te poslabi. Kako, prvo, tiponimiskite sufiksi obi~no sodràt i nekoi zna~ewa: vil (grad), -ham (selo), -born (potok), -ej (ostrov), itn. Taka, navedenite vo ovoj slu~aj -(s)os
i -ntos, moàt da upatuvaat na eden navistina {irok dijapazon geografski odrednici, {to
voedno ukaùva i na mno{tvo raznorodni potekla. Kako vtoro, kako {to prikladno ukaùva
i sovremeniot lingvist profesrot Laro{, ~ija tesna specijalnost se tokmu anadolskite govori, sufiksot od tipot na -sa, kako i nemu sli~nite, pobrgu moàt da bidat objasneti kako
proizlezeni od hetitskite ili od luviskite govori,otkolku kako nekakvi predhelenski zborovni dodavki. Ova svevidno nedorazbirawe moè da bide lesno nadminato dokolku se pribegne kon sogleduvawe na edna bliska vzaemna povrzanost pome|u ovie anadolski govori i
pretpostaveniot tkn. predhelenski jazik- iako toa moèbi, navidum, ne e ednostavno, sepak
ne zna~i i deka ne e mo`no. Sepak, vo ovaa smisla , postoi i edna te{ko milnliva pre~ka,
postavena od Pol Kre~mer, a namesteno vo negovite podocne`ni nau~ni trudovi, koi vo pe470
Ju`no od Krit, vo Levantot, Belcite bile povle~eni za vreme na ledenoto doba. Preselbite bile
kon Istok. Najstara naselba bila na Erihon, a naselbite kon Istok se s pomladi. Krit bil najstarot.
254
riodot koga Blegen i Hejli ja izdavaat nivnata zaedni~ka statija, ve}e bile izlezeni pred
liceto na javnosta. Tokmu od tie pri~ini se slu~uvalo ovie sufiksi da se nao|aat kako pridodadeni i na nekoi steblenca od indoevropsko poteklo. Na toj na~in, i pokraj nivnata pretpostavena starost ili, u{te posoodvetno drevnost, tie pove}e ne moèle da bidat smetani
za nekakvi soodvetni i vistinski indikatori koi bi moèle so sigurnost da upatuvaat jazikot i kulturata so koja se odlikuva populacijata naselena na Egejot pred tamu da pristignat starite Grci, koi govorele na opredelno indoevropsko nare~je.471 Sevo ova govori za
edna svoevidna nesoodvetnost i nedostatok na temelnost vo ogledite na Blegen i Hejli za
problematikata na gr~kite toponimi, ~ija toga{na prili~no izvikana statija mnogu lesno
moèla da stane i zadolìtelno akademsko ~etivo. Vaka, taa ostanuva edinstveni kako svedo{tvo za onie koi pokaùvaat zgolemen i prodlabo~en interes kon taa problemtika.
Vsu{nost, ovaa statija na Blegen i Hejli, prestavuva odli~en pokazatel za nemo`nosta na u~enite od toj period da se fatat vo kostec so Predhelenite, i pokraj toa {to
tokmu od niv zavisele mnogu raboti. No, bez ogled na se, tie ostanale da opstojuvaat vo centarot na vnimanieto, bidej}i ne doa|alo predvid da se dopu{ti gr~kata kultura, taka {to i
periodot koj go zafa}al krajot na dvaesettite i po~etokot na triesettite godini od 20 vek
bil obeleàn so edna naknadna intenzifikacija na,i onaka od prethodno prisutnite, napadi
kon Fenikijcite. So toa, na eden na~in do{lo do dopolnitelno osiguruvawe na nesemitskoto poteklo na Minojcite, so {to se otvoril patot za edno vozobnovuvawe na onaa drevna
identfikacija na Minojcite so Fenikijcite, na ~ij prilog odele i pretpostavkite predlagani od strana na Bunsen i na Kurtius vo 19 vek; na toj na~in se do{lo do slednovo- koga vo
gr~kite mitovi }e se sretnelo bilo kakvo napomenuvawe na Fenikijcite toa, vsu{nost, da
bide pro~itano kako da se odnesuva na Minojcite.472
Skrotuvawe na azbukara: Finalniot napad upaten kon Fenikijcite
Vode~ka figura vo periodot na klimaksot na Ekstremniot Arijski model bil izvesniot amerikanski arheolog Ris Karpenter koj, me|u drugoto, bil golem po~ituva~ na likot
i deloto na Julius Beloh473i, voedno, zakolnat protvnik na mirage oriental vo tekot na siot negov porili~no dolg ìvot. Do po~etokot na triesettite godini na 20 vek, onie legendi koi
se odnesuvale na prisustvoto na fenikijskite naselbi na tloto na Grcija se pove}e go gubele svojot kredibilitet, a re~isi site dotoga{ni semitski etomolo{ki koreni na gr~kite
imiwa i zborovi bile isfrleni od upotreba. Na dneven red ostanalo u{te spravuvaweto so
fenikijskata azbuka. Poetot i romansier Robert Grejvs moèl da posakuva i da se zaloùva
da i pripi{e arisko poteklo, no bez razlika na se, i toj, a i u~enite do tendencii sli~ni na
negovite, ne moèle da go ingoniraat faktot koj im bil pred o~i, a koj ukaùval i seu{te
ukaùva na neverojatnata sli~nost pome|u gr~kite i smemitskite bukvi, kako po forma,
taka i po zvu~nost, kako i na golemiot broj poklopuvawa vo zna~ewata474 koi gi nosat samite
bukvi: alpha/>alep (bik); bta/bt (ku}a) itn. Seto ova zra~elo so zna~ewe eporedeno so docniot
hanaanski jazik, {to ne moèlo da se kaè i vo odnos na gr~kiot. Od tie pri~ini, i pokraj
podgotvenosta na ovaa nova garnitura u~eni ednostano da gi otfrlat kako nevaè~ko ova
ogromno i zgovorno drvno svedo{tvo, koe vsu{nost ukaùva na faktot deka Grcite se steknale so azbuka i so pismenost blaodarenie tokmu na Fenikijcite, tie sepak ne moèle a da
ne go priznat semitskoto poteklo. (Fenikijcite bile Pelazgi so pelazgiski bogovi, R.I.)
Spored navistina golemiot broj anti~ki zapisi koi se odnesuvaat na ovaa tema, a
koi datiraat od periodot na sredinata na vtoriot milenium pr.n.e. ovaa azbuka za prvpat se
471
Jazik na Belci, tn.slovenski, ~ij Bog bil i German, so balkansko poteklo, {to vaèlo i so Doj~-in.
Do denes na makedonski man=mon=min, mina=lu|e, i imiwa/prezimiwa: Mane (Man~e) Mino,Mone...
473
Kako {to imeto i prezimeto na Julius Beloh bile tn.slovenski, vaèlo i za Ris (=ris) Karpeneter
(=karpen ter). Karpen bilo od karpa, a vakvo bilo i imeto na ostrovoto Karpatos vo Sredozemno More. Toa bilo karpatsko, {to vaèlo i za Karpatite. Avtorite kaùvaat, Slovenite poteknale od Zadkarpatite. Bidej}i imalo ~etiri strani (istok,jug,zapad i sever,), imalo ~etiri Zatkarpati. Tokmu zatoa site tn.Sloveni poteknale od Zatkarpatite: Belorusi, Rusi, Ukrainci, Balkanci, Poljaci, êsi,
Slovaci i site nenavedeni. Tie me|usebno da ne se raspravaat, neka si frlat `rdrepka, da si ja isku{at nivnata sre}a koja ja o~ekuvaat od 6 vek n.e. Nivnata postapka ja ubrzal kievskiot sve{tenik Nestor (11-12 vek).Spored nego,Rusite poteknale od Ilirija,na Balkanot: Ilir i Sloven bile sinonimi.
474
Belcite vo Levantot,za vreme na ledeno doba, imale pismenost.Crncite (Semitite) bile bez pismo.
472
255
spomenuva zaedno so imiwata na Danaos od Egipet i na Kadmos od Tir. Postoi i eden pasus
vo pisanieto na Josif, eden od najistaknatite evrejski apologeti, vo koj i toj ukaùva dekavo eden vid antigr~ka tirada, napa|aj}i gi Grcite, vsu{nost, nivniot nedostatok na, kako
{to veli toj, edna kulturna dlabo~ina- Grcite, vsu{nost, samo naprazno se falele koga
tvrdele deka bukvite gi spoznale i izu~ile od Kadmos. Imeno, spored nego, za vreme na
Trojanskata vojna, na primer, tie Grci bile se u{te nepismeni. Tokmu od ovie pri~ini, ne e
za~udewe faktot {to ova gledi{te na Jozef bilo na golema vrata prifateno od strana na
helenistite-romanti~ari, najverojatno zaradi toa {to edno vakvo stanovi{te na sovr{en
na~in ja dopolnuvalo nivnata pretstava za Homer kako za nepismen bard na poetskiot zbor.
Sepak, pogolemiot broj u~eni odlu~ile da mu stanat verni na ve}e podolg vostanoveniot
konsenzus po toa pra{awe, bidej}i avtenti~nosta na legendite okolu Kadmos i negovoto navodno podignuvawe na Teba ne bilo voop{to staveno pod znak na pra{awe se do krajot na vekot. (Se govori za nepismenost, R.I.)475
Ova rano datirawe ne bilo voop{to prifatlivo za Renak i za Beloh. Renak, na primer, go smestil ovoj period na preminot nekade okolu 13 ili 12 vek pr.n.e., za koga i veruval
deka zapo~nalo {ireweto na fenikijskoto vlijanie. Beloh go navel osmiot vek pred novata
era kako svoja pretpostavka za prvite kontakti, a ova negovo viduvawe na rabotite go potkrepil so iznesuvawe ~etiri argumenti. Kako prvo, toj ostanal na negovoto prvi~no stanovi{te za nepostoeweto na gr~ki zapisi od bilo kakov vid se do periodot na 7 vek pr.n.e.; kako vtoro, toj istaknal deka ona ednokratno napomenuvawe na pi{uvaweto {to se sretnuva
kaj Homer ne e dovolno jasno, pri {to ja ostavil otvorena mo`nosta i verojatnosta poetot,
kako i negovata publika, sepak da bile sposobni da ~itaat; kako treto, toj tvrdel deka patot
od Fenikija kon Grcija se odvival preku Kipar kade, se do vreme na Aleksandar, ne e zabeleàno upotreba na bilo kakva azbuka;476i kako ~etvrto, toj go iznel stanovi{teto deka bukvite, imeno, nalikuvaat na aramejski, a ne na fenikijski; sledstveno na toa, azbukata, neli,
mora da bila pozajmena po nastanatata aramejska dominacija vo Levantot, koja se slu~ila vo
docniot osmi vek pr.n.e.477
Somneòt kon ovoj prv argument iskaàn od Beloh, imeno onoj takanare~en argument od ti{ina, ve}e be{e razgleduvan vo Crna Atena, a }e mu se navratime i povtorno. Vo
odnos na vtoriov negov argument, i pokraj uveruvaweto, kako na Beloh, taka i na golem broj
u~eni po nego, deka ova napomenuvawe ne e ne{to {to e od nekakvo pogolemo zna~ewe, nema
zbor deka kaj Homer, iako na samo edno mesto, sepak se spomenuva izvesni smata lygra (pogibelni znaci), pod {to se podrazbira deka tie, vsu{nost, bile napi{ani. Toj naveduva deka
nedostatokot od azbukata na Kipar se pojavil kako rezultat od tamo{nite uslovi,{to zna~i
deka ostrovot, vo tekot na preminot na azbukata od predelot na Levantot kon Egejot, ne
uspeal da ja vospriemi. Sepak, toj ne ni dava nikakva naznaka za toa koga se slu~il toj premin. Na krajot na krai{tata, nie ve}e imavme mo`nost da vidime deka Beloh ne poznaval
nitu eden od semitskite jazici, od {to, sledstveno, normalno e da proizleze kako pogre{no
ona negovo tvrdewe deka gr~kite toponimi se eden vid odraz na prethodno postoe~kite aramejski nazivi. Imeno, glasot , prisuten vo bukvite ita i rh, navistina ukaùva na izvesna
nastanata glasovna promena, no taa se slu~ila vo hanaanskite, a ne vo aramejskite govori.
Vo sekoj slu~aj, ovie idei na Beloh za azbukata ne bile seriozni sfateni od strana
na negovite sovremenici, a debatite okolu datiraweto na momentot koga navistina do{lo
do vostanovuvawe na azbukata, vo tekot na prvata polovina od 20 vek stanale daleku pootvoreni i u{te po~esti i poèstoki, otkolku {to toa bilo slu~aj vo celokupniot period koj
go zafa}al vremeto na preminot od [irokiot kon Ekstremniot Arijski model.Ovaa svoeviIlijada imala brigiski rakopis. Bidej}i vo 6 vek p.n.e. bila nepismenost, poradi {to sledi slepiot Homer, pismenosta bila brigiska, onaa niz Balkanot, severno od nego...i Egipet. Sledi da se prifati pismenosta. Se istakna: vo prv red vo arhai~no vreme neosporno kulturnata prednost na Milet kako sredi{en grad na maloazijskite Jonci (vo Atina, vo koja dotoga{ se pi{elo svetlo-sino, go
prevzele temno-sinoto 403.g.p.n.e.).Na koinsko vo 3 vek p.n.e.,i toa samo vo Aleksandrija, Ptolemejci.
476
Bidej}i na Kipar s do vreme na Aleksandar, ne e zabeleàno upotreba na bilo kakva azbuka, koine so koinski slova bilo samo po smrtta na Aleksandar Makedonski. Toa bilo samo vo Aleksandrija.
477
Aramejski bil dvorasen, a evrejski ednorasen na Belci, tn.slovenski: Biblija aramejski vo 6 v.p.n.e.
475
256
dna otvorenost vo pogled na ova pra{awe najverojatno se dolì na onoj pogolem stepen na
vlijanie koe vo toj period bilo vo sostojba da go nametnat semitistite i Evreite vo domenot na razgleduvawe na semitskata epigrafija, {to, pak, bilo isklu~itelno zna~ewe vo procesot na vospostavuvaweto na periodot koga toa vostanovuvawe na azbukata navistina se
slu~ilo. Generalno zemeno, voop{to nema prostor za somne` deka op{tata tendencija bila
periodot na toj premin na azbukata da bide postaven {to povisoko na vremnskata skala, a
toa se dolì na istite onie pri~ini koi i dovele do faktot Ekstremniot Arijski model da
go zeme predimstvoto vo ovoj pogled; bez pritoa da go zaboravime ve}e vostanoveniot i raste~ki pozitivisti~ki poriv za dokaz, kako i onaa èlba na arhelogijata i na anti~kata
istorija da im se dade ona {to dotoga{ bilo smetano za svoeviden primat edinstveno na prirodnite nauki.
Ovoj proces na postavuvawe na preminot {to ponisko na vremenskata skala kulminiral vo 1933 godina, odnosno koga profesorot Ris Karpenter, arheolog i dokaàn autsajder vo domenot na epigrafijata, isfrla edna teorija deka azbukata stasala kaj Grcite nekade okolu 720 godina pr.n.e. Toj, imeno, izloìl dve osnovni pri~ini za toa kade i zo{to,
vsu{nost, do{ol do eden takov zaklu~ok: prvata se bazirala na toa deka najstarite starogr~ki bukvi bile mnogu nalik na onie na fenikijskite koi datiraat od 8 vek, a vtorata bila
deka ne postojat pronajdeni gr~ki zapisi koi datiraat od pred toj period, odnosno onoj famozen argument od ti{ina. Ova svoevidno spu{tawe na datumot bil samo eden od trite pozna~ajni obidi kon koi pribegnal Karpenter, se so cel da se namali zna~eweto na toa postignuvawe na azbukata na gr~kata teritorija, vklu~uvaj}i go i namaluvaweto na mo`nosta zaedno so azbukata da do{la i do nekakvi pozna~ajni kulturni vlijanija, poto~no zaemki. Druga vakva tendencija prestavuva obidot da se napravi kategori~no razgrani~uvawe pome|u
azbukite koi koristat isklu~ivo soglaski od onie koi koristat i samoglaski. Vo ovoj smisol, {to spored moeto mislewe e apsilutno pogre{no, pronao|aj}i i vostanovuvawe na samoglaskite im bilo pripi{ano tokmu na starite Grci. Stavaj}i jasno na znaewe deka, spored nego, ne{to od tipot na postoewe na samoglaski vo jazikot bilo daleku od sposobnostite
i kapacitetot so koj raspolagale Semitite, Karpenter ja naveduva taa izvonredna kreacija
na samoglaskite od strana na Grcite, taka davaj}i im go, a vo odnos na ova delikatno pra{awe, primatot naStarite Grci, odnosno deka tie se onie koi vsu{nost ja izmislile prvata
vistinska azbuka {to, se razbira, voop{to ne e to~no.
Tretiot od obidite na Karpentner se sostoel vo slednovo: mestoto od kade {to doa|ala opasnost od pozajmuvawa da se postavi {to e mo`no podaleku od gr~koto tlo. Taka, toj
gi predaga Krit, Rodos i najnakraj- krajno nesoodvetno, a od istite onie pri~ini koi ve}e gi
navedov malku pogore vo tekstot, odnosno poradi toa {to tamu ne se upotrebuvala azbukataKipar. Zgora na toa, vo docnite trieset godni na 20 vek, arheologot Ser Leonard Vuli otkril ostatoci od gr~ka kolonija blizu Al Mina, na bregot na Sirija, koja datira od 8 vek
pr.n.e., {to ja ostavalo otvorena mo`nosta deka Starite Grci sepak moèle da ja prezemat
azbukata tokmu otamu, {to odelo vo polza na stavovite koi gi zastapuval. I pokraj krevkosta so koja se karakteriziralo vakvoto tvrdewe- za {to govori i faktot deka vo radius od
petstotini milji od ovoj lokalitet ne bila pronajdena nitu traga od nekakov starogr~ki zapis- brojnim klasicisti i arheolozi me|u koi, se razbira, se vbrojuva i Karpenter, voop{to
ne se dvoumele okolu negovoto prifa}awe kako svaevidna referentna to~ka za nastanokot
na azbu~nata transmisija.
Ovde, samo po sebe, se nametnuva pra{aweto za pri~inite za popustlivosta koja ja
projavuval Karpenter vo odnos na mestot kade se slu~ila ovaa azbu~na transmisija; koj, kako
{to imavme mo`nost jasno da uvidime, napravil bezmalku feti{ od potrebata za utvrduvawe na vremeto na takviot premin na azbukata. Kako edna od glavnite pri~ini bi moèlo da
se navede negovoto predubeduvawe deka daleku poverojatno e da se smeta oti dinami~nite
Grci ja dovele ovaa azbuka doma, otkolku da se misli deka tie bi dozvolile da ja vospriemat
pasivno. Btoraa pri~ina koja ja naveduva vo pogled na ova e u{te pozlokobna. Toa moè da
bide jasno sogledano vo eden svoeviden zaklu~ok za ova pra{awe, sumiran od negoviot glaven naslednik vo poleto na epigrafijata, profesorot Lilijan Xeferi:
Vtorata to~ka, na eden prili~no sodveten na~in, e iskaàna od strana
na profesorot Karpenter: deka edinstveno vo edna vospostavena
257
dvojazi~na naselba na dva opredeleni narodi, a ne edinstveno vo edna

najobi~na semitska trgovska naselba, smestena vo gr~kata oblast,
moè azbukata na ednite da doìvee prezemawe od strana na onie
drugite.
Ovaa svoevidna imaginativna rekonstrukcija na eden prili~no aksiomatski na~in
smeta deka semitskata kolonizacija bila kategori~no daleku povoobi~aena otkolku onaa
na Starite Grci, {to prestavuva edno tvrdewe pozadi koe vre~isi ne stoi nikakva potvrda
od strana na nekakov avtoritet od antikata, a {to ve}e be{e poop{irno obrazloèno vo ogledot na Berar, pomesten na str. 378-380. Vo sekoj slu~aj, zad pri~inata poradi koja do{lo
do insistirawe da se prikaè kako kratkotrajno i minlivo postoeweto na ovie fenikijski
naselbi, stoi edna sloèna ideolo{ka platforma: tie, ednostavno, morale da bidat prikaùvani na toj na~in, dokolku se sakalo da se so~uva vizijata za Grcija kako za lulka na rasnata ~istota na Evropa i kako eden vid kvintesencija na celokupnoto evropsko ureduvawe.
Dokolu nekomu ovde iskaànoto moè da mu izgleda, na nekoj na~in, preterano, bi sakal vo
prodolènie povtorno da gonavedam pasusot zad koj stoi imeto na Bjuri, a koj na eden posreden na~in se odnesuva i na preminot na azbukata, {to vsu{nost i e temata okolu koja ovde
se kr{at kopjata:
Fenikicite, bez somnenie, imale oformeno pazari{ta po ostrovite i na
kopnoto; no ne postoi dovolno temelna pri~ina da se veruva deka
Hanaancite nekojpat i se vdomile na gr~ka po~va i deka, na toj na~in, ja
sme{ale semitskata krv so onaa na domorodnoto gr~ko naselenie.478
Prenosot na azbukata, ednostavno, moral da se slu~i nekade nadvor od Grcija; inaku,
posledovatelno, bi se naloìla potrebata od postoewe na fenikijskite naselbi od {to, normalo, proizleguva i rasno me{awe.479
Sepak, da se navratime na pra{aweto okolu vremeto koga seto toa se slu~ilo. Od
koi pri~ini Ris Karpenter tolku insistiral tokmu na periodot od docniot 8 vek pr.n.e.,
koj- kako {to, vsu{nost, i se pokaàlo kako vistinito- moèl da bide falsifikuvan ili
iskrivokol~en i vidoizmenet, osobeno so nadoa|aweto na podocne`nite otkritija, i toa bez
nekakov pogolem problem ? Kako prvo, na toj na~in moèlo prili~no lesno da se objasni zo{to isklu~itelno pasivnite Fenikijci se odlu~uvale da plovat kon zapad;480 obrazloènieto e deka tie bile vodeni i upatuvani od strana na Asircite koi, imeno, imale golemo
vlijanie vrz fenikijskoto krajbre`je, no samo kon sredinata na 8 vek pr.n.e. A vo oddelocite od knigata kade bea razgleduvani stavovite na Muvers i na Gobino, ve}e ja uvidovme
onaa tendencija Asircite da bidat prikaùvani kako eden vid delumni Semiti.481 [to e
moèbi u{te pova`no, bidej}i na eden takov na~in, odnosno od vakvoto docno datirawe,
proizleguvalo bilo koe fenikijsko vlijanie koe bilo prisutno vo Grcija, vsu{nost ne do{lo vo periodot koga zemjata se oformuvala tuka, samo i edistveno, posle vospostavuvaweto na polisot kako ureduvawe i po~etcite na kolonizacijata-dve instuticii ~ie formirawe, dokolku bi bilo dozvoleno sprotivnoto, bi moralo da im se pripi{e na Fenikijcite.
Koga negovoto stanovi{te bilo predizvikano, Ris Karpenter go sogledal faktot deka negovoto docno datirawe pobaruvalo isklu~itelno brzo rasprostranuvawe, {to podrazbiralo i intenzivirawe i pro{iruvawe na usilbite na ovoj model za razgrani~uvawe na azAvtorot na str. 249 istakna: vo svojata Istorija na Grcija od 1900 godina, koja ostanuva kako svoevidno standarno ~etivo do den-denes: Fenikijcite, bez somnenie, imale oformeno pazari{ta na ostrovite i na kopnoto; no ne postoi dovolno temelna pri~ina da se veruva deka Hanaancite nekojpat se
vdomile na gr~ka po~va i deka, na toj na~in, ja sme{ale semitskata krv so onaa na domorodnoto gr~ko
naselenie. Obrnete vnimanie na upotrebata na dva od omilenite romanti~arski rasni termini- po~va i krv ! A vakviot tip stavovi opstoile i prodolìle da opstojuvaat i po Vtorata svetska vojna.
Sledi, deka M.Bernal i toj ja koristi taa krv, bez toj da bide rasist i antipelazgist. Za nego, i kako
nego,e bitno,ako vo Belcite ima krv na Crnci, Pelazgite stanuvaat Semiti,nikako Semitite Pelazgi.
479
Avtorot Martin Bernal e protiv avtorite koi govorat za rasi,tie bile rasisti, a toj bil melezist.
480
Avtorot pi{i za patuvawa kon zapad. Vo makedonski Epir imalo Mesopotam...Fenices...eden narod.
Me|utoa,denes Mesopotam=meso potam i Fenices,c=k,istogasno, se makedonski, nikako na tn.semitski.
481
Avtorot e {tetno najsemitist: kaj nego bez Semiti da se delumno Nesemiti. So niv po~nal Svetot...
478
258
bukite, koj spored Karpenter trebalo da bide primenet ne samo vrz teritorijata na Egejot,
tuku i vrz Italija i Anadolija. Negoviot odgovor glasel vaka:
Spored mene, toa e pove}e od apsurdno. Ednostavno, apsolutno negr~ki,
a spored toa i nerazumno, e voop{to i da se pomisli deka tie bi moèle
da dozvolat takvo ne{to taa (azbukata) da se zadrì eden podolg
vremenski period pome|u niv, pome|u ovoj najverojatno aktiven narod, vo
edna pasivna forma- da se znae,a da ne se upotrebuva. Gr~kata klima, go
tvrdam toa, napravila vistinsko ~udo od ovaa mlada azbuka; skoro i da
moème da go sogledame nejziniot rast i razvitok.
Bez ogled na ovie romanti~arski prikazi za klimata, drvjata, mladosta, rasteweto i
sli~nite ne{ta, ovoj pasus, i toa na eden dosta ilustrativen na~in, ja pokaùva i prikaùva
onaa ogromna mo} na tradicijata, kako i nejziniot neprikosnoven kontinuitet, ne{to {to
moème da go sogledame kako prisutno i kaj Humbolt, deka koga stanuva zbor za Starite Grci, seto ona {to se naloùva kako normalno funkcionirawe na zakonite i na analogiite vo
odnos na site drugi narodi- za niv, ednostvno, ne vaì.
Me|utoa, ne site u~eni padnale na ovaa re~itost na Karpenter. Hans Jansen, na primer, eden od najstru~nite u~eni od 20 vek od oblasta na azbukite, ostanal cvrsto na stavot
kako validen, vo odnos na preminuvaweto na azbukata, da go smeta periodot na 10 i 11 vek pr.
n.e. Me|utoa, edinstveniot direkten predivzik upaten kon Karpenter pristignal od strana
na istaknatiot amerikanski semitist B.X. Alman, koj- vo eden napis koj, normalno, ne bil
citiran od strana na Karpenter- u{te od porano predlagal datirawe koe se odnesuvalo na
12 vek pr.n.e. ili porano. Alman, imeno, se sloùval deka golem broj od starogr~ki bukvi
spored formata se razlikuvale od onie koi se nao|ale vo fenikijskite ili moavskite zapisi od 9 vek; no, toj na niv gledal kako na svoevidni derivati od prethodno postoe~ki levantski tipovi bukvi, a ne deka tie nalikuvale na nekakvi podocne`ni bukvi, pri {to cvrsto se
drèl do stanovi{teto koe se temelelo na toa deka edna azbuka e stara onolku kolku {to e
stara i nejzinata najstara bukva. Alman uspeal da gi identifikuva onie bukvi koi se nao|ale na najstariot po datum pronajden fenikijski zapis, imeno onoj koj se nao|al na sarkofagot na Ahiram, kralot na Biblos, kako mnogu sli~ni na onie koi datirale od 9 vek, pri {to
napomenal deka inamu kade postojat izvesni razliki pome|u niv, onie postarite se poblisku
do gr~kite formi.482
Vo negoviot odgovor kon Alman, Karpenter na eden impliciten na~in ja zazemal tokmu sprotivnata pozicija od onaa na negoviot oponent- deka starosta na edna azbuka treba
da se presmuva spored starosta na vostanivuaweto na poslednata bukva koja vlegla vo nejziniot sostav. Za ilustracija, toj se osvrnal na bukvite K i M, odnosno na onie gr~ki formi
koi bile najmnogu nalik na podocne`nite fenikijski. Iako ova ne se odnesuvalo direktno
na negovite argumenti za postarite bukvi, Alman ne uspeal da opstoi kako dostoen protivnik na ovoj èstok, re~isi detektivski stil, koj bil edno od glavnite oru`ja na Karpenter,
pokraj toga{niot op{toprifsten antisemitski Zeitgeist i mo}ta so koja raspolagale klasicistite i koja bila nametnuvana i- osobeno- vrz strana na klasicistite so ra{ireni race.
Tie, vsu{nost, mu odele vo prilog na ona ve}e vostanoveno veruvawe na romanti~arite deka
Homer bil nepismen poet. Inaku, ve}e bile prisutni i opredeleni neprijatnosti koi se pojavile po propa|aweto na zapisite na Krit od strana na Evans, na {to im se pridodale i dokazite od kopnoto koe odelo vo ista nasoka. Vo sekoj slu~aj, moèlo mnogu lesno da se slu~i
linearnite rakopisi- bez razlika dalo toa sodvestvuva so vistinata ili ne- da bidat smetani za zagubeni, pod pretpostavka deka iz~eznale zaedno so uni{tuvaweto na Mikenskite palati; na toj na~in, datiraweto za koe se zalagal i koe go pretpolagal Karpenter bilo pove}e od dobrodojdeno, zaradi toa {to ovozmoìlo edna proekcija za postoewe na eden vid dolAvtorot na str. 255 veli: toj go iznel stanovi{teto deka bukvite, imeno, nalikuvaat na aramejski,
a ne na fenikijski; sledstveno na toa, azbukata, neli, mora da bila pozajmena po nastanatata aramejska
dominacija vo Levantot, koja se slu~ila vo docniot osmi vek pr.n.e. A ovde: fenikijski zapis, imeno
onoj koj se nao|al na sarkofagot na Ahiram, kralot na Biblos, kako mnogu sli~ni na onie koi datirale od 9 vek, pri {to napomenal deka inamu kade postojat izvesni razliki pome|u niv, onie postarite
se poblisku do gr~kite formi. Vo prilog i, deka vo Makedonija bila najstarata pismenost, vo nea se
najdeni site pisma,za koi se govori vo knigava,kako i deka vo nea ima milionski karpesti pismenosti.
482
259
go mra~na doba, so koe caruvala nepismenosta, a vo koe nardniot pevec Homer, ili Homeri
moèle, neli, da gi vospostavat svoite spevovi so nepre~ena severni~ka varvarska èstina.
Vo ovoj kontekst, interesna e edna zabele{ka koja govori deka duri vo tekot na dvaesettite
godini od 20 vek,odnosno koga profesorot Milman Pari zapo~nal so svoeto istraùvawe na
srpskite epski narodni pesni,zapo~nala da se otvora mo`nosta za razgleduvawe na idejata
deka Ilijada i Odiseja vsu{nost bi moèle da bidat so~ineti i bez pomo{ na pi{uvawe.483
Ova osiguruvawe na edno nepismeno i te{ko probojno mra~no doba od strana na Karpenter, so sebe nosele u{te edno, taka da kaème, soblaznenie za sedràtelite i po~ituva~ite na Arijskiot model. Prekinot na kulturniot kontinuitet koj nastanal na toj na~in, ja
dozvolil mo`nosta lu|eto da ne go vrednuvaat na vistinski na~in, ili voop{to go imale
zapi{ano za svoeto dale~no minato. Taka, ne samo {to do{lo do celosno diskreditirawe na
onoj Anti~kiot, tuku, voop{to, i do diskreditirawe na [irokiot Arijski model.
Zna~i, soodvetno so duhot na vremeto, Karpenter re~isi vo celost gi pridobil simpatiite na klasicistite od toj period. Vsu{nost, onamu kade {to ne uspeal Beloh vo devedesettite godini od 19 vek, uspeal Karpenter- i toa, gore-dolu, so istite argumenti- vo triesettite godini od 20 vek. Pogolemiot del od semitistite od toj period se prilagodile kon
ovaa tendencija vospostavena pod direktiva na stisokot ne hegemonisti~kite disciplini,
no imalo i takvi- ovde, pred se, gi imam predvid semitistite Evrei- koi ne bile preterano
voodu{eveni od onoj najnov tek na nastanite. Alman ne podlegnal na ovaa tendencija na pomal otpor, a i toj, kako i nekoi drugi u~eni- kako na primer profesorot Tur-Sinaj od Erusalim- ostanale na svoote prethodni stojali{ta, odnosno da ne se stavatat pod znak pra{awe deka gr~kata azbuka bi moèla da poteknuva od Fenikija od periodot na @eleznata epoha, tuku deka nejzinite koreni sepak najverojatno se nao|aat vo podamne{nite Hanaanski zapisi.
Vo periodot od 1938 do 1973 godina nemalo nikakvi poseriozni preispituvawa na
Karpenterovoto ultra-damne{no datirawe na gr~koto pozajmuvawe na azbukata. Nastanatata redukcija na azbukata ja ottrgnale poslednata poseriozna pre~ka koja stoela na patot
na vostanovuvaweto na Ekstremniot Arijski model, a so izbivaweto na Vtorata svetska vojna, kaj klasicistite i kaj istori~arite koi se zanimavale so antikata do{lo do vostanovuvawe na edno ubeduvawe deka nivnite disciplini, kone~no, stapuvaat vo edno nau~no doba.
Ili, iskaàno so edna moderna terminologija, do{lo do vospostavuvawe paradigmi. Ottoga{, se pomalku moèlo, {to se veli, da mine faktot eden u~en da zastapuva nekakva teorija za posteweto na nekakvi pozna~ajni egipetski ili, u{te pomalku, fenikijski vlijanija
vo odnos na oformuvaweto na Grcija. Dokolku nekoj i se osmelil na takov ~ekor- {to bilo
navistina retkost- toj, vedna{, ili bil otsekuvan od akademskata zaednica ili, vo najdobar
slu~aj, bil proglasuvan i obeleùvan kako ekscentrik.
POGLAVJE 10:
POSTVOENA SOSTOJBA
Vra}aweto kon [irokiot arijski model, 1945-1986
So ova poglavje, vsu{nost, ja zaokruùvame prikaznata. Knigava ja zapo~nav obremenet so griì za sega{nosta, no se trudev {to pomalku da se poznavaat nivnite tragi. Trgnuvaj}i ottamu, se nadevam deka ~itatelot koj ne e ramnodu{en vo odnos na sostojbata vo koja
se nao|a svetot vo aktuelniot mig, }e uspee da iznajde nekakva vrednost koja }e bide zna~ajna za nego, bez da misli deka zaludno si go potro{il vremeto so ovie devet poglavja. Isto
taka, se nadevam deka nemu ili nejze ovie stranici }e im zra~at so dovolna ubedlivost, stranici koi vsu{nost ukaùvaat na va`nosta koja vo sovremenosta treba da im pripadne na
istorijata i istoriografijata.
Ova poglavje sodrì dve prikazni. A jas, vo sebe, veruvam deka prvata e blizu do ona
{to bi moèlo da se nare~e hepiend: imeno, stanuva zbor za edno dvièwe, ~ii ~elnici gla483
Milman=mil man, Pari=pari, Ilijada=Ilij ada, Odiseja=odi sej-a, s samo tn.slovenski. Belcite
govorele na tn.slovenski jazik, kako jazik na Belci=Pelazgi. A Martin Bernal ne navel ni{to nivno.
260
vno se izvesni u~eni Evrei, koe kako cel ima postaveno elimirawe na antisemitizmot prisuten vo pi{anite izvori na anti~kata istorija, pri {to kako izvesen potkontekst se projavuva tendencija na Fenikjcite da im se dade zasluènoto sredi{no mesto koga stanuva
zbor za pojavuvaweto na temelite i za vostanovuvaweto na korenite na ona {to vo svetot e
poznato kako Starogr~ka kultura i civilizacija. Ili kaàno so terminologijata na ovaa
kniga,ovie u~eni se na ~ekor do povtorno vospostavuvawe na takanare~eniot [irok arijski
model. (Hepiend=h epi end, R.I.)
Bez da navleguvame vo vnatre{nite faktori vklu~eni vo ova svoevidno pomestuvawe
na rabotite, od edno uslovno kaàno nadvore{na to~ka na gledi{te, uspe{nata restavracija na Fenikijcite ima{e potreba od dva presuslovi koi, veruvam, bea uspe{no ispolneti.
Prviot be{e procesot na reintegrirawe na Evreite vo evropskiot ìvot; vtoropt se sostoe{e od stavawe naglasok, vo ramkite na evrejskata kultura, na intelektualnite preokuacii i dol`nata po~it kon dostrelite na akademskiot duh. Prviot od ovie preduslovi ima{e
za cel da gi ottrgne idejnite barieri nametnati od antisemitizmot, zaradi koi ednostavno
be{e nevozmo`no da dojde do prepoznavawe i vrednuvawe na postignuvawata na Fenikijcite
i Hanaancite; vtoriot ima{e za cel da pokaè deka bez razlika na malkubrojnosta na u~enite od evrejskata zaednica zasegnati so ovie pra{awa, sepak, so anga`man, moè da se dojde
do pomestuvawe na postoe~kiot akademski status quo.
Vtorata prikazna pomestena vo Desettoto poglavje se zanimava so odbivaweto na
faktot deka za vreme na Bronzenata epoha, na tloto na Grcija postoela egipetski naselbi;
za àl, nejziniot kraj se u{te ne e povidok. Na prstite od edna raka moè da se izbrojat
u~enite koi svoite napori gi ustremuvaat vo ovaa nasoka, kako {to na primer e slu~aj so izvesni dvajca germanski nau~nici, no tuka zavr{uvat zalo`bite od akademskite krugovi kon
ovaa problematika. Vo odnos na ova, kako dopolnitelen problem se javuva toa {to na primer za razlika od Fenikijcite, starite Egip}ani nemaat nekoi osobeni poznati i priznati
junaci. Simptomati~no e toa {to kaj dene{nite Egip}ani so islamska veroispoved e zabele`livo edna vidliva ambivalentnost ili, podobro kaàno, edna dlaboko neodredenost vo
odnos na pra{awata koi dopiraat do Drevniot Egipet, {to dobiva edna u{te poakutna dimenzija preku povikuvaweto na nego i na~inot na koj se upotrebuva slikata za nego od strana na korumpiranite prozapadno orientrani vladi, koi toa go pravat zaradi promovirawe i
proklamirawe eden vid nearapska pretstava za moderniot Egipet. Najverojatno od ovie i
sli~ni na niv pri~ini- a u{te pove}e i kako rezultat od prifa}aweto na onaa mo} nametnata od strana na zapadnoto {kolstvo- egipetskite u~eni prodolùvale da se dviàt po vostanovenata inercija, ne doveduvaj}i go vo pra{awe vistinskoto zna~ewe i vistinskata uloga
koi gi zazema Drevniot Egipet na svetskata scena.
Koga se govori za drevniot egipet, edinstvenite koi bi moèle da se nare~at junaci se Koptite i izvesni mali grupi od afrikanskite i amerikanskite crnci. Na ovie prvite re~isi i ne im se slu{al glas vo odnos na ova pra{awe, a poslednive navedeni se daleku pozasegnati da dokaàt deka Egipet, vsu{nost, e del od crnata Afrika, odo{to so toa kakvo bilo vlijanieto koe drevniot Egipet go izvr{il vrz stara Grcija. A retkite to~ki od
ova pra{awa koi moàt da lociraat do nivniot domen na interes do{le do nivniot uvid preku ona {to Grcite vsu{nost go zapi{ale za Egipet, a {to vo nivnite o~i ne e ni{to drugo
osven celosna rasproda`ba i razgrabuvawe na dobrata na egipetskata filozofija i nauka
po pohodot na Aleksandar. (Periodot po smrtta na Aleksandar bil nare~en helenizam, R.I.)
U{te pomo}en inhibitoren faktor vo restavtacijata na ovoj egipetski aspekt od
Anti~kiot model e faktot koj ukaùva deka, na primer za razlika od junacite na Fenikijcite, ovie u~eni so crna boja na koàta otsekoga{ se nao|ale i dejstvuvale nadvor od krugovite na akademskata zaednica. Od tie pri~ini, pogolemiot del od ogledite na X. X. M. Xejms, koi toj gi narekuvl Otkradnato nasledstvo- koe se zanimava so pra{aweto na kradeweto
na egipetskoto kulturno nasledstvo od strana na Grcite- ili kruèle edinstveno pome|u
mal krug na prijateli i poznanici ili, dokolku bile izdavani, se rabotelo za navistina mali tiraì; ovie mali tiraì naprosto bile razgrabuvani od strasnite po~ituva~i i traga~i po vistinata, no od strana na akademcite, tie voop{to ne bile smetani za nekakvo seriozno nau~no ~etivo, zaradi {to vo bibliotekite naj~esto ne moèlo, a toa za golem broj od
niv seu{te vaì, da se najde nitu edna edistvena kopija. Kako ilustracija na {totuku kaà-
261
noto, go naveduvame ona {to go spoznav od li~no iskustvo- imeno, minaa celi osum godini od
po~etokot na moeto zanimavawe so ovie temi i problemi pred da doznaam deka ovaa literatura voop{to postoi.
Po ova spoznanie, se najdov vo edna prili~no ~udna sostojba na rastrgnatost.Od edna
strana, iskustvoto mi nalaga{e da se ottrgnam od zamkite postaveni od strana na indoktrinaciite na {kolstvoto; a od druga strana, uvidov i deka mojata intelektualna pozicija vo
odnos na pra{awata koi me preokupiraat e daleku poblisku do stavovite koi gi pronajdov
vo crnata literatura, otkolku vo onaa ortodoksna anti~ka istorija.
Veruvam deka ovie moi ~ustva ne se bez zna~ewe. Veruvam i deka mora da postoele i
drugi nau~nici koi se na{le potreseni od soznanieto, ili u{te poto~no od otkrovenieto
koe se odnesuva na ogromnata uloga na Fenikijcite vo formiraweto na stara Grcija i od
politi~kite aspekti od suzbivaweto na zna~eweto koe seto toa go povlekuva so sebe, {to
dovelo do toa da se zafatat so preispituvawe ne samo na Ekstremniot arijski model, tulu i
na onoj [irokiot. A od iljadnicite diskusii koi gi imam vodeno na ovaa tema, mi stana sovr{eno jasno deka ideolo{kite zabele{ki koi na bilo kakov na~in go dopiraat Anti~kiot
model, pove}e ne moàt da bidat javno iskaàni. Moèbi kako edno li~no ubeduvawe ili,
pak, vo privatni razgovori, no ubeden sum deka eden vakov stav- i pokraj negovata {iroka
rasprostranetost vo op{testvoto- ne e premnogu ~est nitu vo onie poliberalnite akademski krugovi.
Od seto ova dosega kaànovo, proizleguva deka Arijskiot model vo edna golema mera
se odrùva sam po sebe, baziraj}i se na tradicijata koj sam ja vospostavil, podràna od inercijata na sterilniot akademizam.Niedna od ovie sili ne treba da bide potcenuvana;sepak,
nivnata mo} e zna~itelno potkopana so eden nimalku nezna~itelen broj v~udoneviduva~ki
soznanija koi doveduvaat do golem broj vnatre{ni promeni- a site od niv upatuvaat deka civilizaciite od Bronzenata epoha bile na daleku povisoko civilizacisko i kosmopoliti~ko
nivo otkolku {to toa se mislelo, kako i deka, op{to zemeno, anti~kite izvori se odlikuvaat so daleku pogolema verodostojnost otkolku nivnite podocne`ni rekonstrukcii. Zemaj}i gi predvid site ove zna~ewa, i vo eden eksternalisti~ki, i vo internalisti~ki smisol,
ubeden sum deka i [irokiot arijsko model, vo izgledno vreme, }e go zagubi svojot primat vo
ovoj kontekst, a Anti~kiot model }e se zdobie so mestoto koe go zasluùva u{te vo prvite
decenii od 21 vek.
Postvoena sostojba
Vtorata svetska vojna i, osobeno, obznanuvaweto na Holokaustot , uspeva da go urne
primatot na legitimnosta na antisemitizmot i rasizmot, no ovie novovospostaveni standardi koi prvestveno se temelat na ednakvost pome|u rasite, ~ekale dolgo vreme za svoja soodvetna institucionalizacija. Vo realnosta, {irum Evropa, kako i vo pogolemiot del od
Severna Amerika, antisemitizmot ostanuva dominaten model vo pogolemiot del od op{testvoto, vklu~uvaj}i gi i akademskite nivoa, i pokraj zna~itelnoto prisustvo i isklu~itelnite postignuvawa na golem broj u~eni Evrei koi na{le pribeì{te vo Velika Britanija
i SAD. Na primer, golem broj od amerikanskite univerziteti prodolìle da ne vklu~uvaat
Evrei ili, i toa samo vo opredeleni slu~ai, da nametnuvaat strogi kvoti i uslovi, se do docnite pesedetti i po~etokot na {eesetite godini od 20 vek. [to se odnesuva do situacijata
na Ostrovot, a vo odnos na ona pra{awe, zemaj}i pritoa predvid i deka britanskite istitucii u{te pote{ko se menuvaat, se slu~uvalo ne{to nalik na situacijata so antisemitizmot pome|u dvete svetski vojni. Sepak, kon krajot na 50-tite, doa|a do edno op{to i celosno
prifa}awe na ~lenovte na evrejskata zaednica vo akademskite krugovi od britanskoto op{testvo. Istoto se odnesuva i vo odnos na ostru~enite lica od oblasta na klasicisti~kite
nauki taka {to, do po~etokot na sedumdesettite, pogolemiot broj od dominantni figuri vo
ovaa oblast vsu{nost bile Evrei.
Rasnite predrasudi ispoluvani kon Afrikancite i Azijatite bile- i se u{te seu{te pozastra{uva~ka bariera. Vo Amerikanskiot Vrhoven Sud, na primer, vo ovoj kontekst, nemalo nikakvo podmrdnuvawe od mesto se do sredinata na pedesettite, a kako {to op{to e poznato, oboenite ìteli na SAD se zdobile so pravoto na glas- i toa, {to se veli,
odvaj- duri vo 60-tite godini od 20 vek. Sepak, ovie reformi vo zakonodavniot i vo politi~kiot sistem ne gi smenile vo nekoja pogolema mera drugite aspekti od op{testveniot ìvot
262
so koi se soo~uvale crncite i ju`noazijcite. Izvesen del od niv, poto~no opredelen procent od ovie koi kako emigranti prestojuvale i rabotele vo nekoi od industriskite porazvieni zemji, uspeale da se steknat so ekonomska nezavisnost za vreme na periodot od 1945 do
1973 godina, no rasnata diskriminacija, bez ogled na se, ostanala ista, ako ne, vo izvesna
smisla, i polo{a. So recesijata, koja zela osoben zamav vo 70-tite i vo 80-tite, neevropjanite izgubile u{te pove}e i go izgubile pobrzo otkolku toa {to bilo slu~aj so naselenieto
so bela boja na koàta {irum Evropa i Severna Amerika.
Ispituvaweto na istorijata bilo zasegnato i od opredeleni nastani koi se slu~ile
vo zemjite na Tretiot Svet, za {to }e stane poop{irno zbor malku podolu vo tekstot. A na
ova mesto, smetam za svoevidno da napomenam i deka, spored moe mislewe, osnovaweto i voenata ekspanzija koja ja doìvea dràvata Izrael po 1949 godina napravi pove}e za namaluvaweto na antisemitizmot otkolku {to toa go stori razotkrivaweto na posledicite od antisemitizmot koi stanaa sovr{eno jasno vidlivi so Holokaustot. [to se odesuva do belata
populacija, pogolemiot del ne bil osobeno inpresioniran koga, na primer, Indija ja zdobila svojata nezavisnost vo 1947 godina ili, pak, so vetrot na promenite od 50-tite, koga Britanija i Francija sogleduvaat deka e prakti~no da im go dadat pravoto na politi~ka nezavisnost na svoite tropski kolonii. Vo sekoj slu~aj, i bez razlika na vakvite i sli~ni
~ekori, neokolonijalizmot bil i ostanal glavniot izvor na ekomonska mo} za dràvite so
kolonizatorska istorija. Zgora na toa, vistinskite problemi vo ovie kvazi- ili, da gi nare~eme taka, novi nezavisni zemji i rasisti~kiot odnos na mediumite koi niv prodolìle
da ja odrùvaat vo ìvot dogmata spored koja, neli, edinstveno belite se sposobni za sebevladeewe. Ostanuvaj}i vo ovie granici, a konkretno za na{ava problematika, od osobeno
zna~ewe e opstojuvaweto na ovaa kulturna hegemonija na tloto na Evropa, vo pogled na razbiraweto i predavaweto na istorijata nemalo nikakvi promeni, ne se slu~ile nikakvi pomestuvawa. Za àl, se u{te caruval ovoj evropski {ofinizam, tolku glasno osuduvan od
strana na Viktor Berar. Na primer, se do docnite {eesetti, edinstvenoto ne{to {to se odnesuvalo na zemjite od Tretiot Svet, a {to bilo edvaj napomenato vo Cambridgo History Tripos
bilo pomesteno vo [ireweto na Evropa.
Vo sekoj slu~aj, ne deka nemalo i izvesni golemi i zna~itelni promeni- pred se, ovde
mislam na neverojatniot ekonomski podem na Japonija. Toj proces se odvival paralelno so
reunifkacijata na Kina 484 i so nejzinoto preminuvawe vo edna od golemite svetski sili
koja, po sedumdesettite, od strana na Zapad bila smetana za mnogu biten sojuznik protiv Rusite. Hitler, na primer, u{te vo triesettite godini od 20 vek, gi obdaril Japoncite so
eden svoeviden po~esen Arijski status, a ovoj negov ~in bil zemen, {to se veli, zdravo za
gotovo, i taa pretstava za niv funkcionirala kako takva se do 60-tite. Vo tekot na 70-tite ,
ovoj vid percepcija bil nametnat i vrz Kinezite, so {to se do{lo do edna pretstava za Azijcite od Istokot kade za nekako razli~eni pome|u sebe, no sepak ramnopravni narodi. Isto
taka, po zaceluvaweto na ranite na potkontinetot, no preìveanite stravotii kako rezultat na otcepuvawetom, doa|a i do eden svoeviden mal, no zna~aen progres vo pogled na tretmanot i po~itta ispolnuvana kon Indijcite. Od druga strana, pak se slu~uva edna svoevidna
transformacija na romanti~arskiot arapski {eik vo naften princ i palestnski terorist. Celata onaa, akumulirana so vekovi, hristijanska omraza kon Islamot, doìvuva edna
neverojatna revitalizacija i ustremuvawe kon arapskiot svet, i- za razlika od onoj voshit
ispoluvan od Persijcite vo 19 vek- islamskiot Iran se steknuva so edna re~isi dijaboli~na
dimenzija. Zgora na toa, i pokraj nezavisnosta, Afrika, vklu~itelno nejzinata dijaspora, se
u{te e gledana kako beznadeèn slu~aj, a nejzinite domorodni ìteli- kako najniska forma
na humanitet.
Gi navedov ovie surovi i sirovi stereotipi ne zatoa {to se prifateni od golem broj akdemici- iako, vo golem broj slu~ai, toa ne e daleku od vistinata- tuku, i najmnogu zaradi toa {to site nie, so isklu~ok moèbi na muslimanite, no ne i na pogolemiot broj Azijci
i Afrikanci, na nekoj na~in, go sakale nie toa ili ne, sme izloèni na nivnoto vlijanie.
484
Belcite vo Kina donele gradeì (piramidi...), ima mumii na Belci, kratka brigiska jaka na ko{ula...i brigskoto dativno u. Ova vaì i za vo Japonija (ainu), svetii itn. Japoncite se so okolu 40% krvna grupa A na Belci,a sojata polo{o ja podnesuva krvnata grupa V na Temnite:sojata bila na Velcite.
263
Golem broj od dvièwata na zemjite od Tretiot svet, ~ij prestavitelen primer se dvièwata na lu|eto od crnata zaednica, ja imaat prifateno kako vistinita onaa evropska suetna
izmislica deka edinstveno Evropejcite se sposobni za analiti~ko razmisluvawe; kako rezultat na ova, zabele`liva e edna tendencija kaj golem broj intelektualci so temna boja na koàta da se otkaùvaat od nivnata sopstvena analiti~ka inteligencija i se pove}e da se svrtuvaat, {to na eden na~in pretsavuva i povlekuvawe, vo onie aspekti i kvaliteti na zaednicata koi moàt da se okarakteriziraat kako ènski, ili moèbi posoodvetniot zbor bi
bil ènstveni, imeno toplinata, intuicijata i umetni~kata kreativnost- ne{to {to, interesno, Gobino navistina go smeta{e za dominantna odlika na crnite lu|e. Ili, kaàno so
drugi zborovi, belite Arijci ne bile edistvenite koi go prifatile i go vospriemile mitot za gr~koto ~udo i, posledovatelno na toa prifa}awe, kategori~nata superiornost na
Zapadnata civilizacija. Na ovaa delikatna tema }e se navratime u{te edna{, i toa poop{irno, podolu vo poglavjeto.
Nastan na promeni vo pogled na klasicite, 1945-1965
Duri i vo 19 vek, onie popretpazlivite istori~ari, pred samoto otvorawe na nivnata rabota, ~estopati potencirale deka ne sekoga{ lingvisti~kite i rasnite granici se
poklonuvale me|u sebe- pred da prodolàt so tretmanot kon niv kako da se identi~ni. No
1945 godina, pak, ovoj pristap stanuva i edinstveniot koj e voop{to vozmoèn, a u~enite se
po~isto po~nale da se osvrnuvaat pove}e kon lingvisti~kite aspekti i razliki, otkolku
kon onie rasnite. Od druga strana, dodeka rasizmot pretrpuva golemo o{tetuvawe za smetka
na Vojnata, kako pobednik od celata taa situacija ne izleguva nikoj drug, tuku naukata. I
pokraj toa {to dolgoto vreme na dominacijata na Ekstremniot arijski model mu ovozmoìlo, na eden na~in, svoevidna legitimnost, re~isi nikoj i ne moèl da se posomneva deka toa
se dolèlo na nau~nata vistina, steknata popat na metodite na arheologijata i vo drugite
moderni nau~ni disciplini. Anti~kiot model, na koj pove}e ne se gledalo kako na nekakva
koherentna {ema koja treba da bide konfrontirana i pobedena, doìveal eden vid dezintegracija, disperziraj}i se vo kup~iwa lucidni legendi koi nikoj denes ne bi moèl da gi
smeta za seriozni. (I za ona {to go pi{i Mojsej, do denes ima vojna vo Palestina..., R.I.)
Debatata za ranata gr~ka istorija, vodena so vloùvawe isklu~itelna strast, se odvivalo glavno vo ramkite na Ekstremniot arijsko model. Postoela golema diskusija za toa
koga Helenite pristignale na tloto na Grcija: se do pedesettite godini od 20 vek postoel
izvesen procent u~eni koi stoele cvrsto na stanovi{teto koe, me|u drugoto, se temelelo na
legendata za Vra}aweto na Heraklidite i za osvojuvaweto na Dorcite, a spored koe Arijcite se ustemile kon jug duri pri krajot na Bronzenata epoha. I pokraj neverojatno uspe{noto diskreditirawe na ovaa teorija od strana na Majkl Ventris, koj pri procesot na de{ifrirawe na pismoto Linearno B do{lo do soznanie i do zaklu~ok deka, vsu{nost, se raboti za gr~ko pismo, sepak uspela da opstoi i edna grupa tvrdokorni podrùva~i na prethodno navedenata, i pobiena, teorija, i toa se do sedumdesettite godini od 20 vek.
Ova de{ifrirawe se smeta za edno od najzna~ajnite i najgolemite vnatre{ni pomestuvawa vo ova pole od otkrivaweto na [liman i na Evans a, {to e mnogu intersno, i sli~no kako i so slu~ajot na [liman pred nego, a zad ova otkritie stoel amater. Majkl Ventris,
arhitekt, koj sakal da go razgatne korpusot tekstovi napi{ani na pismoto vo nau~nite krugovi poznato kako Linearno B kriptografski, a pod pretpostavka deka tie moèbi bile
napi{ani na jazikot na misterioznite Predheleni. Toj, imeno, vo 1952 godina, se obidel da
gi sporedi so gr~kiot jazik i na toj na~in- uspeal i uspe{no da gi de{ifrira.
Sega bi sakal da se navratam na edna tema koja be{e zagatknata u{te vo samiot voveden del od ovoj tom. Od kade proizleglo ovie dve isklu~itelno zna~ajni otkritija da se
dolàt na usilbite na autsajderi ? Vo [limanoviot slu~aj, toa o~igledno se dolì na negovata prostodu{nost, kako i vo bezmernata verba vo Drevnite, ne{to {to na u~enite od negovo vreme im bilo staveno v glava da go izbegnuvaat po sekoja cena. Ventris mora da bil,
isto taka, voden od negovata prostodu{nost vo sopostavuvaweto na korpusot ispi{an na
Linearno B nasproti gr~kiot jazik, a ne nasproti nekoi od nejasnite i te{ki razbirlivi
Anadolski nare~ja ili nasproti nekoj kojznae kakov koktel so~inet od navodni predhelenski elementi prisutni vo gr~kiot jazik. Zgora na se, se vospostavilo deka ovaa sporedba
so Linearnoto B go pretstavila gr~kiot jazik vo edna krajna neprijatna svetliona, odnosno
264
kako prili~no grub i ne mnogu rafiniran jazik: a da se ~ita ne{to takvo i da se smeta za proizlezeno Grcija prestavuvalo neviden presedan vo o~ite na site klasicisti koi, {to se veli, gi minale ìvotite veruvaj}i i zalagaj}i se za prefinetosta i delikatnosta na gr~kiot
jazik.485
Ovoj ogled, koj ne moèl da bide napraven od strana na nitu eden klasicist, bil dopolnitelno potsilen so sporedbata so slogovnata azbuka od Kipar: ova bilo napraveno zaradi pretstavuvawe na gr~kiot jazik koj se govorel, i se pi{uval, na Kipar pred Helenisti~kiot period, pri {to se pokaàlo deka se raboti za jazik koj mnogu nalikuval na Linearnoto B, osobeno vo odnos na grubosta so koja se pribliùval kon gr~kata fonetika. De{ifriraweto go izvele Xorx Smit, ~ie poznavawe na gr~kiot jazik bilo prili~no oskudno, i
Sejmul Bir~, koj i pokraj toa {to bil prili~no kompleten helenist, kako svoja potesna
specijanost ja imal egiptologijata i asirologijata, poradi {to i ja poseduval taa sposobnost kon ovaa rabota da pristapi so pobaruvanata i posakuvana {irokogradnost. So ovoj argument- deka postojat i helenisti koi bile sposobni za zanimavawe so edna takva dejnost, barem vo nejzinite privi~ni studii- }e se pozanimavame poop{irno vo Tretiot tom od Crnata
Atena, kade }e se obidam da gi razotkrijam tragite od egipetskite i semitski zaemki vo gr~kiot jazik486 so nivno vospostavuvawe vo edna vzaemna sprega, koja na mnogumina lingvisti
na koi ne im se nepoznati najverojatno bi im izgledalo uàsno gruba i nesoodvetna.
So ogled na zakanata koja ja bil upatil kon ona {to se narekuva(lo) profesionalizam, navistina e za~uduva~ki kolku brzo i so kakva toplina bile prifateni soznanijata do
koi do{ol Ventris.Ova, moè slobodno da se kaè, delumno se dolèlo i na negoviot {arm:
itrinata, na primer, da se povika za sorabotnik eden cvrst i zakolnat klasicist, izvesniot
Xin êdvik; no i na novopronajdenite potkrpuva~ki dokazi, koi odele vo prilog na negovoto tolkuvawe na zapisite.487 Od druga strana, voop{to nema prostor za somne` deka koga
ovaa rabota stignala do niv, klasicistite go sogledale ova novo de{ifrirawe kako eden
vid podr{ka koja mu odela vo prilog na Ekstremniot arijski model, bidej}i i spored datirawata koi proizleguvale od nego, izleguvalo deka Grcite bile prisutni na tie prostori i
toa vo eden po{irok obem podaleku od minatoto, {to nim sekako im odgovaralo na imeto na
bogot Dionis na edna od tablite na koi bile zapi{ani zapisite so Linearno B. Vo odnos na
gr~kata tradicija, Dionis bil smetan za edno od podocne`nite boèstva; pretpostavkite
vremeto koga se odvivalo doa|aweto i vostanovuvaweto na kultot kon nego se dvièlo nekade okolu 6 i 7 vek pr.n.e.A ova negovo pojavuvawe vo 13 vek gi pomestilo rabotite nanazad,
mnogu blisku do ona {to go pretpolagale zastapnicite na Anti~kiot model, odnosno 15 vek.
Vo sekoj slu~aj, sevo ova deluvalo premnogu zbunuva~ki i, iako nikoj ne moèl da go negira
dokazot, pove}eto od u~enite prodolìle tvrdoglavo da go sledat dotoga{ vostanovenoto.
Eden daleku poseriozen aspekt prestavuva otkrivaweto na prisustvoto na Linearnoto B pismo vo semitskite i egipetskite li~ni imiwa, kako i vo golem broj ve}e poznati zaemki so koi se ozna~uvale izvesni egzoti~ni dobra- za~ini, zlato i sli~no- za koi vladeelo
mislewe, vostanoveno u{te vo 1920 godina, deka poteknuvaat od Fenikijcite, po nivnoto pretpostaveno pristignuvawe na ovie prostori vo docniot 8 vek. I ovde imame edna situacija
kade vakvata novoprojavena neskladnost so Ekstremniot model voop{to ne bi bilo voo~ena
od strana na helenistite, dokolku ne do{lo do intervencijata na semitistite. A vo osnova,
ova de{ifrirawe vsu{nost gi zajaknalo poziciite na Ekstremniot arijsko model i deluvalo kako dopolnitelen pottik za u~enite u{te porevnosno da se vrtat kon severot vo svojata potraga po potekloto na pohodot.Vo tekot na pedesettite godni od 20 vek, vospostaven e
eden vid konsenzus deka Protogrcite koi se sluèle so jazik so indoevropski koren gi nase485
Pretheleni bile Pelazgite, so prethelenski=pelazgiski elementi vo koine. Toj bil dvorasen na

Pelazgi i Semiti, so mnozinstvo pelazgisko=tn.slovensko. Se kaà: prefinetosta i delikatnosta na
gr~kiot jazik. Toa bilo mo`no zatoa {to koine bil padeèn (dativ...), a ne aramejski/staroegipetski.
486
Staroegipetski i aramejski bile dvorasni na Pelazgi i Semiti: koinskite zaemki bile pelazgiski.
487
Avtorot {to ne kaùva, dopolnuvam: od staroegipetski jazik proiozlegol koptskiot, koj bil tn.
slovenski jazik; srpskiot go poznaval Evans; spored Tsioulkas (1907), vo Lerin, Slavomakedoncite
govorele ran Homerov jazik. Sledi, toj da se samoubie; Bugarinot Georgiev go prona{ol klu~ot za da
se odgonetni pi{uvaweta. Pa toj se otkaàl od klu~ot; Nego go koristel Ventris, koj poznaval polski. Pa ovoj zaginal vo soobra}ajka.A vakva sudbina gi zadesila tn.Sloveni so nivniot jazik na Belci.
265
lile predelite okolu Egejskiot basen nekade kon krajot na Ranoheladskata kerami~ka epoha, vtor period ili pribli`no 2200 godina pr.n.e. (Belci ledenodoba, Grci 10 vek n.e., R.I.)
Modelot na Avtohtono poteklo
Edinstvenite u~eni koi celosno go prifatile is~ituvaweto na Linearno B kako gr~ko pismo, no i otrfrlaweto na idejata za izvesna helenska invazija, bile pobornici i zastapnici na modelot koj samite go narekle Model na Avtohtono Poteklo. Predvodeni od
eden star velikan na ani~kata istorija od Bugarija, Vladimir Georgiev, i od isklu~itelniot, no ultraizolacionalisti~ki orientiraniot arheolog Kolin Renfru, tie deklaratovno
odbivaat deka indoevropskiot jazik e donesen na gr~ko tlo od nekoja tatkovina severno od
Crno More.488Ti se zalagaat za teorijata koja veli deka proto-indoevropskiot jazik ne e ni{to drugo osven zbir od mno{tvo dijalekti govoreni {irum Anadolija i Balkanot, me|u
koi se nao|a i gr~kiot dijalekt, poto~no dijalektot govoren vo toga{na Grcija. Ovoj model
moè da se stavi vo nizata izolacionisti~ki ili takanare~eni anti-difuzionisti~ki paradigmi, dominantni vo arhelologijata i antroplogijata u{te od ~etiriesettite godini na
20 vek, periodot koga pove}eto od niv i se vospostavile; spored moeto mislewe, negovata dominacija treba da se sogleda kako izvesna reakcija ustremena protiv kolonijalizmot, komu
akademizmot, o~igledno, mu prestavuva svoeviden akademski refleks. Kako {to se pokaùva
vo praksata, lingvisti~arite i klasicistite se pokaùvaat kako ponefleksibilni vo napu{taweto na difuzionisti~kiot koncepot otkolku {to e slu~aj so u~enite ostru~eni vo drugite srodni disciplini, a pri~inata za toa moèbi treba da se bara vo nikoga{ nepojaveniot nedostatok od zadovoluva~ki objasnuvawa vo vrskite io povrzanostite pome|u poznatite
jazi~ni semejstva. Vo nivna polza odel i nesoborliviot argument deka {ireweto na vlijanieto preku pohodi i naseluvawa igralo ogromna uloga vo vospostavuvaweto na istorijata koja ja poznavame denes, pri {to nema nikakva pri~ina da ne veruvame deka toa, najverojatno,
bilo slu~aj i za praistorijata.
Modelot na avtohtono poteklo prestavuva svoevidno vra}awe kon poziciite zastapuvani od Karl Otfrid Miler nekade kon dvaesettite i triesettite godini od 19 vek, odnosno vo periodot pred vostanovuvaweto na Arijskiot model. Sepak, a vpro~em sli~no kako
Miler, negovite zastapnici bile na{teluvani po severni~ki i evropski terk a toa, kako
{to jasno moèvme da sogledame, zna~elo deka moèbi pove}e duri i od pobornicite na Arijskiot model, projavuvale u{te pogolemo neprijatelsko rasploènie kon teoriite vtemeleni vrz predanijata za kolonizacija od Bliskiot Istok nekade kon krajot na Srednata bronzena epoha. Me|utoa, ovaa odbivnost, kako i nedostatokot od bilo kakov prethelenski sloj,
e pri~ina Modelot za avtohtono poteklo da nema nikakvo objasnuvawe za prisustvoto na neindoevropski elementi vo gr~kiot jazik, {to e edna od naj~esto polzuvanite slabosti od branitelite na Arijskiot model.Vo sekoj slu~aj, a moèbi najmnogu zatoa {to pove}eto od niv
rabotat vo ramki na dominantnata paradigma na arheologijata, na zastapnicite na Modelot
za avtohtono poteklo kako da ne im prestanuva problem da go prenabregnat ovoj o~igleden i
fundamentalen nedostatok. A bidej}i tie, isto kako i zastapnicite na Arijskiot model, na~elno ja isklu~uvaat mo`nosta za postoewe bilo kakvo bliskoisto~na vme{anost vo prikaznata, ovoj nivni me|useben koflikt samo posredno ja dopira oskata na Crnata Atena, vo ~ij
fokus na interes e pred se konfliktot pome|u Anti~kiot i Arijskiot model.
Isto~no- Mediteranski kontakti
Se do sredinata na {eesetite godni na 20 vek, zabele`liv e postojan porast na onoj
poseben vid omraza naso~ena kon Fenikijcite. Ris Karpenter ne prestanuval da pritiska so
svoite kampawi ~ija, osnovna cel bila {to pogolemo sniùvawe na datumite koi se odnesuvale na prenosot na azbukata, so {to sledstveno se namaluval i obemot na fenikijskoto
vlijanie na ovie prostori, a ovie negovi usilbi bile prifa}ani, i toa vo edna golema mera.
Onaa mo`nost za dopu{tawe na pretpostavkata za eventualna kolonizacija na Teba, vo
osnova bila otfrlena. Vo su{tina, najre{itelnata arijska interpretacija na Kadmejskata
legenda, zad koja stoi francuskiot u~en F. Vijan, se pojavuva vo 1963 godina. Interesno e da
se zabeleì i deka mnogu avtori prodolùvale da ja negiraat, ili ako ni{to pove}e da ja
sveduvaat na minimum mo`nosta za postoewe kontakti vo predelot na Isto~noto Sredozem488
Bidej}i dosega ni{to ne e pronajdeno deka Belcite na jug donele ne{to,s bilo obratno, i do denes.
266
je, osobeno vo pogled na opsegot koj ovie kontakti, uslovno, go zazemale; vo 1951 godina, angliskiot anti~ki istori~ar R. Mejgs go zapi{al slednovo vo svojata revizija na istorijata
na Bjuri: (Vijan=vijan, v=b; Viena=vien-a, R.I.)
Po se izgleda deka postoi edno prili~no koherentno koli~estvo pi{ani
dokazi koe govori vo prilog na postoewe bliski kontakti i vrski
pome|u Mikencite i Fenikijcite ili nekoi drugi Semiti, vo
periodot na Bronzenata epoha. Za àl, na ovie dokazi kako da im
nedostasuva potrebnata deslednost i ubedlivost...Kako ne{to daleku
poseriozno deluva raste~kiot somne` za toa dali navistina
se slu~ilo doseluvawe na opredeleni populacii od Bliskiot Istok na
teritorijata na Egejot i/ili Zapadniot Mediteran za vreme na
Bronzenata epoha.
Naporedno so se poza~estenoto izleguvawe na povr{ina na zna~itelni koli~estva
arhelo{ki dokazen materijal koi odele vo prilog na teorijata koja go zastapuvala stavot za
postoewe kontakti pome|u Egejot i Levantot, pretpostavkite odele vo nasoka deka toa so
sigurnost se dolèlo na nekakva inicijativa od gr~ka strana: ...po zavr{uvaweto na SM
(Sredniot Minojski) vtor period, kako i vo tekot na pogolemiot del od podocne`niot period vo vtoriot milenium, edinstveno za moreplovcite, trgovcite i zanaet~iite od mikenska Grcija moè da se smeta deka bile vo mo`nost da go povrzat Egejot so Orientot. Od
pri~inite koi imavme mo`nost da gi razgledame vo Osmoto i Devettoto poglavje od knigava, mnogu od semitistite kako da ne se drznele da ~epkaat po istorijata na Fenikija, koja
se do {eestite godini od 20 vek, ednostavno bila prepu{tena vo racete na klasicistite i
filhelenite. Vo 1961 godina, libanskiot u~en D. Baramki povtorno ja vozobnovil teorijata
-postavena za prvpat od Evans na preminot na vekot, a potoa i od Vuli vo dvaesettite i
triesettite godini od 20 vek- koja se temelela na toa deka siot uspeh na Fenikijcite se bazira na potsiluvaweto koe go dobile poradi nastanatoto me{awe na nivnata krv so onaa na
Arijcite; dodeka klasi~no obrazovaniot i obu~en D. B. Harden, vo svojata kniga Fenkijcite
izdadena vo 1962 godina, ja prifa}a idejata deka Mikencite bile dominantnata sila koja ja
imala kontrolata vrz moreto vo tekot na Bronzenata epoha.
Voo~i novite arheolo{ki otkritija koi ukaùvale na postoeweto na kontakti, kako i poradi faktot deka pretpostavkite se dvièle vo nasoka oti postoi pogolema verojatnost pretpostavkite se dvièle vo nasoka oti postoi pogolema verojatnost pretpostavenoto vlijanie da bilo od istok kon zapad, a ne obratno, po~nale da se pojavuvaat reakcii
ustremeni ne samo protiv teoriite koi go negirale postoeweto na kontaktite pome|u ovie
dve kulturi, tuku i protiv teoriite koi incijativata za vospostavuvawe na ovie kontakti
im se pripi{uvale isklu~ivo na Mikencite i na podocne`nite Grci. Golemiot amerikanski u~en, Vilijam Foksvel Olbrajt, eden od doajenite vo oblasta na semitskite prou~uvawa
i istraùvawa, i toa se do negovata smrt vo 1971 godina, kako moèn period na fenikijskata kolonizacija go naveduval 9 vek, pa duri i 10 vek pr.n.e Avstraliskiot anti~ki istori~ar
Vilijam Kulikan, vo ramkite na eden isklu~itelen smel nau~en trud, stavil naglasok vrz
centri~nosta, originalnosta i po{iroko rasprostranetoto vlijanie na Levantot vo periodot na vtoriot milenium pr.n.e., pritoa itro odbegnuvaj}i go Anti~kiot model i pra{aweto dali Zapadnite Semiti go izvr{ile nazna~enoto dalekuse`no vlijanie nad starogr~kata
civilizacija.
Ponatamu, negiraweto na predanijata za Kadmos, najslabata ni{ka vo Estremniot
arijski model, prodolìla da gi podgreva ve}e nakrenatite somneì. Pro~ueniot marksisti~ki orientiran klasicist, Xorx Tompson, vo 1949 godina, kako i negoviot kolega R. F.
Vilets ne{to podocna, poto~no vo 1962 godina, ostanale na stavot deka Kadmejcite bile semitsko pleme koe preminalo od Fenikija na Krit, po {to se upaptilo i kon Teba. Isto taka
vo 60-tite godini, i libanskite istori~ari D. Baramki i Nina Xidexijan bile ubedeni vo
postoeweto na fenikijskoto prisustvo vo Teba, iako mislele deka toa se slu~ilo nekade vo
periodot na @eleznata epoha. Imalo i takvi istori~ari koi odele duri i podaleku,
prifa}aj}i gi ne samo Kadmejskite legendi i predanija, tuku i onie za Danaos. Klasicistot
X. Haksli gi iznesuva svoite stavovi vo deloto nasloveno kako Krit i Luvijcite, izdadeno
vo 1961 godina; i pokraj sugestijata sodràna vo naslovot, vo ova delo pove}e vnimanie ob-
267
rnuva na ovaa anadolska vrska, otkolku na onie koi se odnesuvale na Egipet i na Levantot.
Vo ovoj smisol, ne e neva`no da se napomene i deka ovaa kniga bila izdadena pridvatno.
Eden u{te pointeresen razvoj na nastanite predizvikala publikacijata koja, imeno, se slu~ila ve}e narednata godina, na tretoto izdanie na vtoriot tom na Anti~ka istorija na seu~ili{teto Kembrix kade e pomesteno edno poglavje pod naslov Podemot na Mikenskata
civilizacija, zad koe stoi potpisot na arheologot klasicist d-r Frenk Stabings. Imeno
Stabings go prifa}a Anti~kiot model dotamu, {to duri pretpolaga invazija od Egipet, pri
{to izrazuva uveruvawe deka vo Grcija do{lo i do vostanovuvawe na kneèstvo na dinastijata na Hiksite; me|u drugoto naveduva i deka ova negovo tolkuvawe nao|a svoja potkrepa vo
poslednite dokazi steknati po pat na arheolo{ki istraùvawa, koi ukaùvaat deka stara
Grcija, u{te od samiot po~etokod mikenskiot period, navistina bila podloèna na izvesni
bliskoisto~ni i egipetski vlijanija.
Drug nau~nik,po vokacija isto taka arheolog klasicist, po{la u{te podaleku. Emil
Vermol, so titula profesor na univerzitetot Harvard i specijalist tokmu po ovie pra{awa, sugerira edno mislewe deka Mikenskata civilizacija, vsu{nost, bila vo postojan kontakt so Egipet i so Fenikija vo tekot na celoto nejzino postoewe. Vo 1960 godina, vo opisot
koj se odnesuva na nejziniot kolaps, taa pi{uva:
...ne{to {to moèso sigurnost da se kaè e deka ne is~eznale
Mikencite, tuku Mikenskata civilizacija. Silata na taa civilizacija vo
golema mera zavisela od intenzivnite kontakti so Krit i so Istokot, i
toa u{te od vremeto na Grobovite so okna (najstari grobovi otkrieni na
Mikena od strana na [liman) pa natamu. Koga ovie me|usebni kontakti
bile prekinati, mikenskata kultura stagnirala do toj stepen, {to stanala
sterilna do neprepoznavawe.
Sekoga{ treba da imame na um deka vakvi gledi{ta bile, i se u{te se, vo najmala raka- tipi~ni. Pove}eto moderni britanski arheolozi i istori~ari koi se zanimavaat so mikenska Grcija- me|u drugite i êdvik, Dikinson, Hamond, Huker, Renfru i Tejlor- ostanuvaat na stavot deka Mikenskata civilizacija bila rezultat na naporite vo domorodnoto naselenie koe ìveelo na toj prostor.Ovie o~igledni kulturni pozajmuvawa od Bliskiot Istok
i Afrika od strana na Grcija, se sogleduvani kako eden vid zapoznavawe so Bliskiot Istok
i so Afrika blagodarenie tokmu na gr~kata incijativa: eklatantni primeri za toa se, da re~eme, pojavite od tipot na vra}aweto na kultot na platenata vojska, trgovijata, pa duri i razvojot na turizmot na Bliskit Istok itn.
Celosno isklu~uvaj}i ja mo`nosta od bilo kakvo egipetsko ili hanaansko vlijanie
vrz gr~kiot jazik i kultura, akademskiot establi{ment po~nal se po~esto da pribegnuva
kon vakviot fakt pri napadite upateni kon hipotezite za postoeweto invazija, vtemelena
vrz gr~kite predanija ili na opredeleni arheolo{ki paraleli. D- r Stabings, vo odnos na
negovite ogledi koi se odnesuvale na dinastijata na Hiksite, se obidel da go zaobikoli seto
ova (Hiksite bile samo Belci: Pelazgi, Pelesti=Belesti, Pelasti=Belasti..., R.I.):
Deka nivnoto pristignuvawe ne bilo pridruèno so nikakva
ponatamo{na, da go nare~eme toa taka, egiptizacija, sovr{eno
soodvetstvuva so ona {to e stasano do na{ite soznanija, a {to se odnesuva
na Hiksite vo Egipet. Tie, imeno, vostanovile malku na broj, no zatoa
novi voeni tehniki i na~ini na organizacija na rabotite i tie ne
pretstavuvale nekakvo masovno dvièwe na narodot, tuku poprvo
prestavuvale edna vojni~ka kasta...Ne dovele so sebe nekakov nov jazik
ili ne{to sli~no....
Spored moe mislewe, postojat golem broj nedoslednosti vo ovie negovi analizi za
vlijanieto na Hiksite vo Egipet. Kako prvo, nie vo osnova znaeme mnogu malku za periodot
na Hiksite. Razgleduvano na dolgi pateki, nema somne` deka, i pokraj ona povtorno izbuvnuvawe na egipetskiot nacionalizam i kultura vo periodot na 18-ta dinastija, pozna~ajnata kulturna transformacija tamu, sepak, se slu~ila za vreme na tu|insko vladewe so zemjata.
Vo sekoj slu~aj,d-r Stabings e vo pravo koga Hiksite gi opi{uva kako nekakva vojnika kasta;
no, ne{to, sli~no kako i Mongolite, koi vo eden golem stepen gi sme{ale, poto~no gi smatile kulturite na evroaziskiot kontinent, i tie vo edna golema merka se pokaùvaat kako
268
kulturno formativni vo procesot na prenos, na transmisija na drugite civilizacii- na semitskata, na primer, na tloto na Egipet, na minojskatai egipetskata vo Grcija itn. [to se
odnesuva do Grcija, zemaj}i go pri toa predvid faktot deka nejziniot civlizaciski gabarit
ne e nitu priblièn so onoj egipetskiot,smetame deka taa bila mnogu popodlo`na na promeni; kako logi~en zaklu~ok od setoa ova proizleguva deka daleku pogolema e verojatnosta Hiksite da izvr{ile pogolemo vlijanie vo predelite okolu Egejskiot basen,otkolku obratno.
Od druga strana, gledano niz edna istoriografska prizma, pozicijata koja {to ja
zazemal Stabings, na nekoj na~in prestavuva navra}awe kon pozicijata koja ja zastapuva Konop Titlvol vo triesettite godini od 19 vek, ili Adolf Holm vo osumdesettite godini vo
istiot vek: iako moèbi i imalo nekakvo prisustvo na egipetsko ili semitsko naselenie na
tloto na Grcija, toa ne bilo od nekakvo pogolemo zna~ewe, bidej}i ne predizvikalo nikakvi
pozna~ajni promeni. I pokraj raskinuvaweto so onoj sirov rasizam, domnanten vo periodot
od 1885 do 1945 godina, i Stibings, vpro~em kako i negovite prethodnici, na~elno go odbival Anti~kiot model.
Toga{nite sveì arheolo{ki dokazi, vrz koi Stabings vsu{nost i gi temelel svoite ogledi, ne bile dovolni da go rastresat cvrsto vkorenetiot Ekstremen arijski model.
Sepak, vo tekot na {eesetite, vo svetlinata na denot izleguvale se pogolem broj novi naodi,
koi rasvetluvale izvesni raboti koi svedo~ele za nimalku bezna~ajnoto vlijanie koe gi
imale Levantijcite i starite Grci vo predelot na Isto~niot Mediteran. Vo 1967, pomorskiot arheolog Xorx Bas go objavuva svojot izve{taj za edinstveniot pronajden brod vo taa
oblast koj datiral od Docnata bronzena epoha. Iako Bas smetal deka ovaa trgovska galija,
zarinkala blizu rtot Gelidonija vo Ju`na Turcija, bila siriska, toj ne oti{ol dotamu da
tvrdi deka toa neizbe`no upatuva deka celiot brodski soobra}aj od toj period bil celosno
pod Hanaanska kontrola. Sepak, kako od ovoj, taka i od mnou drugi dokazi izlezeni na videlina, toj zastapuval stav deka vo tekot na Docnata bronzena epoha, trgovskata dimenzija na
Levant bila od centralno zna~ewe za regionot. Na izvesen na~in, ova gledi{te direktno gi
potkopalo onie {iroko rasprostraneti i prifateni, no nevtemeleni i bez pokritie tvrdewa za postoeweto na nesemitskata Minojska i nesemitska Mikenska talasokratija, termin
koj ozna~uval primorsko kralstvo, {to zna~elo kone~no poni{tuvawe na tezata, zastapuvana prvenstveno od Beloh, deka fenikijskite brodovi ne gi poseduvale potrebniot kapacitet za da bi moèle da gi dostignat Egejskite bregovi pred 8 vek pr.n.e.489
Vo 1963, kako i vo tekot na godinite koi sledele, do{lo do pronao|awe golem broj
predmeti vo po{irokiot region na Bliskiot Istok, vklu~uvaj}i gi trieset i osumte pe~ati
so cilindri~na forma, pronajdeni vo Kadmeion, odnosno vo ruinata na kralskata palata vo
Teba, vo slojot koj upatuval na 1300 godini pr.n.e, Pogolemiot broj arheolozi, pokaàle prili~no golama doza na pretpazlivost, me|utoa eden vakov naod, i toa vo grad so takvi vzaemni vrski so Fenikija, gi vozbnovil pretpostavkite vo prilog na toa deka onie tolku
osporuvani legendi za Kadmos, sepak bi moèle da sodràt i nekakva vistina vo sebe. A pred se, ovoj naod obezbedil municija za posledovatelniot napad vrz antifenikijskite pozicii zastapouvani od Arijskiot model. Vo toj period, mislam na {eesettite, istori~arite
na umetnost, pri nivnite isleduvawa na materijalot od Docnata bronzena epoha, koj stanal
dostapen za nivniot uvid, naiduvaat na golem broj motivi i tehniki koi ukaùvale na nepobitni me|usebni kontakti pome|u Bliskiot Istok i Egejot vo ovoj period; dodeka pravecot
na vlijanie, koj se odnesuval na poranata faza od periodot, ukaùval deka vlijanijata najverojatno pove}e se dvièle od istok kon zapad.
Interesno e deka nitu onie arheolozi-klasicisti, nitu onie koi rabotele isklu~ivo vo predelot na Egejot, ne ispoluvale otvoreno protivewe kon ovaa rabota. Od druga strana, zna~eweto na ovie arheolo{ki indikacii koi govorele vo prilog na vlijanieto koe go
489
Fenikijcite bile Belci. Zna~i, Pelazgi so pelazgiski=tn.slovenski jazik, a i pelazgiski=tn.slovenski bogovi. Tn.slovenski bogovi imale Egiptjanite...Persijcite...So toa {to avtorot uporno i po
sekoja cena toj si ja tera svojata pesna, Belcite bile Semiti, {to bilo falsifikat, koj proizlegol od
ona {to go pi{el Mojsej, a se potvrduva i so navodot: fenikijskite brodovi ne gi poseduvale potrebniot kapacitet za da bi moèle da gi dostignat Egejskite bregovi pred 8 vek pr.n.e. Tokmu zatoa ne
e vistina i ne bilo mo`no {to pi{el Mojsi za Noe so la|ata za Potopot, da go vnesi sekoe ìvotno...
269
imal Bliskiot Istok, bilo vo golema mera minimalizirano. A kako svoeviden kontrast na
toa, pronao|aweto na edno ogromno koli~estvo mikenski kerami~ki predmeti vo Levant,
koi datirale od Docnata bronzena epoha, na~elno bilo tolkuvano kako nepobiten dokaz za
gr~koto prisustvo na tie prostori, a vo izvesni slu~evi, duri i za izvesna gr~ka kolonizacija na toj region. Dodeka Majkl Astur, kako i nekoi drugi pretstavnici na semitisti~ata
kritika, na~elno ja isklu~uvaat taa mo`nost, jas ne ja isklu~uvam verojatnosta deka postoelo izvesno gr~ko kulturno vlijanie vrz Levantot vo tekot na 14 i 13 vek pr.n.e. Sepak, cvrsto ostanuvam i na stavot deka treba da se obrne vnimanie na prisustvoto na dvojni standardi kaj nekoi u~eni, koi {irokogradno go prifa}aat postoeweto na ova vlijanie, a go odbivaat postoeweto na vlijanieto koe go izvr{ile Zapadnite Semiti vrz Egejot.
Mitologija
Smetam deka e bitno da se naglasi i deka ovie novopronajdeni dokazi od materijalnata kultura, koi ukaùvale na postoewe na kontakti pome|u dvete civilizacii, na helenistite im deluvale daleku pomalku voznemiruva~ki otkolku onie koi zavleguvale vo domenot na motologijata i na jazikot. [to se odnesuva mitologijata, postoele dva na~ini za spravuvawe so naodite od se pobrojnite dokazi koi ukaùvale na neverojatnite sli~nosti pome|u bliskoisto~nite formi so onie prisutni {irum Egejot, bez pri toa da se izleze od ramkite na Ektremniot ariski model. Prviot, i najzadovolitelen na~in, bil prestaven preku
svoevidniot antropolo{ki pristap, proklamiran od Karl Otfrid Miler, a {iroko prifaten od istaknatite klasicisti od univerzitetot Kembrix, koi ìveele i rabotele na
preminot od 19 i 20 vek, izvesnite Xejms Frejzer i Xejn Harison: nivnite sogledbi bile deka ovie postoe~ki paraleli treba da bidat razgleduvani kako eden vid slu~ajni poklopuvawa na manifestaciite na ~ove~kata psiha. Se zalagale i za faktot deka postoe~kite sli~nosti me|u starogr~kite mitovi i kultovite i onie bliskisto~nite moàt da bidat objasneti vo svetlinata na toa {to takvi paraleli moàt da bidat povle~eni i vo odnos na mnogu drugi kulturi i civilizacii {irum svetot. Drugiot na~in e vmetnat vo eden od pristapite koj ve}e be{e napomenat vo nekolku od izminatite stranici od knigava {to ja drìte
v race, odnosno vo onoj svoeviden ogled koj be{e celosno prifaten od modernite profesori
-klasicisti Volkot i Vest. Nakratko,toa e nametnuvaweto na orientalni vlijanija na Indijcite, Irancite, Hetitite, Hurijcite i Vaviloncite po proizvolnost.490
Ovie dva na~ini dovele do vostanovuvawe na edna tehnika od strana na amerikanskiot klasicist i mitograf, profesorot Fontenrouz, koja se sostoela od nivno kombinirawe i
postavuvawe i na tkn. univerzalni, i na zaemkite, nad opredela terotorija. Na ova mesto beleìme u{te eden prstap koj se obiduva da se spravi so problemite proizlezeni od povekuvaweto bliski vrski pome|u Grcija i zapadnata semitska kultura Ugarit, ~ija cel bila da gi
postulira gr~kite kolonii vnatre vo siriskiot grad, od kade vsu{nost bi poteknuvale semitskite mitovi i prikazni. A kone~nata cel na sive ovie pristapi e edna i edinstvena- objasnuvawe na site novonastanati paraleli na bilo kakov drug na~in odo{to onoj koj go pretpo~itale i za koj se zastapuvale privrzanicite na Anti~kot model, odnosno zalagaweto za
vistinosta na postoeweto na egipetska i fenikijska kolonizacija na tloto na Grcija.491
Jazik
Niz celata kniga provejuva naglasuvaweto deka jazikot pretstavuva svoeviden sanctum sanctorum na Arijskiot model. So ova ne mislam samo na uverenosta od romanti~arskiot
tip, spored koja jazikot e osnovnoto sredstvo za izrazuvawe na edinstveniot duh so koj raspolaga eden narod, tuku i na samoto pozicirawe na jazikot vo srceto na akademskata disciplina. Sposobnosta i mo`nosta za koristewe na jazikot e sine qua non za iskaùvawe bilo
kakvo mislewe, a izvesno e deka duri niz neophodniot avtoritativen proces na izu~uvawe
na jazikot u~enicite se vramuvaat vo ramkite na disciplinata. Tokmu od tie pri~ini, ne e
voop{to za~uduva~ki deka dodeka se slu~uvalo edno razbirlivo podopu{tawe na obra~ot
stegnat okolu mo`nosata za dopu{tawe bliskosto~ni vlijanija vo oblasta na materijalnata
kultura i, do nekoj izvesen stepen, na onaa koja se zanimavala so mitologijata, vo domenot na
490
Belcite imale edna mitologija, koja ja odnele vo Indija (Vedi)..., Makedoncite duri i vo Amerika.
Belcite od Levantot stignale vo Kina...i Japonija. Nivni bile Egipet...Fenikija...Sirija...Persija
... Tokmu zatoa s bilo pelazgisko: ...jazik (zaemki...), Ugarit=ugarit, mitovi i prikazni,a bez crne~ko.
491
270
jazikot se u{te cvrsto stoele na svojot piedestal zabranata za dopu{tawe na mo`nosta za

postoewe nekakvi bitni vlijanija koi bi moèle da se okarakteriziraat kako afroaziski.
Ovde po~ituvanite u~eni prodolùvale da go pripi{uvaat nimalku maliot broj prisutni
orientalizami koi se nao|ale vo gr~kiot re~nik na indiskite, hetitiskite, hurijskite, vavilonskite, zapadnosemitskite i egipetskite izvori, i toa po istiot redosled na proizvolnost po koj i ovde se podredeni. (Piedestal=pi e de stal, R.I.)
Sepak, postojat dvajca sovremeno amerikanski u~eni so podednakov stepen na visoka
ostru~enost kako vo pogled na gr~kiot, taka i vo odnos na hebrejskiot jazik, ~ii imiwa se
Soul Levin i Xon Perman Braun, koi so osobena vnimatelnost i proniklivost mu pristapuvaat na problemot na vostanovuvaweto na hananskiot koren na golem broj zaemki prisutni
vo gr~kit jazik.492 Dosega, vo odnos na zapoznaenosta, no i na svesnosta na klasicistite vo
odnos na nivnata rabota, Levin e na~elno otfrlan zaradi negovoto opstojuvawe vo ubedenosta za postoewe genetski vrski pome|u semitskiot i indoevropskite jazici,493edna pozicija
koja e anatemisana vo pribli`no istiot period koga na golemata scena stapuva Ekstremniot arijski model- i, moè slobodno da se kaè, od pribli`no istite pri~ini. Deloto na Braun, koe doìvuva brojni publikacii po raznite ùrnali na semitisti~kite studii, ednostavno e ignorirano. Vsu{nost, na ovoj i sli~en na~in se pristapuva kon neosporlivite dokazi so koi rezultira rabotata na golem broj isklu~itelni nau~nici.494
Tuka e prisutno i ona isileno priznavawe deka zaemkite prisutni vo Linearnoto B
poteknuvaat od periodot na Bronzenata epoha. No, i pokraj toa, naj{iroko priznaeniot i
najcenetiot ogled koj se zanimava so problemot na semitskite zaemki vo gr~kiot jazik doa|a
vo forma na edna kni{ka potpi{ana od francuskiot lingvist E. Mason, wich restricted confirmed loans to words for material objects attested in the minute corpus od Phoenician inscriptions, so isklu~ok na onie pronajdenite vo ugarskiot jazik i vo Biblijata. Na toj na~in, doa|a do edno dopolnitelno namaluvawe na ve}e i onaka oskudniot broj priznati zaemki.495
Ugarit
Vo sekoj slu~aj, brgu do{lo i do svoevidnata reakcija na vakviot Arijanizam. Pred
da ja prosledime, nakratko }e se zadrìme na glavnata vnatre{na promena koja po~nala vo
koren da go nagrizuva Ekstremniot arijsko model- otkritieto na Ugaritskata civlizacija.
Ugarit bil grad-pristani{te na bregovite na Sirija, koj po pronao|aweto vo 1929 godina
bil iskopan i ispitan so isklu~itelna temelnost i seopfatnost. Re~isi neposredno po po~etocite na iskopuvawata, bile pronajdeni golem broj plo~ki od pe~ena glina vo slojot koj
datiral od 14 i 13 vek pr.n.e. Pogolemiot del od niv bile ispi{ani na akadski jazik, svoevidna Lingua franca na Docnata bronzena epoha, no pome|u niv imalo i plo~ki ispi{ani na nekoe nepoznato i se u{te nede{ifrirano klinesto pismo. Ovie napisi bile de{ifrirani so
edna molnevita brzina, a toa se slu~ilo poradi slednive dve pri~ini: prvata e deka za razlika od onie slogovni vidovi klinesto pismo, ova bilo alfabetsko, a vtorata, i u{te pova`na, e ispostavuvaweto deka ovoj jazik vsu{nost e edna prethodno nepoznata forma zapadnosemitski jazik, mnogu sli~en na hanaanskiot. (Samo pelazgiski pisma i govori, R.I.)
Ovoj nov jazik se pokaàl kako isklu~itelno dragocen za lingvistite. Pogolemiot
broj zapisi ispi{ani za nego se odnesuvale na izvesni ekonomski pra{awa i aspekti,so {to
se do{lo do isklu~itelno skapoceni informacii za strukturata na trgovijata vo major entrept.Drugi,pak,opi{uvale opredeleni legendi i rituali, me|u koi imalo i takvi koi se pokaàle kako nositeli na neverojatno zna~ewe, prvenstveno poradi nivnata isklu~itelna
sli~nost kako so bibliskite prikazni, taka i so gr~kite mitovi. Tokmu ova predizvikalo
ogromni problemi vo ramkite nazaednicata koja go zastapuva Ekstremniot arijski model,
zadavaj}i silen udar na nivnoto centralno ubeduvawe vo kategori~nata podelba na GrciArijci- i Levantinci-Semiti.496
492
Bidej}i zaemkite na pelazgiski jazik bile vo koine,a tie bile hanaanski, ovoj bil pelazgiski jazik.
Zna~i, indoevropskiot jazik bil jazik na Belci, a pelazgiski zborovi imalo vo aramejskiot jazik.
494
Evropskoto e pelazgisko=tn.slovensko: ùrnal=yirnal; braun=vraun=vrain, vrien, goren..., temen...
495
Zaemki tn.slovenski,vakov bil evrejskiot.Imiwa ednina: Kumram=k umram 1-vo i Ugarit 3-to lice.
496
Grci-Arijci i Levantijci-Semiti bile samo Belci=Pelazgi, ni{to crne~ko=semitsko. Sledi bibliskite prikazni i tn.gr~ki mitovi da se samo so svoeto pelazgiski=tn.slovenski ozna~uvawa i jazik
493
271
Obrazovanieto i podemot na Izrael

Helenisti~kiot tip obrazovanie ne pretrpel direktni posledici od oformuvaweto
i od posledovatelnoto {irewe na voenoto vlijanie na Izrael, iako tie, na eden sosema jasen
na~in, obznanile deka hanaanskite govoriteli ne bile ipso facto nesposobni za krevawe na
pohod ili za formirawe kolonii preku moreto. Mignovniot efekt koj kako rezultat se javil kaj golem broj istori~ari Evrei, odel vo nasoka ne za pogolemoto fokusirawe na nivnite u~ewa kon Palestina, a za smetka na toa do{lo do zapostavuvawe na dijasporata. Podednakvo na toa, se projavila edna tendencija za pretpo~ituvawe na istaknuvawe na razlikite
pome|u Izraelcite i nivnite hanaanski i fenikijski sosedi nasproti, na primer, prikaùvaweto na sli~nostite pome|u niv, {to dovelo do golemo ograni~uvawe vo isleduvaweto na
golem broj isklu~ivo va`ni komparativni studii.
Idirektnoto vlijanie koe go izvr{i formiraweto na dràvata Izrael e od ogromno zna~ewe vo mnogu aspekti. Na eden osoben na~in, toa vsu{nost ja vozbnovi gordosta na
Evreite vo ona {to moè da se nare~e sekularno ili svetovno evrejstvo. Vo prodolènie na
ova, a vo odnos na vostanovuvaweto na eden poseben vid polarizacija- ovde pred se mislam na
onaa podelba na religiozni i na sekularni nacionalnosti- go istaknuvam kako bitno ovozmoùvaweto na pogolem prostor za manevar vnatre vo evrejskata tradicija. Nekolkumina
u~eni uspeale da izvle~at ogromna polza od ovaa novonastanata situacija i da steknat svoevidna nezavsnost, a, konkretno, vo odnos na oblasta koja e predmet na na{eto vnimanie, dvajca od naistaknatite me|u niv, Sajrus Gordon i Majkl Astur, ìveat i rabotat vo Amerika.
Imeno, tie prestavuvaat primer za samosvesni Evrei koi uspeale da ostanat nadvor od onie
glavni tekovi na religijata i na Cionizmot. Glavniot dviè~ki motiv vo zalo`bite na
Gordon najverijatno e porivot za asimilacija. No, ovoj vid asimilacija e ne{to sosem poinaku od onaa asimilacija proklamirana i, kone~no, da se priklonat kon hristijanstvoto
ili kon helenisti~kata kultura. Na primer, Gordon na asimilacijata, na prilagoduvaweto,
gleda kako na eden vid partnerstvo vo koe i obete strani, svesni i gordi na svoite sopstveni
koreni, gi ustremuvaat svoite sili kon gradewe na edna pobogata civilizacija. I Asturovite pogledi se sli~ni, no kaj nego, mislam vo negovite dela, kako da se nasetuva prisustvo na
eden poizrazen pan-semitizam, projaven preku eden vid kolebawe pri pripi{uvaweto bilo
kako kreativnost na indoevropskite ili na egipetskite govoriteli.
Sajrus Gordon
Sajrus Gordon e izvonreden lingvist i, me|u drugoto, eden od najistaknatite semitisti. I pokraj brojnite obidi na negovite zakolnati neprijateli za negovo svrgnuvawe, negovata ve}e pionerska Ugariska gramatika ostanuva da vaì kako eden od standardite pri prou~uvaweto i isleduvaweto na prviot nov jazik so semitski koreni pronajdeni vo 20 vek. Vo
sekoj slu~aj, vo tekot na poslednive triesetina godini, toj se nao|a na samite margini od
akademskiot ìvot, a ne e mal broj na u~enite koi negovite ogledi gi smetaat za ekscentri~ni. Ova e delumno taka bidej}i negovite, da gi nare~eme taka, grevovi ili gre{ki, voop{to
ne se povrzani so nekakvi propusti ili izostavuvawa- koi {to, kako {to samo po sebe za
àl se nalaga, akademskiot svet ispa|a osobeno popustliv- tuku tokmu zaradi sprotivnoto,
{to se smeta za ne{to bez presedan. Kako dopolnuvawe na ova, negovite obidi za prikaùvawe na postoeweto na fenikijskoto, pa duri i izvesno rano evrejsko vlijanie vrz Amerika, se
tolku daleku od nekakva konvencionalna vistina i mudrost, {to napravija da izgleda prili~no sme{no. Seto ova dovelo celata negova originalna rabota, {to i navistina se slu~i,
no i se u{te se slu~uva, da bide otfrleno so prezir.
Edna u{te poseriozna zakana kon akademskoto status quo prestavuvaat usilbite na
Gordon naso~en kon povrzuvaweto na semitskata i gr~kata kultura. Imeno, toj sogleduva dva
postoe~ki mostovi me|u niv, edniot e onoj ugaritskiot, a drugiot onoj kritskiot, a zemaj}i
go kako osnova negovoto pove}egodi{no zanimavawe so Ugaritskata civilizacija, pi{uva
edna monografija na koja i go dava naslovot Homer i Biblijata, izdadena vo 1955 godina. Toj
go zaklu~uva ova delo so tvrdeweto deka gr~kata i evrejskata civilizacija pretstavuvaat
dve paralelni strukturi izgradeni na edni i isti isto~no- mediteranski temeli. Iako vakvoto tvrdewe vo edna golema mera se poklopuva so ideite na Evans, proklamirani u{te kon
po~etokot na 20 vek, toa voop{to ne zna~elo deka tie }e bidat primeni na eden potoleranten na~in od strana na u~enite koi mu bile dosledni na Ekstremniot arijski model. Ili,
272
kako opi{uva samiot Gordon, reakcijata na negovite dela bila (Toj ni{to ne kaùva razli~no od drugite avtori, navedeni od Bernal. Site tie na M.Bernal mu se dopa|ale, R.I.):
...ostro: nekoi od recenzentite ne gi {tedele falbite, dodeka drugi bea
prili~no zajadlivi. Me|utoa, edno ne{to stana sosem izvesno. Pove}e ne
pretstavuvav eden obi~en i staloèn u~en koj specijalistite go imaat
prifateno kako u{te eden vo nizata tivki nau~nici. Stanav glavniot
vomznemiruva~ na akademskiot mir a, vo isto vreme, i u~en ~ii ogledi i
viduvawa naidoa na golem interes i kaj po{irokata publika.
Ovde, kako {to vpro~em se slu~i i so Viktor Berar pedesettina godini porano, povtorno doa|a do edna sostojba na podelba pome|u op{toto mislewe, so negovite grubi preferirawa na ednostavni i golemi kombinacii, i ona profesionalnoto, neli, mnenie, so negovite sitni~arewa. Profesionalnosta, sama po sebe, pobaruva to~ni, ograni~eni i me|usebno nepovrzani temi, podobni za individualno isleduvawe i privatno poseduvawe na opredeleni znaewa. Pri projavuvaweto opredelena reakcija kon stavovite na Berar i na Gor-,
don golem broj od drugite specijalisti se ~ustvuvale prili~no zagrozeni, a toa se dolèlo
tokmu na ubedlivosta i prifatlivosta so koi zra~el ovoj napad kon akademskoto status quo.
Na obi~niot ~ovek, na laikot, idejata za postoewe bliska vrska pome|u Hemorovata
Grcija i ugaritskata i bibliskatas Pelestina moè da izgleda i sovr{eno prikladna, koga
}e se zeme predvid nivnata, uslovno kaàno istoriska i geografska bliskost,497a toa osobeno pretstavuva slu~aj po nastanatata diskreditacija na stavot deka Arijcite prestavuvaat
nekakvo posebna i superiorna rasa, do koj do{lo po vtorata svetska, odnosno po padot na nacizmot. Za profesionalcite vo oblasta, rabotite ne bile tolku ednostavni, a laicite koi,
se razbira neli, nemalo nikakva prestava za osobenostite vrzani za ova delikatno pra{awe
i koi nemale uvid vo detalite vo vrska so konkretnata situacija, pomesteni vo brojnite tomovi stru~na literatura, nemale nikakvo pravo da se somnevaat vo mnenijata na ekspertite.
Sepak, na golemo àlewe na golem broj akademici koi bi sakale da bide taka- od ednostavni
pri~ini bidej}i tokmu od toa zavisat nivniot status i nivnata egzistencija- ne sekoga{ ona
{to e o~igledno e i pogre{no ! Gledano vo retrospektiva, neretko se slu~uva da proizleze
deka e sosem mo`no i vistinito mnogu laici da uspeat da gi sogledaat rabotite daleku podobro otkolku golem broj izvikani profesionalci: nadovrzuvaj}i se na ova, go spomenuvam ona
{to go navedov u{te vo navedeniot del od knigava, a {to se odnesuva{e na stavovite iskaàni vo vrska so pomestuvaweto na kontinentalnite plo~i.
[to se odnesuva do Krit, vtorata vrska koja ja vospostavuva Gordon pome|u Semitite i Grcite, rabotata bila u{te poalarmantna. Vozbuden od nastanatoto de{ifrirawe na
Linearno B od strana na Ventris, Gordon u{te porevnosno prodolìl so isleduvaweto vo
nasoka na pretpostavkite deka- ni{to {to vo toa vreme bilo meta na èstoka kritika, no
denes e ve}e jasna i zavr{na rabota- znacite so koi se sluì ova pismo, vsu{nost, se odlikuvaat so istite fonetski vrednosti kako i onie od koi e sostaven i negoviot prethodnik, pismoto Linearno A, odnosno linearniot tip pismo so koe se sluèla Minojskata civilizacija vo nejziniot podocneèn period. Vodej}i se spored ovie principi, Gordon uspeal da is~ita nekolku semitski zborovi i da prepoznae izvesni semitski re~eni~ni strukturi vo
nekoi od podrevnite rakopisi.498Za da go postigne toa, toj trgnal od edna pretpostavka deka
vo Lenearno B postoela mala razlika pome|u naglasenite i nenaglasenite tkn. eksplozivni
soglaski (poto~no pome|u ps i bs, pome|u ts i ds, i pome|u ks i gs).499 Za celite na negoviot re~nik, toj crpel i od semitskite i od akadskite govori. Preliminarnite rezultati od negovite is~ituvawa na Linearno A Gordon gi objavuva vo mnogupo~ituvaniot bilten Antika,
vo 1957 godina; vo 1960 godina, toj gi nadograduva svoite stavovi i idei, kako vo odnos na dotoga{ postignatoto, taka i vo pogled na semitisti~kite is~ituvawa na izvesni podocne`ni
eteokritski napisi napi{ani so gr~ko pismo. Ona {to proizleguvalo od ovie negovi isleduvawa prete`no bilo smetano za nelegitimno, i toa u{te vedna{ po negovoto obelodenuvawe, no site tie obidi za obezvrednuvawe na negoviot trud padnale vo voda so spektakularno497
Zna~i, Belcite bile eden narod so eden ist jazik, so vremeto so pove}e govori, so svoja pismenost...
Koga bile podrevnite rakopisi, nemalo aramejski jazik, koj kako dvorasen jazik bil i na Pelazgi.
499
Pa kaj ps=bs, ts=ds, ks=gs do denes ima sovpa|awe vo site makedonski govori,kako {to e brigiskiot.
498
273
to pronao|awe na eblajskiot jazik vo 1975 godina, za koj se ispostavilo deka prestavuva zapadnosemitski jazik koj datira od tretiot milenium pr.n.e. Vsu{nost, eblajskiot jazik prestavuva svoevidna kombinacija od arhaizmi prezemeni od akadskiot jazik i zborovi i konstrukcii prisutni vo ugaritskiot i vo hanaanskiot jazik.500
Kako {to ve}e napomenavme, ogledite na Gordon vrz paralelite pome|u Homer i Biblijata, kako vpro~em i negovata rabota vrz Linearnoto A, prete`no bilo smetani za prili~no kontroverzni. Me|utoa, ovde kako interesno naveduvame deka Gordon, se razbira vo
odnos na negovata rabota, dobil ogromna podr{ka od dvajca beli u~eni Angli~ani od Ju`na
Afrika, a ova, spored moe mislewe, leì vo sovpa|aweto pome|u nivnite stavovi vo edna
eksternalisti~ka, odnosno ideolo{ka smisla. Imeno, dodeka po 1885 godina na golem del od
ìtelite na Severna Evropa i na Amerika voop{to ne im bilo problem slobodno da mu se
prepu{tat na prisutniot i raste~ki antiusemitizam, kaj Afrikanerite, vo odnos na Evreite, najverojatno zaradi nivnata prete`no fundamentalisti~ka tradicija, imalo me{ani ~ustva, kako na qubov, taka istovremeno i na omraza. Na krajot, ovaa kombinacija vrodila so
priklonuvawe kon antisemitizmot, prosledena so svoevidna sistematizacija na rasizmot,
koj i onaka bil prisuten kaj niv, kako i so stapuvawe vo alijansa so germanskite nacisti.
Od druga strana, Ju`noafrikancite Angli~anite nikako ne uspevale da ja prenabregnat onaa navodno zakana od neevropejcite, pa zatoa prete`no ostanuvale pri ambivalentniot stav vo odnos kon Evreite, zavle~kan po inercija u{te od 19 vek. Kako dopolnenie,
kaj niv se pove}e po~nala da se naloùva potrebata od objasnuvawe na nastanokot na ogromnite kameni ruini na Zimbabve, po koi taa zemja denes go nosi imeto. Duri i pred isleduvaweto izvr{eno so pomo{ na tkn. jaglenorodno datirawe na ovie ostanki vo tekot na {eesettite godini od 20 vek, pri {to se vostanovilo deka datiraat od 15 i 16 vek, stanalo sosem
izvesno deka bile izgradeni od strana na narodot [ona, koj inaku se u{te ìvee vo taa oblast.501 Me|utoa, prifa}aweto na takvo ne{to nikako ne doa|alo vo predvid, bidej}i rasnite stereoipi ne ja dozvoluvale mo`nosta da se dozvoli pretpostavka koja bi ukaàla deka
domorodnite Afrikanci bi moèle moèle da bidat sposobni za takvo ne{to; i taka, nastanakot na ovie gradbi im bilo pripi{an na Fenikijcite. Na toj na~in, na tloto na Ju`na
Afrika bile so~uvani i onie pozitivni ~ustva kon Fenikijcite koi bile ispoluvani vo tekot na celiot viktorijanski period {to, po se izgleda, e eden od presudnite faktori za
otvorenosta i slobodoumnosta prisutna kaj ju`noafrikanskite klasici po odnos na ova pra{awe.502
500
Vo tretiot milenium nemalo semitski=crne~ki jazik, na kogo se pi{elo, tuku samo na Pelazgite.
Herbert Wendt pi{i deka vo docnite istoriski vremiwa, naselenieto od ju`na Afrika bilo so
svetol ten i bilo nositel na prvata ~ove~ka kultura. Postojat karpesti sliki od ovie podra~ja, kako
na pr. vo tesnecot Cisap vo jugozapadna Afrika. Pri krajot na Prvata svetska vojna, tamu bila otkriena karpesta slika na koja e naslikana ~ove~ka figura so bel lik, naoruàna so lak i strela i potpolno oble~ena. Ovaa slika e nare~ena Belata dama od Gizab. Taa dama, spored ponovite ispituvawa bila ma`, imala svetol ten, evropskoprednoaziski, ili vo najmala raka hamitski crti na liceto
i crveno oboeni kosi. Slikata bila zaboravena, no povtorno pronajdena vo 1937 g. Ovojpat, zaedno so
nea se pronajdeni i drugi freski so sli~ni likovi. So metodot S-14, nivnata starost se procenila na
okolu 3.500 godini. Freskite ne gi napravile Bu{manite, Hotentotite ni Crncite. Pripadnicite na
taa grupa bile srodni so Mediterancite. Na freskite se gledaat lu|e so svetla koà, celi povorki na
oble~eni Belci koi presretnuvaat xuxesti Bu{mani, a me|u niv stoi preveduva~. Belcite od tie sliki ne se indoevropjani, ne se rodnini so dene{nite evropski narodi, tuku pove}e odgovaraat na ju`noevropskiseveroisto~en afrikanski tip, koj voop{teno re~eno, duri i laicite go narekuvaat Orientalec. Bilo predupredeno deka me|u tie sliki i umetnosta od egipetskokretskomikenskiot kulturen
krug postojat mo{ne interesni sovpa|awa. Drugi naveduvaat, deka slikite se delo od malajopolineziskite kolonisti od Madagaskar, ili pak, deka tie se potomci na starite Sumeri. Me|utoa, toe moèle da go napravat i drugi.[to se odnesuva za vo Zimbabve=zim bab ve so [ona={ona,kako vo Amerika,
bi moèlo da bide iz~eznata flota na Aleksandar Makedonski.Tokmu taa go tragala krajot na Svetot.
502
Vo DER GROSSE READER DIGEST WELT ATLAS stoi: Prvata nau~na ekspedicija za pro{iruvawe
na poznavawe na svetot trgnala od Sredozemno More. Ve}e okolu 1.200 pr.Hr. Fenikijcite gi preminale Stolbovite na Herkules (Gibraltar), gi dostignale Scili- Ostrovite pred angliskiot breg i
gi otkrile Kanarskite Ostrovi...Vikinzite go dostignale Grenland (okolu 900) i do{le vo godinata
1000 kako prvi na bregot na Severna Amerika. Bidej}i Vikinzi=Veneti, Peniki=Feniki, e mo`no...
501
274
Vo sekoj slu~aj, bitno e da se napomene deka i dvajca u~eni napomenati gore vo tekstot zazemale daleku potvrdokorni pozcii kon Linearnoto A, vo prilog na agnosticizmot i
na anadolskata vrska. Ovaa promena bi trebalo da se sogleda vo svetlinata na ostrite reakcii upateni protiv obidot za vospostavuvawe semitska povrzanost pome|u evropskite helenisti, koi doa|ale najmnogu od sorabotnikot na Ventris, t.e. Xon êdvig, doajenot na mikenskite lingvsti~ki prou~uvawa. Imeno, vo nitu eden od negovite nau~ni trudovi koi se
odnesuvale na Linearno B, poto~no nitu vo napisot pomesten vo Anti~kata istorija od seu~ili{teto Kembrix, nitu vo negovite masivni Dokumenti na mikenskiot gr~ki jazik, êdvig ne spomenuva deka i Gordon rabotel na problamatikata na Linearno A, a kamoli da napravi nekakov osvrt na negovata rabota, od koja pogolem del bil izdaden vo standardnite
bilteni. Vo ovoj pogled, interesno e deka êdvig, na edno mesto, samiot ukaùva deka propustite vo negovata bibliografija ne bi trebalo da bidat razgleduvani kako kriti~ki vtemeleni. Vo sekoj slu~aj, zna~eweto na Gordonovite hipotezi- i toa ne samo onie koi se odnesuvaat na rasvetluvaweto na prirodata na mikenskite zapisi, jazik i, voop{to, op{tstvomu dava osobena teìna na propustot napraven vo odnos na nivnata zastapenost.
Sudbinata na Gordon ne se razlikuva mnogu od sudbinata na mnogumina radikali.
Imeno, i pokraj toa{to Ekstremniot arijsko model, protiv kogo Gordon se vozdignal u{te
vo 50-tite godini od 20 vek, po~nuva da se uriva; i pokraj toa {to denes e sosem jasno vostanoveno deka Linearnoto A pismo moè da bide soodvetno pro~itano so pomo{ na glasovnite odliki karakteristi~ni za pismoto Linearno B; i pokraj toa {to e sosem izvesno postoewe na me{ani semitski jazici, kako i deka postoi izvesen broj semitski zborovi i vo
Linearno A i vo eteokritskiot jazik503 pri {to, vsu{nost, ne postoi nekakva fakti~ka i
realna pri~ina zo{to tie ne bi trebalo da bidat smetani za semitski jazici; i pokraj seto
ova, velam, nivnoto semitsko poteklo se u{te se negira, a na Gordon se u{te ne mu se pripi{ani zaslugite koi vo potpolnost gi zasluùva.
I pokraj faktot deka, vo mnogu aspekti, Sajrus Gordon prestavuva svoeviden akademski otpadnik, vremeto pokaàlo deka blagodarenie na negoviot jazik i na negovite sposobnosti kako u~itel,negovite u~enici i naslednici se edni od najdobro obu~enite stru~waci
proizlezeni od taa geeracija, kako i u~eni koi denes ja prestavuvaat glavnata dviè~ka sila
vo amerikanskite semitski prou~uvawa. Edna od pote{kite lekcii koi ovie u~eni imaa mo`nost da ja nau~at e lekcijata koja ukaùva na visoka cena koja treba da se plati za iskoknuvaweto od vostanoveniot red i poredok na ne{tata, a toa moè da bide sosem jasno sogledano preku faktot koj ukaùva deka samo eden od niv uspeal da izdade eden od negovite
ogledi koi se odnesuvaat na Krit. Vo sekoj slu~aj, kaj pove}eto od niv ostanuva da opstojuva
onoj poseben vid naklonetost kon negovite ogledi i stavovi, kako i uveruvaweto deka ulogata na Hanaancite i na Fenikijcite bila, i se u{te e, na eden sistematski na~in i vo edna golema mera, prenebregnuvana i negirana. Nivnoto vlijanie se pove}e go poklopuva ona akademski status quo, ve}e napomenato pogore vo tekstot, a setoa toa, osobeno vo SAD, doveduva do
edna tendencija za se pogolemo odbivawe na ona porane{no bezrezervno prifa}awe na dominacijata na klasi~nite prou~uvawa i studii vo odnos na semitskite.
Astur i negovata Helenosemitika
Gordonoviot kolega Majk Astur, da se izrazime taka- na kratki pateki, doìveal
zna~itelno pogolem uspeh. Vo tekot na triesettite godini od 20 vek, toj imal mo`nost eden
podolg period da prestojuva vo Paris, kade bil student kaj francuskiot ekspert za de{ifrirawe ugaritski tekstovi, [arl Virlo; imeno, Virlo bil pod golemo vlijanie na Berar,
a privatno bil ubeden vo vistinitosta na fenikijskite refrenci koi bile prisutni vo kadmejskite mitovi. Periodot od 1939 do 1950 Astur go minuva vo razli~ni sovetski zatvoreni~ki logori; slednite {est godini gi minuva vo eden grad vo Sibir, kade vo slobodno vreme,
i nadminuvaj}i golem broj raznorazni prepreki, uspeva da gi prodolì nau~nite istraùvawa vo pogled na gr~ko-semitskite relacii. Vo 1956 godina, toj go napu{ta Sovetskiot Sojuz i zamunuva za Polska, kade edna godina podocna mu se ukaùva mo`nosta da go pro~ita
onoj prv Gordonov napis koj se zanimava so pra{aweto na Linearno A. Nabrgu potoa zaminuSe govori za postoewe na me{ani semitski jazici, kako i deka postoi izvesen broj semitski zborovi i vo Linearno A i vo eteokritskiot jazik.Tn.semitski zborovi bile samo na Belci (PELAZGI).
503
275
va vo SAD, kade blagodarenie tokmu na Gordon se steknuva so akademska pozicija vo znamentoto evrejsko sveu~ili{te Brandeis. Tamu, vo 1967 godina, ja izdava negovata Helenosemitika, kniga vo koja se sodràni golem broj prou~uvawa i ogledi koi se zanimavaat so golemite
mitski ciklusi na Danaos i na Kadmos, kako i mitovite za onie, kako {to gi narekuva heroi isceliteli, me|u koi se nao|at i mitovite za Xejson i Belerfont. Vo ova negovo delo
se obiduva detalno da ja prestavi vzaemnata sprega pome|u gr~kite mitovi, ugaritskite legendi i bibliskite prikazni, kako vo odnos na strukturata, taka i vo pogled na nomenklaturata, a vo ovie negovi stremeì toj ~ekorel po stapkite na Berar, pri {to moè slobodna
da se kaè deka duri go nadminal.504
Kako {to ve}e napomenav i prethodno,pove}eto u~eni vo tekot na docnite pedesetti
i ranite {eesetti godini od 20 vek, kako {to toa na primer bilo slu~aj so Fontenrouz ili
Volkot, projavuvale tendencija koi barawa i prikaùvawa na paralelizmi pome|u gr~kite
i bliskoisto~nite mitologii, bez pritoa da projavat nitu tronka somne` deka gr~kite formi bi moèle da bidat izvedeni, t.e. proizlezeni od nekade drugade. Od koi pri~ini ova
Asturovo delo bilo pre~ekano na no` do toj stepen ? Kako prvo, na edno formalno nivo,
toa upatuvalo otvoren predizvik kon akademskata hierarhija; ova, pak, pretstavuvalo svoeviden odraz na relativnata mo} so koja raspolagale dvete disciplini. A, i pokraj toa {to
ne bilo prvpat klasicistite da raspravaat za postoeweto na izvesni paralilizmi pome|u
Istokot i helenskata mitologija, ova prestavuvalo ne{to sosem poinakvo i ednostavno neprifatlivo- ne{to od toj tip da bide ustremeno kon Grcija od strana na zastapnicite na
Orientalizmot.505
Pokraj toa, do{lo do pokrenuvawe na fundamentalni primedbi kon samata sodrìna koja Astur se nafatil da ja obrabotuva. U~enite od kovot na Fontenroiz i Volkot gi
ustremile svoite napori kon izvr{uvawe na edna vistinska ~istka na svetskata mitologijavklu~uvaj}i gi ovde i Indija i Iran itn.- pri {to dozvoluvale da doa|a do predimstvo dokolku, se razbira, slu~ajot go dozvoluval toa, na pomalku napadnati izvori. Kako svoeviden
kontrast na ova, ~inot na izveduvawe na gr~ki zborovi od semitskite koe so golama uspe{nost go prosledil Astrur ne samo {to stapil na svetata po~va na jazikot, tuku i gi dovel
vrskite pome|u Zapadnite Semiti i Grcite vo edna prili~no specifi~na i voznemiruva~ka
bliska korelacija. Ponatamu, dva od stoèrnite mitovi koi bile predmet na negovata analiza- imeno, onie koi se odnesuvale na Kadmos i na Danaos- govorele za periodot na Bliskoisto~nata kolonizacija na Grcija, {to na eden implicten na~in upatuvalo na verojatnata
vistinotost na edna takva pretpostavka. So osobena provakotivnost zra~i ~etvrtoto poglavje na Helenosemitika, a pri~ina {to zadira direktno vo sociologijata na znaeweto, a
skicata koja e pomestena tamu, a na koja se prikaàni skeletot na istorijata i ideologijata
kako na klasicizmot, taka i na klasi~nata arheologija, vsu{nost e temelot na site ogledi
koi ja obrabotuvaat ovaa tema, vklu~itelno i ovoj koj vo momentov go drìte v race. So ovie
negovi potfati, Astur uspeal da injektira doza na relativizam vo predeli i predmeti koi
prethono bile krajno imuni na silite na verojatnosta i promelivosta, i {to so taa nivna
rigidnost uspevale da transformiraat i da vlijaat vrz golem broj disciplini, i toa u{te
od periodot na dvaesettite godini od 20 vek.
Vo dva zbora kaàno, Astur uspeal da go dokaè- pace Rut Evans et al.- postoewe na
fundamentalni vrski pome|u zapadnosemitskata i gr~kata mitologija. No ova, se razbira,
prestavuvalo samo eden od negovata osnovna cel. Imeno, i Astur, kako vpro~em i Muvers i
mnogu drugi u~eni od periodot na sredinata od 19 vek, koi prete`no se drèle do [irokiot
arijski model, trgnal od uveruvawe deka pretstavata za kolonizacijata koi opstojuvala vnatre vo Anti~kiot model e vo zna~ajna mera blisku do pravilnata, so isklu~ok na tvrdewata,
projaveni vo nekoi slu~ai, deka se raboti za egipetski osvojuvawa, koga vsu{nost se vospostavilo deka i tie bile izvr{eni od Zapadnite Semiti. Vo su{tina, toj se zalagal za tezata
koja e prikladno sodràna vo slednava negova re~enica: Ne samo {to fenikijskiot jazik se
504
Astur poznaval tn.slovenski jazici, na koi se: [arl=Carl=Carl=caril, Virlo=vir lo... Ova bilo
pelazgiski.Istoto vaì za tn.gr~ki mitovi, ugaritski legendi i bibliski prikazni, s samo na Belci.
505
Edna{ se veli gr~ki, drugpat helenski. Vtorovo bilo od 6 vek.p.n.e. A pred toa samo Pelagonija so
Pelister. Sonceto=Helios bil nositel na s, koj bil kaj Egiptjanite, a Egiptjanin bil Mojsej=Mojsi.
276
govorel vo nekolku dela od Grcija vo Mikenskiot period, tuku i seto ona {to go pozmnavame kako Mikenska civilizacija ne bilo ni{to drugo osven edna periferna Bliskoisto~na
kultura, odnosno nejzin najzapaden ogranok. (Samo Belci so pelazgiski jazik, R.I.)
I pokraj toa {to go prikaàl prisustvoto na zaviden broj zaemki vo Linearnoto B
pismo, so {to se dokaàlo postoeweto na zna~itelno semitsko vlijanie pred 14 vek pr.n.e.,
Astur ne oti{ol ponatamu vo baraweto drugi primeri, primeri i od drugi nivoa i stepeni
od skaliloto na podemot na Grcija. Na primer, toj voop{to ne gi razgledal mo`nostite za
postoewe i na egipetsko kulturno vlijanie vo celiot toj proces; ili deka, vsu{nost, moèbi se se dolì na edna seop{ta bliskoisto~na navalica, koja se slu~uvala vo podolg vremenski period, so {to na najedonstaven na~in bi moèlo da se objasni prisustvoto, no i zna~eweto na golem broj od indoevropskite elementi prisutni kako vo gr~kiot jazik, taka i vo
toponimite i vo mitolo{kata nomenklatura, so {to na eden spontan na~in bi se do{lo do
otfrlawe na onoj nepotrben, pretpostaven i isfabrikuvan predhelenski sloj. No, bez razlika na toa Astur za navek ja smenil istografijata na anti~kiot Mediteran.506
Me|u drugoto, Helenosemitika mnogu dobro kotirala na pazarot. Sepak, nejzinite
recenzenti ispoluvale edna takva doza na kriti~nost kon nea, {to go nateralo Astur da se
otkaè od ponatamo{nite isleduvawa na ovoj problem. A na ~elo na kritikata stoel eden
od malkute u~eni koi gi poseduvale potrebnite ve{tini za da bi moèle da mu oponiraatizvesniot X. D. Muli, amerikanski arheolog so {iroko poznavawe na gr~kiot i na akadskiot jazik. Imeno, Muli zastapuval eden stav spored koj Helenosemitikata prestavuva dlaboko razo~aruvawe. Namesto sve` pristap kon razre{uvawe na problemot, vtemelen vo mno{tvoto novoproizlezeni materijali, ~itatelot nema mo`nost da pro~ita ni{to drugo
osven najobi~noto rechauffage na teoriite na Viktor Berar. Spored Muli, Astur ne uspeal
da dokaè ama ba{ ni{to vo odnos na postoeweto na gr~ko-levitskite vrski vo tekot na Bronzenata epoha. Toj tvrdel i dek napadite koi gi ustremuval anti-fenikijskite pozcii proklamirani od u~eni od tipot na Beloh vo periodot na devedesettite godini od 19 vek, Astur
se sopostavuval nasproti stavovi na ~ovek ~ii ogledi ne bile ni najmalku nalik na onie na
modernite klasicisti. Sepak, mo}ta na ovoj argument ja gubi silata so iskaùvaweto na sledniot stav na Muli: Jas ne predlagam da se branat apsurdnostite koi bile izdadeni i koi se
u{te se izdavaat, a koi se podnesuvaat na pra{awata okolu bliskoisto~nata civilizacija i
zad koi stojat eminentni klasicisti~ki imiwa (naglasokot e na avtorot).
Vtoriot stav iskaàn od Muli e do nekade namesto, prvenstveno bidej}i Beloh, vo
nekoi oblastite na disciplinata so koja se zanimava, se u{te uìva svoeviden ugled, a kako
vtoro, i pova`no, bidej}i vsu{nost ne postoi nekakva pogolema razlika pome|u antisemitizmot proklamiran od negova strana vo devetdesttite godini na 19 vek i onoj na Ris Karpenter, na primer, od pedesettite godini na 20 vek. Muli e vo pravo i deka mnozinstvoto moderni klasicisti ne gi delat onoj endemski vid rasizam i antisemitizam na nivnite u~iteli i
na u~itelite na nivnite u~iteli. Me|utoa, toa ne zna~i deka e vo pravo i koga gi povikuva
~itatelite da go progoltat apsolutno neprikladniot stav deka Ekstreminiot arijski model, vsu{nost, se oformuval kako ~ist i nezagaduvan od aktuelniot Zeitgeist vo koj se oformuval, ili od ogledite- koi denes bi bile smetani za kompletno naprifatlivi- na onie koi gi
formirale.
Tri godini podocna, vo 1970 godina, Muli se navra}a kon strategijata nare~ena napad preku eden napis so naslov Homer i Fenikijcite. Vo nego, toj se vodi spored istite linii na ve}e vostanovenata logika i znaewa, na koi vo izminatite stranici od knigava {to ja
drìte v race ima{e pove}ekratni navra}awa, a koi se zastapuvaat za slednovo- deka ne postoi arheolo{ki dokaz za postoewe na fenikijsko prisustvo na Mediteranot pred 8 vek pr.
n.e. ,507 kako i deka predmetite pronajdeni vo Levantot vo sloevite na iskopanite od Bronzenata epoha bile doneseni od straa na Grcite, bilo od strana na platenicite, bilo po nekakov trgovski pat, bilo turisti~ki...kako gode. Spored nego, Homerovite Fenikijci se vsu506
Samo ja falsifikuvale istorijata,za Belci vnesle Indoevropjani,Arijci, Semiti..., BEZ CRNCI.

Me|utoa, se navede: Prvata nau~na ekspedicija za pro{iruvawe na poznavawe na svetot trgnala od
Sredozemno More. Ve}e okolu 1.200 pr.Hr. Fenikijcite gi preminale Stolbovite na Herkules (Gibraltar), gi dostignale Scili- Ostrovite pred angliskiot breg i gi otkrile Kanarskite Ostrovi.
507
277
{nost Fenikijcite od negovoto vreme, koe toj go locira vo 8 vek pr.n.e; imeno, tie ne egzistirale vo isto vreme so Trojanskata vojna, niu pak vo Docniot Mikenski period. Vo su{tina, Muli na eden prili~no jasen i pasioniran na~in, vo ovie negovi ogledi ostanuva
cvrsto na stavovite koi gi zastapuval i Ris Karpenter, i pred nego, Beloh, a koi se temelele na toa deka vlijanieto koe fenikijskata kultura go izvr{ila vrz Stara Grcija bilo
nezna~itelno i od podocneèn datum. No, malku ponatamu vo knigava, }e se navratime i kon
edna svoevidna promena vo stavovite na Muli, koja e od ponov datum, odnosno koja se slu~ila
vo tekot na osudesettite godni od 20 vek.
Asturoviot naslednk ? X.^.Biligmaer
Iako deloto na Astur ne izvr{ilo nekakvo pogolemo mignovno vlijanie vrz klasicistite, toa sepak nai{lo na izvesen priem kaj nekoi istori~ari na antikata. A vo 1976
godina, doa|a do prifa}aweto na edno prili~no kusa doktorska disertacija na Univerzitetot na Kalifornija vo Sant Babara, za koja stoel potpisot na izvesniot X. ^. Biligmaer,
naslovena kako Kadmos i mo`nosta za postoewe na Semitsko prisustvo vo helenska Grcija.
Vistinata e deka tezite istaknati vo ovaa disertacija ispadnale daleku posmeli duri i od
samiot nejzin naslov, bidej}i vo niv ne samo {to do{li do prifa}awe na Astrovite ogledi
za Kadmejskite i Danajskite predanija, tuku i do nivno nadminuvawe, a pri~inata se dolì
na toa deka ovde, kone~no, do{li do napomenuvawe na egipetskoto poteklo na Danaos. Me|u
drugoto, Biligmaer vo svojot ogled vr{i kako povtorno naveduvawe na golem broj od ve}e
prifatenite semitski etimologii prisutni vo mnogu gr~ki zborovi,osobeno vo toponimite,
taka i napomenuvaweto na nekoi od onie etimologii so semitski koren koi bile otfrleni
vo 19 vek.508
Sedum godini podocna, vo 1983 godina, se pro~ulo edno izvestuvawe deka nekoja mala
holandska izdava~ka ku}a ima na um da gi objavi ogledite na Biligmaer sobrani vo edna
kniga. Toga{, se slu~uva avaa najavena i vetena kniga da bide povle~ena od pe~at vo posleden moment, pri {to e vredno da se napomene i deka taa se u{te ja nema videna svetlinata na
denot. Bez poznavawe na poedinostite povrzani so ovoj slu~aj, okolu toa {to, kako, i zo{to
toa se slu~ilo, ednostavno e nevozmo`no da se dade bilo kakov kone~en sud vo odnos na taa
rabota- a od druga strana, vakvata nastanata situacija kako da se vklopuva vo edna tendencija zabeleàna pove}epati dosega, imeno, onaa tendencija na obeshrabruvawe na izdava~ite da se nafa}aat kon pe~atewe i publikuvawe na dela koi proklamiraat eden vakov vid
akademski eres. Sol Levin509 vo odnos na ova pi{uva:
Ispadna deka potragata po izdava~ot podgotven da ja izdade knigata go
nadmina vremeto koe be{e potrebno da se kompletira istraùvaweto
okolu samata kniga, a se ispostavi i deka seto toa okolu izdavaweto be{e
isto tolku neprijateno kolku {to istraùvaweto be{e interesno i
vozbudlivo. Iskustvoto mi pokaà deka i po period od ~ekawe vo
vremetraewe pogolemo i od edna godina, pa i pove}e, naj~estoto ne{to
{to mi se slu~uva{e be{e da dobijam pismo so izvestuvawe deka deloto mi
e odbieno, ponekoga{ so kratko objasnuvawe, a naj~esto duri i bez toa.
Ova, imeno, pretstavuva i eden prili~no soodveten opis i na moeto sopstveno iskustvo vo odnos na onie raboti, dodeka Sajrus Gordon, na primer, uspeal sre}no da se izvle~e
od ovoj vid neprijatnosti so toa {to uspeal da gi otpe~ati i izdade svoite podocne`ni dela
blagodarenie na edna mala pe~atnica vo posed na negov blizok ~len od semejstvoto. I kako
posleden primer vo odnos na ovaa situacija ja naveduvam blagodarnicata na Rut Evans, inaku
slednata na koja i ostapuvam prostor vo moeto delo, i toa vo oddelokot {to sleduva, upatena
kon nejziniot izdava~ zaradi prifa}aweto na trudot za pe~atewe vo ovie, kako {to se
pokaà, te{ki vremiwa. Sive ovie gorenavedeni primeri imaa za cel da pokaàt do koj
stepen kontrolata e vo racete na akademskiot svet, koj {irej}i go svoeto vlijanie i vrz komercijalnite aspekti na publikuvaweto, uspeva da go obezbedi i da go odrùva ona akadem508
S bilo na Belci (Pelazgi), ni{to crne~ko (semitsko). Promenato bilo ona {to se mislelo deka e
tn.slovensko.Tn.slovenski jazik bil evrejskiot, od 6 vek pr.n.e. aramejski kako dvorasen jazik na Belci
i Semiti. Vakov bil i staroegipetskiot, a i po smrtta na Alaksandar Makedonski e koine,Ptolomeov.
509
Sol=Sil=s il=Il;Levin=lev in;Levin=Levan=lean;Levin=Livin=liv in, liin,lien: tn.slovensko.
278
sko status quo na vospostavuvawe standardi- kako {to tie miluvaat toa da go kaàt- ili, so
drugi zborovi, kako na sekoj moèn na~in se obiduva da im zastane na patot na opozicionerite na akademskata ortodoksnost.
Obid za kompromis: Rut Edvards
Dosega ne e projaven klasicist koj smeta deka e potrebno- ili moèbi posodvetno bi
bilo da kaàm,klasicist koj bi bil dovolno podgotven-da se proiznese so soodvetna odbrana
na pozicijata koja ja zastapuvaat klasicistite, nasproti upateniot predizvik kon niv od
strana na Gordon i na Astur. No zatoa, drugata strana istapuva so u~en ~ovek podgotven za
vospostavuvawe kompromis, spored kogo usilbite treba da se ustremat vo nasoka na vmetnuvawe na pozitivnite aspekti od dostignuvaweto na semitisti~kite istraùvawa vo visokoto {kolstvo. Stanuva zbor za d-r Rut Edvards, studentka na d- r Stabings, za kogo stanuva{e zbor vo edno od izminatite poglavja, poto~no onamu kade se osvrnuvavme na osvojuvawata
i vlijanieto od dinastijata na Hiksite. Da i se navratime na Rut Edvards, ~ija teza, i pokraj
toa {to bila kompletirana i podgotvena za izdavawe vo 1968 godina, kone~no bila izdadena
celi deset godini potoa. A {to se odnesuva do na{iot potesen interes, od centralnoto zna~ewe e nejziniot nau~en trud pod naslov Kadmos Fenikijecot.
Nejziniot stav kon Astur e kriti~ki. Taa èstoko gi napa|a negovite propusti preku sopostavuvawe mitolo{i paraleli bidej}i, kako {to tvrdi taa, na golem broj od negovite stavovi im nedostasuva potrebnata cvrstina i stabilnost; pronao|a deka se bazirani na
somnitelni is~ituvawa na dostapnite do uvid ugaritski tekstovi; prosledeni se so ~esto
me{awe na periodite; ili, pak, do niv e dojdeno edinstveno preku isleduvawe na opredeleni
zaedni~ki folklorni motivi. Taa projavuva i visok stepen na skepticizam vo odnos na negovite etimologii, najmnogu poradi eden vid specifi~na mlitaovost koja provejuva me|u niv,
neizbe`na pri zanimavaweto so celosno konsonantnite zapadnosemitski azbuki. Od edna
malku podruga prizma, taa vo podednakva mera e ostra i kon odbivaweto na priznavaweto na
drevnosta na Kadmejskite i Danajskite legendi od strana na izvornata kritika: bidej}i ne
pretrpele apsolutno nikakov napad od nitu eden od ranite gr~ki avtori, istaknuva taa, izvornata kritika morala da se potpira edinstveno na onoj isklu~itelno somnitelen argument od ti{inata. Pritoa, taa prodolùva so isleduvaweto na ovoj problem, se so cel da ja
opravda drevnosta koja im se pripi{uva na legendite koi govorat za fenikijskata kolonizacija.
Generalno zemeno, d- r Edvards se zaloùva kon site legendi da se pristapuva so isklu~itelna vnimatelnost, a pritoa, poèlno e od isleduvawata da bidat isklu~eni zaedni~kite narodni motivi koi ~esto moème da gi sretneme. Vo sekoj slu~aj, taa e dlaboko ubedena deka legendite za Kadmos i za Danaos vo sebe sodràt avtenti~ni mikenski elementi, so
{to se dobliùva do tvrdeweto na Astur deka dokazite koi proizleguvaat od legendite ne
se ni{to posubjektivno od onie koi doa|aat od drugi izvori. Ili, kako {to veli taa:
Ponekoga{, do nas znaat da stignat i kritiki koi se odnesuvaat na toa
deka bi trebalo da gi zanemarime legendite i da se prenaso~ime kon
konsultirawe na nekoi od drugite izvori koi, spored misleweto na nekoi,
se na nekoj na~in pobjektivni od predanijata. No, ovde mora da go
naglasime i toa deka arheologijata, jazikot, dokumentite i sl. se
objektivni samo do opredelen stepen, odnosno onolku kolku {to trae
nivnoto razgleduvawe i opisot na podatocite. So po~etokot na nivnoto
interpretirawe, vo toj proces se vme{uva i subjektivniot element. Ova
moè da bide prili~no soodvetno ilustrativno prikaàno preku
primerot so arheologijata: istite artefakti i istite nivoa i sloevi
moàt da bidat razgleduvani i interpretirani razli~no od strana na
razli~ni arheolozi. Ovde, isto taka, ne treba da se prenabregne i da ne se
zabeleì onaa tendencija arheolo{kite interpretacii da sledat
opredeleni aktuelni trendovi. Taka, na primer, vo odnos na britanskata
praistorija, vo za~etokot na vekov (20-ot vek zab. prev), bilo obi~aj
pogolemiot del novoproizlezeni promeni vo materijalnata kultura da
bivaat objasnuvani kako rezultat na nekakva slu~ena invazija; denes, eden
vakov stav vo odnos na toa e, na~elo, otfrlan, i se pribegnuva kon drugi
279
objasnuvawa, pri {to se stava akcent vrz razgleduvawe na promenite

nastanati kako rezultat od nejziniot rast i razvitok na izvesnata
kultura. Sli~no na ova, pa|a vo o~i onaa postoe~ka tendencija vo odnos na
razgleduvaweto na gr~kata praistorija, a koja e dominantna se do
devedesetite godini na 19 vek, na pripi{uvawe na golem broj
dostignuvawa od periodot na Bronzenoto doba na Fenikijcite ili na
nekoi od drugi orientalni narodi...kolku samo nabrzo potoa onaa
Kritska hipoteza stanuva re~isi op{to prifatena kako vistinita, a do
koj samo stepen vo dene{no vreme se akcentira nezavisnosta na kopnena
Grcija. Od ova proizleguva deka onie drugi izvori ne se sami po sebe
nekakvi objektivni izvori, ~ija primarna cel e soodvetno
rekonstruirawe na praistorijata: i tie, isto taka, podleàt na
ograni~uvawa od tolku istiot vid kako i legendite i predanijata.
Predmetot so koj se zanimava praistori~arot retko koga ne e sloèn,
pove}ezna~aen i, taka da kaàm, zamrsen, poradi {to...jas ne gledam ni{to
nelogi~no i nerazumnovo pribegnuvaweto kon razgleduvawe i na
legendite i predanijata, pod pretpostavka onoj koj se nafa}a na takvo
ne{to da si ja znae dobro rabotata i, narodski kaàno, da znae {to
pravi.
Taka, dodeka prifa}a deka na Kadmejskite legendi i predanija moè da im bide pripi{ano opredelena istoriska vistinitost i fakti~nost- i implicitno, istoto bi se odnesuvalo i na onie Danajskite- d-r Edvards ostanuva nesigurna dali tie soodvetstuvaat so kolonizacija od dinastijata na Hiksite koja, pretpostavkata e takva, se slu~uvala nekade vo 16
vek pr.n.e., ili so postoeweto na nekoj vid trgovska naselba vo 14 vek pr.n.e.Taa veruva i deka legendite ja dozvoluvaat pretpostavkata deka Kadmosovoto podignuvawe na Teba do{lo
od Krit, ili od Bliskiot Istok, pri {to za poverojatna ja smeta vtorata pretpostavka. Noovde ostanuvaj}i dosledna na stavovite na nejziniot u~itel, d- r Stabings, i na onaa tradicija na Tirlvol, spored koja dodeka e otvorena mo`nosta deka postoele semitski invazii,
toa ne prepostavuvalo nekakva pogolema razlika- taa jasno stava do znaewe deka edinstvenoto ne{to vo koe e re~isi sigurno e deka ne postoele migracii kon Grcija vo nekakvi pogolemi razmeri:
Dokolku se slu~ilo nekakvo nadoa|awe na populacijata od Orientot na
tloto na Grcija vo Mikenskiot period od pogolemi razmer, logi~no e toa
da bide ili prosvedo~eno preku nekakvi, specifi~ni za takvo ne{to,
arheolo{ki naodi, ili za edna takva migracija da postojat nekakvi
naznaki vo nekoi od dokumentite koi se odnesuvaat na Orientot. Me|utoa,
postoi nedostatok vo eden vakov tip dokazi, pri {to nitu lingvisti~kiot
materijal koj e dostaven ne od nekakva pogolema pomo{, od pri~ina {to
(pace Astur) semitizmite koi se prisutni vo gr~kiot jazik se prili~no
malku na broj, a nivnoto prisustvo moè da bide objasneto so toa deka tie,
ednostavno, prestavuvaat najobi~ni zaemki.
Ovde e karakteristi~na promenata na onoj karakteristi~en za arheologijata, argument od ti{ina ili tivok argument, ili pribegnuvaweto kon cirkularnosta na lingvisti~kiot argument, koja odi pribli`no vaka: Baraweto bliskoisto~ni etomologii za gr~ki
zborovi se pokaùva kako prili~no bescelno i besplodno, od prosta pri~ina {to ne postojat dostato~ni dokazi za postoeweto izdràni vrski me|u dvete kulturi. A bidej}i brojot
na zaemkite se pokaùva kako nezna~itelen, verojatnosta za postoewe nekakvi pozna~ajni
kontakti e navistina mala....
Vo sekoj slu~aj, i pokraj nejzinata vnimtelnost i nejzinata èlba toa da ostane na
edno poimlicitno nivo,voop{to nema somnenie deka Rut Edvards, i toa vo edna golema mera,
i toa kako vlijaele i delata na Gordon i delata na Astur. Interesno e deka Biligmaer, nemaj}i poim deka nejzinata teza voop{to postoi, se dvièl vo relativno ista nasoka pri negovite sopstveni isleduvawa. A zemaj}i gi predvid dostrelite i na obajcata, mene mi izgleda deka brodot na Ekstremniot arijski model po~nuva seriozno da se ni{a. Nakratko kaàno, i Edvards i Biligmaer bespogovorno go prifa}aat i go proklamiraat faktot deka sovr-
280
emeniot antisemitizam vo edna golema mera vlijael na toa {to i kako }e bide pi{uvano vo
odnos na Fenikijcite. Isto taka- a i vo ova Edvards odi po stapkite na nejziniot u~itel d- r
Stabings- i dvajcata ostanale crvsto na stanovi{teto deka legendite pretstavuvaat eden
legitimen izvor na informacii za praistorijata.
Vra}aweto na Fenikjcite od @eleznata epoha
Dodeka zalo`bite na Astur i na negovite sledbenici odele vo nasoka na povtirnoto
postavuvawe na scena na Fenikijcite i Hanaancite od Bronzenata epoha, postoele i zalo`bi koi odele vo nasoka na reaktuelizirawe na prisustvoto na Fenikijcite vo predelot na
Egejot vo Ranata èlezna epoha. Belgiskiot klasicist D. Van Berhem, vo negoviot nau~en
trud nasloven kako Svetili{tata na Herakle-Melkart:510 prilozi kon ogledite koi se odnesuvaat na Fenikijcite niz Mediteranot, izdadena vo 1967 godina, go iskaùva svojot stav
vo odnos na opsegot, mnoguzna~nosta i podocne`noto datirawe na vlijanieto koe go izvr{ile Fenikijcite vo predelot na Mediteranot vo za~etokot na 1-ot milenium pr.n.e. Nekolku godini potoa, vo 1979 godina, svetlinata na denot ja zdogleduva edno mnogu zna~ajno
delo koe proizleguva od peroto na u{te eden belgiski u~en, ~ie ime e Gi Bunens, a koe se zanimava so pra{aweto za Fenikijskoto rasprostranuvawe. Vo nego, nakratko kaàno, avtorot ja kombinira frankofonskata filofenikijska tradicija na Berar so akademskata samosvesnost karakteristi~na za {eesettite godni od 20 vek i so Asturovite politi~ki analizi
na klasicite.
Do po~etokot na 80-tite godini, duri i samata kolevka na Muli, Univerzitetot na
Pensilvanija bil zafaten od ovaa tendencija. Imeno, tokmu od strana na eden od negovite
studenti, P. R. Helm, doa|a do pi{uvawe teza vo koja sistematski go podreduva golemoto koli~estvo novoprinajden arheolo{ki dokazen materijal, {to od svoja strana nedvosmisleno
ukaùva na postoewe na zna~itelno Fenikijsko prisustvo vo predelite okolu Egejskiot basen vo periodot na 10 vek pr.n.e. Vo eden paragraf od ovaa teza, koja vo edna golema mera gi
pokaùva pote{kotiite so koi se soo~uva studentot koj se proiznesuva so zaklu~oci koi im
prkosat na crvsto vostanovenite stavovi na negoviot pretpostaven profesor, toj go pi{uva
slednovo: (Pensilvanija=pen silvan..., silva, silava: silva-silna-silta, v-n-t, R.I.)
Seto ova ne e so cel da sugerira deka teorijata za postoewe na
Bliskoisto~no monopolizirawe na moriwata- koja ne e prifatena kako
obrazec za postoewe na egejsko- orientalni trgovski vrski vo Docnata
bronzena epoha- bi trebalo da bide reaktuelizirana so cel da gi opi{e
uslovite koi vladeele vo Ranata èlezna epoha. Nitu, pak, ima za cel da gi
voskrsnuva <denovite koga u~enite gi gledaa Fenikijskite trgovci
rasposlani nasekade po Egejot, prikladno smetsuvaj}i gi vo vo 8 vek pr.n.e.,
kako se taka gi raznesuvaat svoite stoki i dobra po Grcija, upatuvaj}i
gi pritoa Grcite vo povisokite umetnosti i ume{nosti na
civlizaciskiot razvoj>, iako denes ovie fenikijski trgovci se
prikladno nare~eni <Kipro- Fenikijci>. Postojat o~igledni dokazi koi
ukaùvaat deka Atina, kako vpro~em i pogolemiot del gr~ki
gradovi-dràvi, bile postojano prisutni vo primorskite potfati koi se
odvivale vo ovoj vremenski period. Ona {to navistina se pretpolaga vo
ovaa teza e toa deka trgovijata so Orientot vo toa vreme vo edna

golema mera, ako ne i isklu~ivo, bila vo racete na trgovcite od Kipar
(i eventualno, na onie od Levasntskoto krajbre`je) (na drugo mesto vo
tezata, toj pi{uva i deka ovie dobra i predmeti koi se smetani za
Kritski, <se, vsu{nost, od fenikijsko poteklo>) koi imale vospostaveno
postojani trgovski vrski so jugoisto~niot del od Egejot, a povremeno

510
Bidej}i Herakle bil pelazgiski bog, nivniot pelazgiski jazik bil tn.slovenski. Sledi takov da e
poimot Melkart=mel (melk) kart. Prviot e tn.slovenski, a za vtoriot ve}e se kaà: do denes karta e
vrv~a, bokal=uterus. Toa e karterot, koj kako sad e e za maslo. Da se sporedi Mikla so mik, osnova za
Mikena (Svetiot Posejdon vo Mikale) i Melkart=mel kart=karta: mel=mel. Istovetno na Fenikijci
so Vikinzi. Tie bile povrzani so postojbinata na Slovenite. Tie se dvièle na istok vo nedonaselena Rusija. Ova bilo po tekot na ruskite reki. Ovie bile Varezi=va rezi, pi{ele so rezi=recki (runi).
Rusija bila Venetija.Sledi Fenikijci=Vikinzi=Veneti,a Veneti=Iliri:Ilir i Sloven se sinonimi.
281
trguvale i so Kikladite, Evbeja i Atika. (naglasokot e na avtorot)

Sega, pak, kon sredinata na osumdesettite, samiot Mula gi preobratuva svoite pogledi i stavovi. Vo eden ogled ispe~aten vo 1984 godina- napi{an po vlijanie na edna pove}e
od o~igledna impresija od mno{tvoto arheolo{ki dokazi- toj po~nuva glasno da ja zastapuva
tezata za postoewe na ogromno i isklu~itelno zapadnosemitsko vlijanie vrz Grcija od Mikenskiot period. No, bez razlika na se, toj ostanuva nepokolebliv vo odnos na pra{aweto za
prisustvoto na Fenikijcite vo Egejot vo tekot na Ranata èlezna epoha.
Nejveh i prenosot na azbukata
Voop{to ne se za~uduva~ki deka revoltot na semitistite bil najuspe{no projaven
pri napadite kon najbolnata to~ka na Arijskiot model- azbukata; a nie ve}e imavme mo`nost sosem jasno da ja uvidime bliskata povrzanost pome|u napadite ustremeni kon Ekstremniot arijski model od 50-tite i 60-tite i porastot na samodoverbata kaj evrejskata zaednica po
oformuvaweto na dràvata Izrael. A zgora na se,predizvikot upaten kon azbukata doa|a direktno od Izral. Vo tekot na 40-tite, semitistot i tolkuva~ na epigrafi, profesorot TurSinaj od Erusalim, prodolùva so napadite ustremeni kon datiraweto proklamirano od Ris
Kerpenter; potoa, vo 1973 godina, doa|a do svoeviden nov po~etok vo ovoj pogled, za {to najzaslu`ni se naodite na eden epigrafi~ar so prvenstvena titula arheolog, odnosno soznanijata do koi preku nivno isleduvawe do{ol izvesniot Xozef Nejveh, pomesteni vo napisot
pod naslov Nekolku semitski epigrafski ogledi vrz gr~kata azbuka.Poa|aj}i od ~isto epigrafski osnovi, Nejveh naveduva deka nepoznatata nasoka vo koja bile pi{uvani postarite
gr~ki napisi ne upatuvale tolku sli~nosti so na~inot na pi{uvawe karakteristi~en za
fenkijskata azbuka, odnosno oddesno-nalevo, tuku taa kako da nalikuvala na nekakva nepravilna forma na hanaanskiot jazik, odnosno na jazikot koj mu prethodel na fenikijskiot. Na
sli~en na~in, polo`bata na izvrsni gr~ki bukvi, me|u koi i onaa na i na , voop{to ne nalikuvala na polo`bata vo koja bile pi{uvani fenikijskite bukvi, tuku mnogu pove}e na
onaa koja bila karakteristi~na za poraniot period. Nejveh ponatamu naveduva i deka bukvite od raniot gr~ki period i bile identi~ni so hanaanskite, a ne so fenikijskite formi, kako i deka , , , , , , , a najverojatno i , iako ne nalikuvale na porane{nite
semitski oblici, kako daleku poverijatno ja navel mo`nosta da proizleze od podocne`nite
hanaanski otkolku od fenikijskite formi.511
Nejveh, me|utoa, sogledal i deka ovoj negov obrazec naiduva na opredeleni pote{kotii vo odnos na i , najranite primeroci od onie formi za koi pove}e se ~inelo deka nalikuvaat na fenikijskite formi koi datiraat od probli`no 850 godina pr.n.e., otkolku od
onie koi bile vo optek u{te podaleku vo minatoto. Toj vo odnos na ova navel prili~no nezgrapno objasnuvawe, a i pokraj komplikaciite so koi se soo~il, ostanal ubeden deka postarite bukvi, kako i mno{tvoto drugi dokazi, upatuvale isklu~ivo na period koj i prethodel
na standarizacijata na fenikijskata azbuka kako takva. Spored moe mislewe, negovata gre{ka se sostoi vo toa {to go prifatil podale~noto datirawe predloèno od Olbrajt, koj go
postavil tkn. Ahiranski zapis nekade okolu 1000 godini pr.n.e., po {to, vodej}i se spored
logikata na argumentot od ti{inata, svesno go postuliral ova datirawe kako periodot koga, vsu{nost, se slu~ila standarizacijata na jazikot, pri {to datumot na prenos na azbukata
bukvalno go vklopil kako da se slu~il samo pedesettina godini porano, odnosno nekade okolu 1050 godina pr.n.e.
Ovoj napis bil objaven vo Amerikanskiot arheolo{ki ùrnal, kade me|u drugoto
bile objavuvani i ogledite na Karpenter i na Ulman. Me|utoa, kako {to praksata pokaàla
deka toa neretko taka ispa|a so najgolemite predizvici upateni kon validnosta na akademskite ortodoksii, ovoj ogled ne nai{ol na re~isi nikakov priem.Glavniot naslednik na Ris
Karpenter, Oksfordskiot klasicist i specijalist vo oblasta na arhai~nite gr~ki pisma,
d-r L. Xeferi, gi ograni~ila nejzinite kritiki kon ogledot pomesten vo napisot edinstveno na kusi komentari od tipot: (Ulman=ul man, u=i..., R.I.)
Nejveh, so negoviot napis, koj zasluùva da mu bide obrnato seriozno vnimanie, posebno od strana na epigraferite koi se zanimavaat so Grcija, iako <dupkata> prisutna na
511
Crnci bez pisma. Belcite so bogot Sonce. Pa toa bilo kaj Sargon...Makedonci i Japonija. Vo olujno vreme, normalna pojava na prostorite na Belcite, da ima moqna, vo vid na =S: sila=s il=Helios.
282
gr~ka strana ostanuva kako problem (pri {to bi dodala deka toj gre{i i onamu kade {to pretpostavuva deka kusite formi na mu i na psi datiraat od porano). Se na se, i taa, a i nejzinite kolegi, prodolìle da se povikuvaat glavno na fundamentalnoto delo na Ris Karpenter; iako sega, od otkrivaweto i is~istuvaweto na gr~kite zapisi od 8 vek, tie pove}e
sakaat da se osvrnuvaat kon 800, otkolku kon 700 godina pr.n.e. Slu~ajno, ovaa svoevidna koncesija vsu{nost otsekuva edna od glavnite potpori na stanovi{teto koe go zastapuva Karpenter- potrebata Asircite da gi proteruvaat Fenikijcite kon zapad. Isto taka, taa i ja odzema silata na eden od negovite glavni motivacioni nameri, koja se sostoi od pokaùvaweto
deka fenikijskoto vlijanie stapilo na scena duri po formiraweto na gr~kiot polis.
Situacijata pome|u semitistite bila celosno poinakva. Eminentniot u~en, visoko
ostru~en i vo domenot na bibliskata sholastika i vo poleto na epigrafijata, profesorot
Kajl MekKarter, koj me|u drugoto e u~enik i kolega na poznatiot i priznat Olbrajtov naslednik, profesor Frenk Kros, vode~kiot semitski epografi~ar na univerzitetot Harvard, izna{ol sili da predloì eden svoeviden kompromis pome|e stavovite na Nejveh i onie
na Karpenter, koj se zaklu~uva so slednava izjava, koja zra~i so neigurnost i so neizvesnot:
Dodeka Grcite moèbi i bile vo sostojba da po~nat da eksperimentiraat
so fenikijskoto pismo dokolku rano kako {to e toa pretvpostaveniot 11-ti
vek pr.n.e., sosem e izvesno deka tie ne bile vo mo`nost; od nepoznati
pri~ini, da vospostavat edna vistinski nezavisna pismena tradicija se do,
najmalku, po~etocite na 8 vek pr.n.e. Od tie pri~ini, go smetam za
najadekvatno stanovi{teto koe go opi{uva gr~kiot sistem kako
proizlezen od opredelen fenikijski prototip koj datira od pribli`no
800-ta godina pr.n.e..
Jas sum na mislewe deka profesorot MekKarter e vo pravo koga naveduva dva izvora
na pozajmuvawa. Vo sekoj slu~aj, toj zastanuva vo eden pogled, odnosno vo negovoto tvrdo
ostanuvawe vo ramkite na ortodoksnosta, manifestirano najpove}e so negvoto na~elno prifa}awe na Karpenter kako avtoritet. MekKarter, isto taka, na eden posreden na~in dava
poddr{ka na stavot zastapuvan od Nejveh- a {to vpro~em bi moèl da bide eden azbu~en eksperiment, ako ne pozajmuvawe na nekoja porane{na azbuka ? Ovaa svoevidna dilema, vsu{nost, prestavuva edno op{to mesto, a mnogumina semitisti, tokmu blagodarenie na nea, go
imaat zamateno nivnoto datirawe na prenesuvaweto na azbukata, postavuvaj}i ja nekade pome|u 1100 i 750 gofina pr.n.e.
Sepak, pome|u semitistite imalo i takvi koi go postavile datiraweto povisoko na
vremenskata skala. Profesorot Kros, vo ovoj pogled, po~nuva vo golema mera da se pridviùva kon egledite na klasicistite. Vo 1979 godina, toj na eden izvonreden na~inja prikaùva su{tinskata povrzanost pome|u podale~noto datirawe na prenosot na azbukata i Ekstremniot arijski model:
Od perspektivata na eden Orientalist, golem broj od standardnite
argumenti na klasicistite koi se odnesuvaat na podocne`noto
postavuvawe na periodot koga se slu~il prenosot na pismoto pove}e na
dràt vod:
(1) Tvrdeweto deka Fenikijcite ne bile pristignati i prisutni na zapad
se do 8 vek pr.n.e. ednostavno ne e to~no i prestavuva eden
klasi~en primer za zabludite do koi moè da dovede argumentum e
silentio. Vistinata e deka Fenikijcite bile vo kontakt so ostrovite i
krajbre`jeto na Zapadnoto Sredozemje u{te od 11-ot vek pred
Hristos...
(2) Teorijata koja se zastapuva za postoeweto na edna prodolèna
Mra~na Epoha na gr~kata nepismenost, leka-poleka, kako da se
razurnuva...Na Orientalistot, edna vakva teorija...vo najmala
raka, mu izgleda krajno nedoverliva...
(3) Onoj {iroko rasprostranet i prifaten stav koj se temeli na toa deka
pozajmuvaweto na gr~koto pismo se slu~ilo neposredno pred da bidat
napi{ani onie najdamne{ni poznati i so~uvani do den-denes gr~ki
zapisi (za koi neodamna e utvrdeno deka datiraat od vtorata
283
polovina na 8-ot vek pred Hristos) e, ednstavno, pogre{en...

Neohodno e da se postavi edna razumna i podolgotrajna vremenska
distanca pome|u vremeto na pozajmuvawe na pismoto i negovoto
fakti~ko pojavuvawe vo najstarite poznati gr~ki zapisi, ako imame
za cel na eden soodveten na~in da ja obasnime razdele~enosta koja
postoi pome|u drevnite gr~ki zapisi i bilo koe od nizata protohanaanski i linearni fenikijski tipovi pisma...
(4) Niedna teorija koja se odnesuva na gr~koto pismo pove}e nema da
opstoi dokolku ne ponudi soodvetno objasnuvawe za prisustvoto na
onie arhai~ni elementi (se misli na stari vo eden tipolo{ki
smisol) vo pismoto na Krit, Tera i Melos. [to se odnesuva do mene,
jas sum cvrsto ubeden vo veruvaweto deka tokmu Fenikijcite od
Zapad, a ne Grcite od Istok se prvoshodno dvigateli na
rasprostranuvaweto na azbukata. (Se raboti samo eden narod, Pelazgi, R.I.)
Ovie cvrsti stanovi{ta i ubeduvawa na profesorot Kros se dopolnitelno potkrepeni so neodamne{nite otkritija pronajdeni vo Izrael;imeno,se raboti za eden abecedarium,
ili so drugi zborovi za edna celosna azbuka, pronajdena blizu seloto Izbet Sartah blizi
Tel Aviv, za koja e vostanoveno deka datira od 12 vek pr.n.e., a ~ii bukvi daleku pove}e nalikuvaat na gr~kite i na rimskite, otkolku na podocne`nite fenikijski.512
Vo sekoj slu~aj, i bez razlika na se, me|u semitskite epigrafi~ari se u{te ima i takvi koi kako da se pla{at od edna takva smelost, i koi so edna svoevidna radost go pozdravija napisot od Tel Fekerie, pronajden neodamna na pribli`no 200 kilometri od SirijskoTurskata granica. Od pri~ini {to vo bukvite na ovoj zapis- koj na eden nesoodveten na~in i
bez konsultacija na metodot na epigrafijata e datiran nekade kon sredinata na 9 vek pr.n.e.se prisutni golem broj <pred-Fenikijski> elementi, pretpostavkite odele vo nasoka deka
arhai~nite karakteristiki pronajdeni vo gr~koto pismo od poran datum bi moèle da bidat prenesen mnogu podocna. Me|utoa, duri i ove nau~nici priznavaat deka vo krajbre`nite
delovi na Levantot, kako i vo neposredniot pojas koj bil pod negovo vlijanie, se do 9 vek
pr.n.e. se pi{uvalo na standardni fenikijski bukvi. Na toj na~in, ispa|a deka ovaa azbukaod Tel Fekeriski tip- za da gi dosegne bregovite na Grcija, trebalo nekako da se preskokne
cela Fenikija, najgolemata i najbogatata zemja na Bliskiot Istok vo toa vreme. Vsu{nost,
neprikladnosta na edno takvo tvrdewe samo ja potencira mo}ta na konzervativimot i interesite povrzani so toa.513
No, i pokraj vakviot <vitel>, nema somnenie deka op{tiot stav za datirawe na prenosot na pismoto odi se pove}e nagore, pri {to se po~esto kako period se spomenuva 10 vek
pr.n.e., pa duri od strana na onie koi navodno, im se sprotistavuvaat na ogledite na Nejveh.
Vo prodolènie gi beleìme i obidite datiraweto da se pomesti duri i kon 11 vek pr.n.e.
Vo 1981 godina, u~enikot na Gordon, Robert [tiglic, pi{uva ogled koj naveduva deka Nejveh
projavuva pregolem stepen na minimalizam vo pretpostavkite koi odat vo nasoka deka prenesuvaweto na azbukata se slu~ilo vo najdocniot moèn period pred da nastane oformuvaweto na fenikijskoto pismo. [tiglic, imeno, ukaàl deka dokazot od docnite ugaritski zapisi nedvosmisleno upatuvale na prisutstvoto na fenikijskata azbuka vo Levantot, sostavena od dvaeset i dve bukvi, pred 1400 godini pr.n.e. Me|u drugoto, toj ukaùval i na postoeweto golem broj gr~ki predanija koi govorele vo polza na toa deka Grcite imale azbuka i pred
Trojanskata vojna. Kone~no, toj ostanal na stavot deka prenosot na azbukata bil izvr{en od
Se raboti za makedonski. Se kaà: Dene{niot latinski alfabet se razvil od crveniot upotrebuvan na Halkidiki na ostrovot Evbeja i od tamu kolonistite go prenele vo Kume, najseverna kolonija
vo Italija. Od tamu najverojatno preku Etrurcite stignalo do Rim. Od druga strana, na istok se razvilo preodno vizantisko pismo. Kirilskoto pismo nastanalo na krajot od 9 vek. Taka, Plinij govori za
pasivnata soglasnost na lu|eto bila prvata pri~ina za upotreba na jonskata pismenost. S na Belci.
513
Bidej}i krvnata grupa A bila postara od 15.000 g.p.n.e, a nositeli na virusi bile govedoto i sviwata, tie (voglavno vol...) bile nositeli na preselbite. Egipetskoto i brigiskoto govedo bile od Levantot. Naprotiv, egipetskiot kow bil brigiski. Me|utoa, govedoto i kowot von Egipet bile balkanski. Brigite ja sozdale Frigija..., a Atina bila brigiska=frigiska... Dorite od Makedonija ja sozdale
Sparta itn. Bidej}i brodovite ne bile mo}ni za preselbi, ovie bile vr{eni samo od Zapad kon Istok.
512
284
strana na eterokritskoto semitsko naselenie koe ìveelo na Krit vo 14 vek pr.n.e. (Kritjani bile Belci. Tie vo 1913 godina razbirale bugarski, ne gr~ki koj e i semitski jazik, R.I.)
Vo 1983 godina, jas predloìv i eden u{te podale~en datum za prenosot, vodej}i se
spored novopronajdenite dokazi kaj Kamil el Loz, vo dolinata Beka vo Liban, koi takanare~enata Ju`na semitska azbuka cvrsto ja postavija vo 14 vek pr.n.e. Zapisite koi se nao|aat vo
ovie ju`no-semitski rakopisi, od koi proizlegle i pogolemiot del etiopski azbuki koi se
koristat i den-denes, se projavuvaat nasekade po arapskite i siriskite pustini. Edna od najzna~ajnite razliki pome|u hanaanskata azbuka sostavena od 22 bukvi i nejzinite azbuki-nasledni~ki- me|u koi se vbrojuvaat i fenikijskoto i aramejskoto, kako i sovremenoto arapsko pismo izvedeno od aramejskoto514- e faktot deka jazikot na koj se napi{ani ju`no-semitskite rakopisi se sostoi od trieset bukvi, so koi se ozna~eni site samoglaski prisutni vo
arapskiot i vo protosemitskiot jazik. I navistina, germanskite semitisti i epigrafi~ari,
profesorite Rulig i Mansfeld, so pravo, a vodej}i se i spored naodite od Kamid el Loz, go
istaknuvaat nivnoto ubeduvawe deka hanaanskoto pismo proizlezglo od nekoe porane{no
pismo od ju`nosemitskiot tip. (Belcite imale pelazgiski=tn.slovenski jazik i pisma, R.I.)
Vo 1902 godina, germanskiot semitist Pretorius gi istaknal neverojatnite, kako
vizuelni, taka i fonetski sli~nosti pome|u bukvite na tamudskata i na safaitskata azbukadve od najstarite ju`nosemitski azbuki, no ~ie prisustvo ne e zabeleàno vo hanaanskata- i
takanare~enite bukvi , , i , koi se vsu{nost bukvite koi se nao|aat na krajot na gr~kata azbuka. Tie se pojavuvaat vo golem broj od gr~kite zapisi koi datiraat od ranite periodi, no nivnoto poteklo ostanalo da bide nepoznanica. Vo odnos na toa, Pretorius se proiznesol so edna teza deka ovie bukvi se izvle~eni od izvesno postaro pismo od ju`nosemitski tip. No i pokraj faktot {to mnogu od u~enite, me|u koi na primer se nao|al Ser Artur
Evans, kako i eminentniot francuski semitist Rene Duso, gi sogledale i gi priznale ovie
sli~nosti i soodvestuvawa, ovaa hipoteza vo tekot na dvaesettite i triesettite godini od
20 vek e otfrlena i zapu{tena.Spored moeto mislewe, korenot za toa treba da se bara vo nekompatibilnosta na vakvi idei so dominantniot Ekstremen arijski model i pozitivizmot
prisuten vo arheologijata vo tekot na nazna~enite desetletija, {to na eden na~in gi spoteruvalo u~enite kon pobaruvawe dopolnitelni dokazi za valorizacija na pretpostavkite
za rano postoewe na ju`nosemitskite pisma. (Crncite=Semitite nemale pismo, R.I.)
Sega, so potvrdenoto prisustvo na dokazi koi ukaùvaat na ranonastanatiot premin,
smetam deka kone~no e dojdeno vremeto za povtirno otvarawe na ovaa tema. Mojata pretpostavka e deka korenite na anadolskoto, egejskoto, kako i nekoi drugi pisma- i na niv srodni,
t.e.. od niv proizlezeni slogovni azbuki {irum Mediteranot- treba da se baraat vo ona pismo koe bilo vo optek vo Levantskata oblast pred oformuvaweto na sostavenata od dvaeset
i dve bukvi hanaanska azbuka koja bila vo upotreba vo fenikijskite gradovi vo periodot na
15 ili 14 vek pr.n.e. So prifa}aweto na vakvata pretpostavka, se soo~uvame so edno svoevidno navra}awe kon Anti~kiot model ; kon pozicijata zastapuvana od Herodot i od brojni drugi anti~ki avtori- no ne i od Josif, na primer- koj tvrdel deka azbukata bila donesena na
tloto na Grcija od Kadmos ili od Danaos, nekade vo sredinata na vtoroto iljadoletie pr.n.e.
Ova navra}awe celosno go poni{tuva konceptot za postoeweto na alfabetskata Mra~na
epoha; dodeka preìvuvaweto na konceptot koj se zalaga za postoewe na alfabetska pismenost vo periodot pred Trojanskata vojna, kako ~ista sprotivnost na prethodno kaànoto, ja
zasiluva doverbata vo verodostojnosta na ogledite na starite Grci koi se odnesuvaat na nivnoto sopstveno minato od periodot na Bronzenata epoha- me|u koi se najduvaat i predanijata za kolonizacijata.
Napadot kon ovaa tendecija kon nesoodvetno datirawe na prenosot na semitskata vo
Grcija prestavuva samo eden aspekt od sevkupniot napad ustremen kon Ekstremniot arijski
model vo celost. Bez somnenie, otpadni{tvoto na profesorot Muli vo golema mera pridonesuva za kone~niot kolaps na opozicijata koja gi be{e ustremila site svoi napori kon negiraweto na prisustvoto na Zapadnite Semiti vo Egejot. Sepak, toa ne zna~i deka pove}e ne
e prisutna interpretacijata so ~ija pomo{ se odrùva vo ìvot Ekstremniot arijski model. Vo ovoj kontekst, interesno e da se pribeleì i slednovo- vo poslednoto izdanie na
514
Bidej}i arapskoto pismo bilo izvedeno od aramejskoto, arapskiot jazik bil vulgarenaramejski.
285
Anti~kata istorija na seu~ili{teto Kembrix, vo prviot del od tretiot tom koj nosi naslov
Bliskiot Istok i Egejskiot svet, od osmiot do desettiot vek pred novata era, ima poglavjea
koi se odnesuvaat na Asirija, Vavilonija, Urartu, na neo-Hetitskata dràva Sirija i Anadolija, na Izrael i Judea, kako i na Kipar i na Egipet, me|utoa, nema nitu edno edinstveno
poglavje koe se odnesuva na Fenikija, na svoevremeno najmo}nata i najdominantnata sila na
Mediteranot.515
Vo sekoj slu~aj, i pokraj toa {to prvoto izdanie na ova delo ja vide svetlinata na denot vo 1982 godina, vo negovoto planirawe se vklu~eni i stavovi na izvesni u~eni koi datiraat u{te pred da zapo~ne povtornoto obmisluvawe na ovie temi vo docnite sedumdesetti.So cel ~itatelot da gi rabere pri~inite koi me navedija na prezemawe eden takov ~ekor,
ne treba ni{to pove}e od frlawe eden najobi~en pogled na bibliografijata na Isto~noto
vlijanie vrz Grcija od 1980 godina, zad koja stoi potpisot na oksforskiot klasicist Ozvin
Mjuri (Marej). Oskudnosta prisutna tamu samo po sebe kaùva kolku malku vnimanie i e posveteno na ovaa isklu~itelno va`na materija. Kako {to ve}e ne e te{ko nitu da se pretpostavi, pove}eto avtori edvaj i da se dopiraat do Vavilonija, davaj}i mu go predimstvoto na
kopneniot pat so {to doa|a do ve{to odbegnuvawe na Fenikija. Samiot Mjuri (Marej), na
izvesen na~in otstapuva od ramkite na Ekstremniot arijski model, pristapuvaj}i ne{to pootvoreno kon temata na fenikijskoto vlijanie. Sepak, i toj go datira vlijanieto vo periodot po 750 godina pr.n.e.; kako, nebare, i propustot na Fenikija i prifa}ato na fenikijskite
institucii od tipot na gradovi-dràvi, ili, pak, kolonizacijata kako fenomen da do{le
pred toa. (Me|utoa, Fenikicite bile samo Pelazgi, so simboli, ìvotni... na Belci, R.I.)
Vra}aweto na Egip}anite ?
Bez razlika dali }e dojde do prifa}awe na ovie idei ili na ideite za koi na primer,
se zastapuva Nejveh i Kros, samiot fakt {to tie se staveni na dneven red upatuva na raskrinkuvawe na onoj paradigmi~en monopol na Ekstremniot arijski model. Od tie pri~ini,
i pokraj sekoga{ prisutniot konzervatizam, kako i pokraj revitaliziraniot rasizam na
osumdesettite, veruvam deka napadite ustremeni kon Ekstremniot arijski model mnogu nabrzo }e vrodat so zna~itelni uspesi. Me|utoa, proishodot od bitkata za vozobnovuvawe na
Anti~kiot model i za vra}aweto na Egip}anite onamu kade {to im e mestoto, najverojatno
}e po~eka u{te nekoe vreme. Toa e taka od prosti pri~ini {to tvrdeweto za postoeweto na
egipetski kolonii, kako i tvrdeweto koe govori za podocne`no pozajmuvawe na egipetskite
dobra i idei od strana na Grci koi svoeto obrazovanie go steknale vo Egipet, sega zasega se
potkrepuvani od strana na samo eden i edinstven ugleden ~len na akdemskata zaednica, odnosno od gemanskiot egiptolog Zigfrid Morenc, originalno od nekoga{nata Germanska Demokratska Republika (Isto~na Germanija). Imeno, Morenc, koj i pokraj toa {to prestavuva
eden poznat i priznat u~en, e i eden isklu~itelen produktiven nau~nik, zad kogo stojat brojni nauni trudovi, me|u koi najbrojni se onie koi se zanimavaat so egipetska religija. Me|u niv, se nao|a i eden isklu~itelno vaèn ogled, objaven 1969 godina, so naslov Sredbata na
Evropa so Egipet.
Me|u drugoto, ovoj negov ogled pokriva i golem del od oblastite so koi se zanimava
mojata kniga. Sepak, i zna~itelno se razlikuva od Crna Atena, i toa vo mnogu aspekti- imeno, Morenc ne vospostavuva nikakov obrazec za sporedba so Anti~kiot i so Arijskite modeli; a osobeno zabele`liv vo negoviot ogled e nedostatokot od detalni objasnuvawa od
aspekt na sociologijata na znaeweto, iako avtorot, o~igledno, e svesen za nekoi od silite
koi se vme{ani vpo seto toa. Isto taka, toj voop{to ne se osvrnuva na mo`nosta za postoewe na nekakvi pozna~ajni pozajmuvawa vo lingvisti~ki smisol: toj voop{to ne gi spomenuva
gr~kite zaemki koi poteknuvaat od zapadnosemitskata kultura. Sepak, toj go podrùva postoeweto na zna~ajni kulturni vrski pome|u stara Grcija i Egipet, koi spored negovo mislewe, se odvivale prete`no preku Krit. Na eden prili~no ekspliciten na~in, i toj go iznesuva misleweto deka legendite za Danaos sodràt vo sebe i edna zna~itelna doza istoriska vistinitost. Morenc insistira i deka starite Grci ne samo {to u~ele za egipetskite bogovi na teritorijata na Egipet (na primer, kako zanaet~ii i trgovci vo Naukratis )
(gr~ka kolonija, krenata na tloto na Egipet vo 6 vek pr.n.e.), tuku prili~no rano u~ewe za
515
Dativno u Brigite go odnele vo Indija...Kina...i Japonija. Ama i vo Bliskiot Istok, na pr. Urartu.
286
niv i na nivnata sopstvena teritorija. Me|u drugoto, toj e ubeden i deka Platon tokmu vo
Egipet se steknal so del od svoeto obrazovanie, {to, pak, izvr{ilo zna~itelno vlijanie vrz
nego. (Zaemkite na Belci; Egipjanite Belci...; tn.Platonov=pelazgiski jazik, R.I.)
So ogled na visokoto nivo socijalni i intelektualni sili i vloèni akademski napori, voop{to ne deluva iznenaduva~ki toa {to mo}nata kombinacija na smelost i {kolska
discipliniranost vo detaliziraweto koe zra~i od negovoto delo nai{la na mnogu mal odyiv. Deloto e pi{uvano vo dosluh so izvesni u~eni od [vajcarija, a izdadeno e na Zapad. Vo
sekoj slu~aj, toa kako voop{to da ne go doprelo glavniot i dominanten tek na zapadnogermanskata egiptologija, predvoden od izvesniot profesor Helk, koj prestavuva edna mo}na
akademska i intelektualna figura i ~ija potesna specijalnost bile odnosite na drevniot
Egipet so ostatokot od svetot. Deloto na Morenc ostanalo ne bilo prevedeno nitu na angliski, nitu na francuski jazik, a kamoli na nekoj od drugite jazici i, kolku {to mene mi e poznato, retko se onie koi nadvor od granicite na Mitteleuropa voop{to i ~ule za nego.
Za àl, Sredbata na Evropa so Egipet ne doprela do edinstvenata druga grupa u~eni
koi veruvaat deka Egipet izvr{il isklu~itelno kulturno vlijanie vrz Grcija: crnite Amerikanci. Dodeka- prete`no ~lenovi na evrejskata zaednica- semitistite svojata bitka protiv Ekstremniot arijski model ja vodele, i toa vo najdobar slu~aj, od akademski margini, onie amerikanski braniteli na Egip}anite, koi bile i koi se, vo najgolem procent, so temna
boja na koàta, svoite napadi kon Arijskiot model gi ustremuvale, a i seu{te gi ustremuvaat, prete`no odnadvor, a ne vnatre sistemot. (Egipjanite ne bile Crnci=Semiti, R.I.)
Mnogu mal broj akademici crnci, ovde kako isklu~ok go naveduvam kako primer Frenk Snouden, vode~kiot profesor vo ova pole na glavniot crne~ki univezitet Huard, zabeleàle nekakov pozna~aen uspeh vo poleto na klasicite. Crnite u~eni, kolku {to toa im
bilo ovozmoùvano vo ramkite na Arijskiot model, se koncetrirale prete`no na dva aspekti od ova pra{awe, aspekti od koi bile i se u{te se i posredno zasegnati: prviot e neprifa}aweto na crne~kata komoponenta vo egipetskata kultura, a vtoriot odbivaweto na mo`nosta za postoewe na afroaziski formativni elementi oformuvaweto na gr~kata civlizacija. Drugi u~eni, na eden poaùren na~in svesni za stepenot do koj rasizmot se ima vovle~eno vo site mo`ni }o{iwa na 19-to i 20-to vekovna evropska i severnoamerikanska kultura, se trudt da gi usremat svoite sili kon nego na eden postupilen na~in. Voovoj smisol,
svoeviden pionir prestavuva eden profesor na eden mal kolex vo dràvata Arkanzas, SAD,
profesorot Xorx X. M. Xejms. Vo 1954 godina, toj izdava edna kniga koja go nosi naslovot
Ukradeno nasledstvo: Grcite ne se avtorite na gr~kata filozofija toa bil narodot na Severna Afrika, popoznat kako Egip}ani. Ukradeno nasledstvo ne se zanimava so temelite na
Grcija koi datiraat od Bronzenata epoha tuku, temelej}i go svojot predmet vrz re~isi striktno potpirawe vrz anti~kite izvori, go prikaùva stepenot do koj starite Grci priznavaat deka pogolemiot del od seto nivno znaewe i ume{nost se dolì na pozajmeneto od Egip}anite vo tekot na @eleznata epoha. Na eden od mnogute rigiden na~in, Xejms go postavuva
svoeto stanovi{te deka Egip}anite, vsu{nost, bile crnci, a deloto go privr{uva so eden
potresen povik za promena vo svetot na crnata populacija: (Egip}anite bile Belci, R.I.)
Toa, vo su{tina, ozna~uva eden vid mentalna emancipacija, so koja
crnata populacij }e bide oslobodena od lanecot zabludi koj se

provlekuva niz tradicijata, i koj so vekovi ja drè{e opkovana i drèna
kako zatvorenik vo kompleksot na inferiornost i vo omalovaùvawa i
navredi, i toa vo svetski ramki (podvle~eno id avtorot na deloto).
Nekolkupati se imam obiduvano da stignam do kopija od Ukradeno nasledstvo, koja
najprvin be{e prifatena od bibliotekata vo Kornel, za nabrgu da bide prefrlena vo pomala, ograno~na biblioteka. Taa, imeno, ne e nitu smetana za vistinska kniga. Nitu, pak, so ~est na retki isklu~oci, ja ima pro~itano nekoj koj ne ~lenuva vo crnata zaednica. A vnatre
vo zaednicata, i taa osobeno vo nejzinite intelektualni krugovi, ova delo e mnogu ceneto, a
negovoto vlijanie e dalekuse`no.
Spomenuvaweto na Ukradeno nasledstvo, kaj lu|eto zapoznaeni so problematikata
koja ja obrabotuva, naj~esto budi asocijacii na tkn. {kola na mislata, ~ij predvodnik e ve}e
po~inatiot senegalski nuklearen fizi~ar êik Anta Diop. Diop vdahnoveno govori za ona
{to toj go sogledal kako edna integralna vrska pome|u ona {to se narekuva Crna Afrika i
287
Egipet, i vo taa nasoka toj gi pretpolagal kako vistiniti i pretstavata na gr~kata istorija
vo Anti~kiot modeli teoriite na Xejms pomesteni vo negovata kniga. A vo fokusot na negoviot interes predimstvo nad se ostanato zazemaat neverojatnite dostignuvawa na egipetskata civlizacija; potoa, sistematskite obidi za minimizirawe na nivnata vrednost i, na
eden na~in, omalovaùvaweto naso~uvano kon niv od strana na ogromen broj od evropskite
u~eni; i najnakraj, negovata verba deka Egip}anite bile, kako {to toa i Herodot go tvrdicrni.516 (Avtorot go zloupotrebuva Herodot, R.I.)517
Vo eden interesen analiti~ki esej, sovremeniot crn u~en Xejkob Karuders pravi
edno svoevidno grupirawe na crnite u~eni koi se zanimavaat so ovaa tema, podeluvaj}i gi vo
tri {koli. Prvata od niv ja narekuva starite kopa~i, a so~ineta e od u~enite koi:
...bez bilo kakva prethodna stru~na podgotovka, no so iskreni nameri i
vo domenot na svoite mo`nosti, celat da rasvetlat del od crne~kata
istorija i da i zadadat udar na golemata laga koja se bazira na postoewe na
istoriska i kulturna inferirnost na crnite lu|e, pri {to se koristat
so site mo`ni informacii i podatoci {to }e im padnat pod raka, cedej}i
ja od niv seta mo`na esencija na vistinata koja ja dozvoluvaat dadenite
uslovi.
Vtorata grupa, vo koja spa|aat Xorx Va{ington Vilijams, V. E. B. Duboa, Xon Houp
Frenklin, Entoni Noguera i Ali Mazrui:
...smeta dela Crncite samo u~estvuvale vo gradeweto na ona {to denes
se narekuva egipetska civilizacija ramo do ramo so pripadnici i na drugi
rasi. Ovaa frakcija...e vo celost pod fascinacija na evropskata
istoriografija...ta, sekako, se zalaga za priznavaweto na delot od
gr~kata antika koj treba da i se prpi{e, i koj so celo pravo treba da i
pripadne, na crnata rasa, no vo pogolemiot del, na ovie <oboeni
intelektualci> vistinskoto zna~ewe im se izmolknuva od race.518
Karuders negovata treta grupa ja gleda kako edno svoevidno prodolènie na starite
kopa~i. So~ineta e od Diop, Ben Xokanan i ânselor Vilijams. Toj na niv gleda kako na
u~eni koi gi sovladale potrebnite multidisciplinarni tehniki i ve{tini neophodni za
ovladuvawe so faktite povrzani so afrikanskoto minato, {to prestavuva nasu{en element
za vtemeluvaweto na afrikanskata istoriografija na cvrsti osnovi....
Vo sekoj slu~aj, nema somnenie deka vremeto na starite kopa~i e odamna pominato,
kako i deka pove}eto crnci ne se vo sostojba da go prifatat konformizmot kon beloto
{kolstvo, kako na primer konformizmot pokaùvan od profesorot Snouden. Vo sekoj slu~aj, i pokraj povicite za edinstvo, proklamirani po neophodnost, prvenstveno poradi podredenata sostojba vo koja {to se nao|aat crnite intelektualci, moeto mislewe e deka vo dogledno vreme nema da bide nadminat ovoj sudir projaven pome|u vtorata i tretata grupa na
Karuder.
Taka, doa|ame do krajot na osumdesettite, kade se u{te e evidenten kostecot vo koj
se fateni golem broj crni u~eni vo odnos na delikatnoto pra{awe okolu rasnata priroda
na drevnite Egip}ani. Od druga strana, me|u niv nema nikoja pogolema podelba, kako vo odnos na pra{aweto za visokiot kvalitet so koj se odlikuva egipetskata civilizacija, taka i
vo odnos na centralnata uloga na Egipet vo oformuvaweto na Grcija. Interesno e deka kaj
Herodot pi{i: 12.Otkako se raspra{av kaj tamo{noto naselenie, vidov mnogu neobi~na rabota.
Imeno, koskite na onie {to padnale vo taa bitka bea rasfrleni, no odvoeno na ednite i na drugite
(koskite na Persijcite leèa oddelno kako {to bile od po~etokot odvoeni, a na druga strana bea na
Egip}anite), i vidov deka ~erepite na Persijcite se taka slabi, {to, ako frli{ samo so kam~e, moè{ da gi produp~i{, dodeka na Egip}anite se taka nekako cvrsti {to i so golem kamen da zamavne{,
odvaj bi gi skr{il. Pri~inna za toa, rekov, e toa {to Egip}anite- i, {to se odnesuva do mene, jas lesno im poveruvav- po~nuvaj}i u{te od deca, si gi striàt glavite i koskata, izloèna na son~evi zraci, se stvrdnuva.... Zna~i, Herodot veli: {to se odnesuva do mene, jas lesno im poveruvav. Se izlagal.
517
Bidej}i koàta na glavata bila raspadnata,{to vaèlo i za organskoto,nemoèlo da se vidi bojata.
518
Temnite ne gradele piramidi...{to se gleda i vo Afrika, ju`no od Sahara, Indijancite vo Severna
Amerika, Avstralija...Pa temnite rasi imale zaedni~ko poteklo od vremeto koga nemalo kontinenti...
516
288
niv e evidenten i eden stav na svoevidno neprijatelstvo ispolnuvano kon semitskata kultura, prvenstveno zaradi posledovatelnoto vlijanie koe ovaa kultura go ima nametnato vrz
Egipet. Vo me|uvreme, dodeka zabeleìv procent od belite u~eni stanuvaat se podgotveni
da priznat deka Zapadnite Semiti imale zna~aen udel vo kreiraweto na gr~kata kultura,
odbivaweto da se priznae fundametalnoto vlijanie na Egipet vo toj proces e se u{te prisutno i mo}no. Eden od stoèrnite aspekti na moite stremeì e obidot za pomiruvawe na
onie dva me|usebno sopostaveni pristapi.(Zapadni Semiti=Crnci nemalo,samo Belci, R.I.)
Revidiraniot Anti~ki model
Interesno, no ne i mnogu za~uduva~ki, e deka vo moite zalo`bi za promovirawe na
Revidiraniot anti~ki model naidov na mnogu podobar primem vo spektarot nacrnoto {kolstvo otkolku kaj ~uvarite na akademskata ortodoksnost. Spored analogiite na zastapuvanite stavovi, bi se smestil sebesi vo onaa Karuderova vtora grupa ili onaa grupa na oboenite intelektualci. Sosem mi odgovara da bidam vo izvonrednoto dru{tvo na Duboa, Mazrui i u~enite od toj kov, koi iako ne gledaat na site drevni Egip}ani kako na pradedovci
na dene{nte Zapadni Afrikanci, se razbira deka go gledaat Egipet prvenstveno kako del
od Afrika. (Do Egipet bil Lavantot; Levantot ne bil pod voda, R.I.)
Ova prestavuva edna svoevidna indikacija na izolacijata prisutna vnatre vo akademijata vo odnos na ideite koi go formiraat skeletot na deloto {to go drìte v race. Vo sekoj slu~aj, jas sum cvrsto ubeden deka besot koj pome|u klasicistite go predizvikuva Revidiraniot anti~ki model, kako i kaj nekoi od istori~arite na antikata, e od vremen, a ne od
postojan karakter. Zo{to mislam i vnesuvaweto na eksternalizmot i na relativizmot vo
ramkite na anti~kata istorija imaat dalekuse`ni subverzivni efekti vrz onaa ve}e napomenuvana status quo situacija zemena vo celost. A osnovnata pri~ina za mojata ubedenost vo
neminovniot uspeh na Revidiraniot anti~ki model, i toa vo mnogu bliska idnina, leì vo
faktot {to vo liberalnite akademski krugovi zna~itelno se razret~eni politi~kite i intelektualnite pobornici na Arijskiot model. (Rasa=rasa so me|urasni melezi, R.I.)
Od ~etiriesettite godini na 20 vek pa navamu, i rasizmot i antisemitizmot beleàt
tendencija na se pogolemo slabeewe na poziciite, a po rasnite i antisemitskite politi~ki na~ela na nacisti~ka Germanija, ne moè nitu da stane zbor za nekakov ugled. Od toj period, antisemitizmot ednostavno nema{e drug izbor osven da se povle~e vo podzemjeto, a
negovoto eksplikacija da stane daleku pokomplicirani otkolku {to prethodno be{e slu~aj.
I rasizmot, osobeno po zasilenoto i poglasno projavuvawe na Tretiot Svet, mora{e da vleze vo senka. Podednakva uloga vo nivniot pad imaat i gubitokot na verba, ispolnet prete`no od liberalite, vo misti~niot nauk, kako i dlabokiot somne` kon pozitivizmot, osobeno po~nuvaj}i od {eesettite pa navamu. Taka-osven, moèbi, vo poleto na jazikot- ona pobaruvawe na Ekstermniot arijski model se da bide nau~no dokaàno i potkrepeno od misleweto na stru~ni lica, pove}e ne e volno za toj da ostane za{titen od mo}ta na zdravoto rasuduvawe. (Ako nekoj pi{i sprotivno na ona {to veli avtorot, toj e rasist i antisemitist,R.I.)
Vo tekot na moeto istraùvawe, mnogu lu|e koi, inaku, se nao|aat nadvor od poliwata zasegnati vo knigava, mi pristapuvaa so zbrovite deka moite istoriski {emi im deluvaat
daleku poubedlivi otkolku one vospostavenite od strana na akademskiot establi{ment. Tie
ne moàt da sogledaat poradi kakva pri~ina kolonizaciite, za koi postojat mnogu jasni indikacii deka se slu~ile, i toa u{te vo damne{ni predanija,se smetani za tolku neverojatni;
zo{to gr~kiot jazik da ne bide tretiran kako i site drugi jazici, i zo{to da ne se dozvoluva
mo`nosta vrz negovoto formirawe da vlijaele egipetskiot i/ili zapadno semitskiot jazik;519zo{to Grcite da ne bi moèle da ja prezemat nivnata religija od Egipet, kako {to toa
go velat Herodot i mnogu drugi avtori od anti~kiot period, ili zo{to starogr~kite nau~nici i filozofi da ne gi steknuvale pogolemiot del od nivnite znaewa i ve{tini i od
Egipet ? Nakratko, onie rasisti~ki i nau~ni~ki raisons dtre na Arijskiot model pove}e
ne gi ovozmoùvaat zadovoluva~kite normativi.A bez nivnata potkrepa, sledi neminovniot
pad. Vsu{nost, toa e temata na zaklu~okot.
(Za biolo{kite nauki e bitno samo edno: rasata si e rasa, a me|urasno e melez, R.I.)
519
Bidej}i koine bil po smrtta na Aleksandar Makedonski i toj bil makedonski Ptolomejov jazik, toj
bil samo naslednik na staroegipetski jazik. Sledi da se pojavi koine,a i koptski jazik kako egipetski.
289
ZAKLUÔK
Nekako kako apsurden se naloùva obidot ovaa kniga da se suzbie na duzina paragrafi i toa da se nare~e zaklu~ok, koga duri i za prethodnite nekolku stotini stranici vo koi
se obidov da razobli~am nekoi od sloènostite na ovaa navistina {iroka i isklu~itelno
razgraneta tema moàt da bidat prili~no soodvetno opi{ani so pomo{ na kineski izraz koj
veli toa e kako da gi gleda{ cve}iwata od grobot na kowot.
Vo vovedot gi postaviv moite generalni stavovi okolu toa kako gledam na Zapadnoaziskata i na Severnoafrikanskata istorija vo periodot koj gi prepokriva poslednite 1000
godini, kako i- malku podetalno- go davam svojot ogled vo odnos na kulturnite razmeni koi
se odvivale {irum Isto~nomediteranskoto podra~je vo tekot na 2 milenium pr.n.e. Vo zaklu~okov, najprvin bi sakal da se osvrnam na prvata tema od prviot del, koj nosi naslov Izmisluvaweto na Anti~kata Grcija; kade se pomesteni osnovnite na~ela i razliki vo modelite preku ~ij ar{in e razgleduvano potekloto na gr~kata civilizacija. Pred da prodolàm ponatamu, bi sakal da naglasam i deka ne sekoga{ Anti~kiot i razli~nite Arijski modeli me|usebno se isklu~uvaat. Sekako, dodeka Revidiraniot Anti~ki model koj jas go predlagam, kako {to imeno i samiot negov naziv go kaùva toa, na~elno prestavuva forma na
Anti~kiot, toj vo nego inkorporira i golem broj aspekti od Arijskiot model, a pred se ona
negovo centralno veruvawe deka vo opredelen vremenski period, zna~itelen broj lu|e koi
govorele indoevropski pristignale vo Grcija od Severot. Od druga strana, voop{to nema
prostor za somne` deka, kako {to toa go pokaàla i se u{te go pokaùva samata praksa, pome|u ovie dva modeli postoi edno ve~no rivalstvo koe, vsu{nost, e i edna od glavnite oski
okolu koi e formirana ovaa kniga.
Osnovnoto telo na deloto zapo~nuva so opis na na~inite na koi klasi~nite, helenisti~kite i podocne`nite Grci-pagani, od periodot na 5 vek pr.n.e. do periodot na 5 vek od
novata era, gledale na svoeto dale~no minato. Da bidam u{te poprecizen, moite obidi vo
toj pogled prete`no bea ustremeni vo nasoka na razotkrivawe na nivnata vizija i razmisluvawa vo odnosa na toa deka civilizacijata koja im ja ostavile vo nasledstvo nivnite pratatkovci vo golema mera se bazira na slu~enata egipetska i fenikijska kolonizacija, kako i na
podocne`nata vrska me|u hristijanstvoto i evrejskata bibliska tradicija, od edna strana i
egipetskata religija i filozofija od druga strana: i pokraj vekovi minati kako vo latentno, taka i vo vistinsko rivalstvo, nitu ednata od dvete strani voop{to ne se somneva deka
se do 18 vek na Egipet bilo gledano kako na lulka na seta paganska filozofija i nauka,
vklu~uvaj}i ja i gr~kata; pri {to Grcite uspeale da so~uvaat samo del od seto toa. ûstvoto
na zaguba koe se projavuva od tie pri~ini i potragata po povtrno pronao|awe i vozbnovuvawe na zagubenata mudrost, se glavnite motivi za postavuvaweto na temelite na naukata vo 17
vek.
Ponatamu, se obidov da prikaàm kako, na po~eokot od 18 vek, zakanata na egipetskata filozofija upatena kon hristijanstvoto se steknuva so edna akutna dimenzija. Slobodnite yidari, koi pove}ekratno se imaat posluèno so, i imat videno pove}ekratna polza od
ostav{tinata na egipetskata mudrost, vo napadot ustremen kon hristijaskiot red i poredok
stojat vo centarot na prosvetitelstvoto. I tokmu kako sprotivno na ova zalagawe vo polza
na razumot od 18 vek, pretpolagano od strana na tkn. Egiptofili, doa|a do oformuvawe na
ovoj gr~ki ideal, koj gi pretpolaga ~ustvitelnosta i umetni~kiot senzibilitet. Ponatamu,
vostanovuvaweto na dominantnata pozicija na evropocentrizmot i rasizmot, koja se razviva
zaedno i paralelno so kolonijalisati~kata ekspanzija, koja vo toj period zema golem zamav,
doveduva do svoevidnata zabluda deka edinstveno narodite koi ìveele vo umerenite klimatski podra~ja- pod {to, neli, se podrazbiraat Evropejcite- moèle navistina da razmisluvaat. Taka, drevnite Egip}ani, koi- iako ne moèli so sigurnost da se tvrdi kakva e bojata na nivnata koà- ìveele vo Afrika, pove}e ne bile gledani kako filozofi. So vospostavuvaweto na ovaa nova, progresivna paradigma, tie izgubile i mnogu od prethodnite pozicii, od ednostavna pri~ina bidej}i ìveele mnogu daleku vo minatoto.
Na ovoj na~in, do po~etokot na 18 vek, Grcite ne samo {to bile smetani za daleku
poobdareni so ~ustvitelnost i umetni~ka kreativnostod Egip}anite, tuku na niv sega po~nalo da se gleda i kako na podobri filozofi i, da bideme u{te poprecizni, kako na osnovo-
290
polo`nici na filozifijata. Ve}e ja napomenav onaa tendencija projavena prvenstveno kaj

inteligentnata kontrarevolucionerna intelektualna elita, odnosno po sogleduvaweto na
Grcite kako vistinski primeri za mudrst i ~ustvitelnost, prou~uvaweto i izu~uvaweto naso~eno kon dostrelite na gr~kata civilizacija da se smeta za eden vid reintegracija na lu|eto otu|eni od moderniot na~in na ìvot; pa duri i za eden vid odnovo vospostvuvawe na
op{testvena harmonija voo~i Francuskata revolucija. Klasicite, mislam na onie {to denes gi znaeme kako takvi, vo su{tina bile kreirani vo periodot pome|u 1815 i 1830 godina,
eden period koj slobodno moè da bide okarakteriziran kako isklu~itelno i intezivno
konzervativen. Toga{ se slu~uva i Gr~kata vojna za nezavisnost, koja uspeala pod zaedni~ki
pokriv da gi sobere i da gi obedini site Evropejci, so cel so zaedni~ki sili da se zazemat
vo odbivaweto na tradicionalnite islamski neprijateli na Azija i Afrika.
Ovaa vojna- zaedno so filhelenskoto dvièwe, koe se javuva kako svoeviden poddrùva~ na porivot i borbata za nezavisnost- na eden na~in ja zaokruùva ve}e i onaka mo}nata prestava za Grcija kako za eden na~elen obrazec na Evropa. Anti~kite Grci po~nale da
bivaat smetani za sovr{eni, za narod koj im prkosi na zakonite na istorijata na jazikot.Od
tie pri~ini,pristapot kon izu~uvaweto i prou~uvawe na aspektite od nivnaa kultura, ednostavno ne smeel da bide ist so pristapot kon izu~uvaweto na kulturite na drugite narodi, a
dokolku sepak se slu~elo takvo ne{to, bilo smetano za eden vid skvernavewe. Kako rezultat
na ova, a osobeno po porastot na ovoj dobro poznat strasen i sistematiziran rasizam, ~ij zarodi{ se slu~uva vo raniot 19 vek, naznakite ostaveni u{te od antikata deka gr~kata kultura, na~elno, bila me{ana kultura, civilizirana od strana na Afrikanci i Semiti, ne samo {to stanale odbivni i neprifatlivi, tuku doìveale i svoevidna transformacija vo
nenau~ni. Na sosem ist tretman po~nale da naiduvaat lekovernite prikaski na Grcite za
sireni i kentauri so legendite za toa deka bile kolonizirani od strana na inferiorni
rasi. Paradoksalno, kolku pove}e 19 vek ispoluval simpatii i voshit kon Starite Grci, dotolku pomal stepen na validnost im bil davan na nivnite ogledi vo odnos na nivnata sopstvena istorija. (Avtorovite civlizirani Afrikanci i Semiti bile samo Belci, R.I.)
Ova svoevidno uni{tuvawe na Anti~kiot model go sogleduvam kako rezultat od usilibite na socijalni sili kako ovaa i drugi nalik na nea, kako i na ulogite koi im bile nametnuvani na anti~kite Grci za potrebite na Severnite Evropejci od periodot na 19 vek.
Spored mene, nema takva internalisti~ka sila- ili, pak, znaewe ili predznaewe vo odnos na
Anti~ka Grcija- koja bi moèla soodvetno da ja objasni ovaa promena. Izrekuvaweto na eden
vakov stav, vsu{nost, zna~i prifa}awe na toa deka vospostavuvaweto na Arijskiot model e
vo edna zna~itelna mera potpomognato od strana na uslibite na golem broj u~eni pripadnici na indoevropskoto jazi~no semejstvo, koj - iako e vo edna golema mera inspiriran od romantizmot- sepak prestavuva edno internalisti~ko dostignuvawe; a vo prilog na ova tvrdewe odi i nepobitniot fakt deka gr~kiot, pred se, e indoevropski jazik. No, i ovde stapuvaat
na scena istite onie socijalni i ntelektualni usilbi koi go urivaat Anti~kiot model vo
dvaesettite godini vo 19 vek, i toa so u{te pogolema èstkost, koja kulminira vo 40-tite i
50-tite godini od vekot, pri {to vo edna ogromna merka pidonesuvaat za vospostavuvaweto
na ovaa rasisti~ka severna slika i pretstava za Anti~ka Grcija, koja kon krajot na 19 vek e
ve}e postavena na cvrsti temeli. Vo isto vreme, ona fabrikuvano mislewe deka edinstveno
lu|eto od 19 vek bile sposobni da mislat na nau~ni~ki na~in, im go ovozmoìlo- prvenstveno na germanskite- na u~enite neophodnoto nivo na samodoverba so edna za~uduva~ka lesnotija, od edna strana celosno da gi otfrlat kako validni i verodostojni drevnite rakopisi vo koi bile pomesteni mno{tvo opisi na ranite periodi od gr~kata istorija, a od drugada izmislat novi, po nivniot terk, bez nikakvo povikuvawe na bilo kakvi anti~ki izvori i
avtoriteti.
So se pogolemiot zamav na rasizmot vo tekot na 19 vek, porast doìvuva i prezirot
kon Egip}anite, koi pove}e ne se smetani za kulturni prethodnici na Grcija, tuku na niv
po~nuva da se gleda kako na ne{to tokmu sprotivno na toa. Poa|aj}i od takvi postavki, ovozmoèno e vostanovuvaweto na edna nova disciplina vo ramkite na egiptologijata, ~ija primarna cel, okraj prou~uvaweto na ova, neli, egzoti~na kultura, stanuva so~uvaweto i potsiluvaweto na idejata za Egipet kako za ne{to sosem porazli~no i dale~no od vistinskite
civilizacii na Grcija i Rim. (Mesto GRCIJA da stoi samo edno: ELADA so Atina, R.I.)
291
Statusot na Egipet opa|a naporedno so porastot na rasizmot od dvaesettite godini

na 19 vek; padot na statusot na Fenikijcite se odviva paralelno so podemot na rasniot antisemitizam od osumdesettite godini vo istiot vek, a negoviot celosen kolaps nastanuva vo
isto vreme so svoevidnata to~ka na vriewe koja ja dostignuva rasniot antisemitizam, a koja se prostira vo periodot od 1917 do 1939 godina. Na toj na~in, do periodot na po~etokot na
Vtorata svetska vojna, cvrsto bilo vospostaveno stonovi{teto spored koe Grcija, vo su{tina, ne pozajmila ni{to pozna~ajno, no eden kulturen ili lingvisti~ki smisol, nitu od
Egipet nitu od Fenikija, pri {to legendite koi govorat za nastanatata kolonizacija se proglaseni {armatno apsurdni, a istoto se odnesuva i na prikaznite deka gr~kite mudreci go
steknuvale svoeto obrazovanie vo Egipet. Ovoj vid ubeduvawe uspeal, vo pomal stepen, da
opstoi i vo povoeniot period, imeno pome|u 1945 i 1960 godina, so toa {to nivnite ideolo{ki rasni i antisemitski potkonteksti, vo edna zna~itelna mera, doìveale izvesen pad i
otfrlawe od strana na akdemskata zaednica.
Od docnite {eesetti pa navamu, Ekstremniot arijski model stanuva meta na èstoki napadi, osobeno od strana na Evreite i na antisemititstite. Idejata za ogromnata uloga
koja ja imaat odigrano Hanaancite i Fenikijcite vo formiraweto i oformuvaweto na Anti~ka Grcija naiduva na se po{iroko prifa}awe. Od druga strana, istoto ne moè da se kaè
i za ulogata na Egipet, ~ie zna~ewe vo odnos na ovoj aspekt e se u{te, i vo edna golema mera,
osporuvano; imeno, vo studiite koi se zanimavaat so prou~uvaweto na gr~kiot jazik- inaku,
poslednoto upori{te na romantizmot i na Ekstremniot arijski model- sekoe, makar i najmalo napomenuvawe na nekakvo pozna~ajno afroazisko vlijanie vrz gr~kiot jazik,vedna{ e
otfrluvano kako krajno apsurdno.
Glavnata poenta koja se stremam da ja postignam so ovaa kniga se sostoi vo toa da pokaàm deka Anti~kiot model e uni{ten i zamenet so Arijskiot ne poradi nekoi negovi vnatre{ni nedoslednosti i maani, kako ni poradi toa {to Arijskiot model uspeal da pojasni
ili e kadaren da objasni ne{to pove}e ili na nekakov podobar i popodoben na~in; sepak,
ona {to moè da mu se pripi{e na Arijskiot model e deka uspeal istorijata na Grcija,
vklu~uvaj}i gi i vrskite koim taa gi odrùvala so Egipet i so Levantot, da gi prilagodi na
seop{tiot svetogled na 19 vek, osobeno vo pogled na toga{niot dominaten sistematski rasizam. Ottoga{ navamu, konceptite na rasna i kategori~na evropska superiornost, koi vsu{nost go oformile jadroto na ovoj svoeviden Weltschauung, doìvuvaat se pogolemi, i moralni i heursti~ni diskreditacii, pri {to sodvetno bi bilo da se kaè deka Arijskiot model, vo osnova, prestavuva plod na edno gre{no za~nuvawe.
Vo sekoj slu~aj, jas ostanuvam na stanovi{teto deka ova negovo gre{no za~nuvawe
ne mora po sekoja cena da upatuva i na negovo mignovno diskreditirawe i otfrlawe. Kako
pokritie za ostanuvaweto pri edna vakvo stanovi{te, go poso~uvam primerot so Darvinizmot,koj gore-dolu e nastanat vo istiot period i ~ij nastanok se dolì na golem broj od istite ozoglaseni i sramni motivi na koi se dolì i nastanakot na Arijskiot model, {to ne
zna~i deka toj i den-denes ne prestavuva eden od najkorisnite heuristi~ki obrasci. Nekoj so
celosno pravo moè da tvrdi i deka Nijbur, Miler, Kurtius i ostanatite ednostavno mese~arele, vo onoj smisol vo koj Artur Kestler go upotrebuva toj termin- so cel opi{uvawe
polezni nau~ni otkritija sozdadeni od sporedni pri~ini, a so celi koi naiduvaat na neodobruvawe i koi ne se prifateni vo podocne`nite vremiwa, Se {to tvrdam vo odnos na ova
moe delo i na {to se nadevam, e deka toa otvora slu~aj, pra{awa koi baraat odgovori. Taka,
i dokolku se dopu{ti pretpostavkata deka nejasnoto i zamateno poteklo na Arijskiot model ne go pravi ovoj model na~elno pogre{en, od druga strana, toa vo golema mera ja doveduva vo pra{awe negovata inheretna superiornost i predimstvo vo odnos na Anti~kiot model.
Od taa pri~ina,sledniot tom od ovaa serija ogledi }e se zanimava so natprevarot pome|u ovie dva modeli, viden niz prizmata na efikansno sredstvo za razbirawe na anti~ka Grcija.520
Martin Bernal vo negovata kniga Crna Atena e preselektiven avtor. Toj gi naveduva samo onie
avtori, koi nemu mu odgovaraat. Za, primer, se naveduva, {to toj veli: ne ne iznenaduva {to istori~arot na anti~kiot svet, Ulrih Vilken- koj prosperiral za vreme na vladeeweto na nacistite- go falel Nijbur kako osnova~ na kriti~ko -geneti~kata istoriografija .Me|utoa, toj za Vilken ni{to ne
navede, {to toj vsu{nost pi{i. Tokmu zatoa toj voglavno gi naveduva onie koj pi{at za Semitite itn.
520
292
DODATOK
DALI FILISTEJCITE BILE GRCI ?
Verojatnosta od postoeweto me|usebna povrzanost pome|u dvata etni~ki nazivi Pelazgi i Peleseti ili Filistejci be{e razgleduvana u{te vo prvoto poglavje, taka {to ne
bi bilo lo{o da napravime i eden mal osvrt za povrzanosta na Filistejcite so Krit. Nikoj,
imeno, ne projavuva somne` deka narodot koj Egip}anite go narekuvbale the Prst do{ol od severozapad, no pra{aweto biva pokrenato okolu toa dali do{lo od predelot na Krit i nemu
okolnite ostrovi, ili, pak, od vnatre{nosta na Anadolija.
Britanskiot arheolog d-r Sanders e na mislewe deka, kako {to e navedeno i vo izvesnite egipetski tekstovi, deka the Prst (Filistejci) pristignale vo Levant po zemjen pat.
Edno vakvo tvrdewe, the Prst vo eden egipetski tekst se dovedeni vo tesna vrska so the Tr, koi
najverijatno se Trojanci ili, kako {to se u{te narekuvani Tyrsnoi, narod koj ìveel vo predelite na severozapadna Anadolija. Vo Biblijata, na primer, filistejskite princovi bile narekuvani sernm, {to prestavuva naziv za edna titula koja moèbi vodi svoe poteklo od
neohemitskiot naziv saravanas/taravanas, ili, pak, od gr~kiot tyrannos (od koj, vsu{nost,
proizleguva i zborot tiranin), za koj pretpostavkite odat vo nasoka deka bil pozajmen od
lidiskite govori. [lemot na filistejskiot bibliski xin Golijat se narekuval gba>, {to
moè da doa|a od hetitskiot kupahhi, koe go nosi istoto zna~ewe. A vsu{nost, i samoto ime
Golijat se doveduva vo vrska so lidiskoto Alijates. Kone~no, i lidiskiot istori~ar Ksantos naveduva deka izvesniot lidiski junak, Mopsos, preminal od Lidija vo Filisteja. Sive
ovie navedeni dokazi napati nao|ale svoja {iroka upotreba so cel da bide ukaàno deka e
daleku pogolema verojatnosta Filistejcite da do{le od Anadolija, otkolku od Krit.521
Interesno e toa {to ovie dokazi ne se tolku silni kolku {to na prv pogled moè da
zali~uvaat.So ogled na aktivnostite na Grcite na Kipar, kako i vo predelite vo Ju`na Anadolija koi gi nosele imiwata Pamfilija i Kilikija vo toj period, odnosno vo docniot 13 i
vo tekot na 23 vek pr.n.e., nema pri~ini da ne se veruva deka nekoi od niv ne bi moèle da dojdat po kopnen pat. Spored poetot Kalinos, koj ìveele vo 7 vek pr.n.e.: Narodite predvodeni od Mopsos (gr~ki junak od Trojanskata vojna) go minaa Taurus, a dodeka nekoi ostanaa
vo Pamfilija, pogolemiot del od niv se ra{rtkaa niz Kilikija, nekoi otidoa do Sirija, a
ima{e i takvi koi stasaa duri do Fenikija.Ovoj opis re~isi sovr{eno soodvestvuva so eden
napis zabeleàn kako zapi{an od Ramzes III, a koj datira od raniot 12 vek pr.n.e.:
...a {to se odnesuva do tu|inskite zemji, tie kovaa zagovori na nivnite ostrovi. Site odedna{ se krenaa na vojna. I nema{e zemja koja moè{e da im se sprotistavi: Hatti (centralniot del na hititskata Anadolija), Quode (Kilikija), Karme{ (gorniot tek na Eufrat), Arzawa i Alashya (Kipar). Tie bea otse~eni, a kamp be{e postaven kaj Amur (Sirija)...
Nivnata liga be{e Prst, T kr, kl, Dnn i W.
Obrnete vnimanie na toa deka vo ovoj zapis na Ramzes III se gleda zagovorot kako zapo~nat na nivnite ostrvi, pod {to najverojatno se podrazbiraat ostrovite vo Egejskiot basen, potoa Sicilija i, evetualno, Sadinija. Isto taka, vo nego kako da se prikaùva i prisustvoto na the Prst, vo ovaa posledna kampawa na morski narodi.
Isto taka, na ova mesto treba da bide pribeleàno i toa deka the Prst ovde se povrzuva so the T kr, koi, isto taka, se smesteni na tloto na Palestina, i koi moèbi bile dovedeni vo vrska so gr~kiot junak Tevkar (v=k, R.I.). Sosem e izvesno deka nazivot kl naj~esto
e doveduvan vo vrska so Sicilija, a pak, Dnn, so Danuna i so Danajcite. Vo zapisot nema napomenuvawe vo odnos na the Tr.
Zborot Srnm, so zna~ewe princevi, se pojavuva vo ugaritskite tekstovi, na toj na~in prikaùvaj}i, bez razlika na toa dali postoi nekakva povrzanost so Anadolija ili ne,
deka zborot sernm bil vo upotreba vo levantskata okolija pred invaziite, a tokmu od tie
pri~ini ne moè da se dovede vo direktna vrska so Anadolija vo kontekst na toa deka tie se
521
Rasa=jazik i istoglasno: Prst=prst; Tr{=tr{=trs, trsit=trset; Tirsenoi=tirsen oi: tirsen=trsen; seranim=se ranim; saravanas=sa ravanas; taravanas=ta ravanas, s={; tiranin=tiran in; Golijat=
golij at; kupah=kupah i; Alijates=a lijat es; Ksantos=k sant os; Mopsos=mops os; Kalinos=kalin os...
293
vbrojuvale me|u pogorenavedenite morski narodi, Qba> moèbi i moè da bide doveden vo
vrska so hititskite kupahhi, no Hititite se ~esto spomenuvani i vo bibliskata Palestina,
{to naveduva na toa deka ne bi trebalo da postoi somne` deka hetitskiot jazik imal opredeleno vlijanie vrz hanaanskite dijalekti koi se govorele vo toa podra~je. Vo sekoj slu~aj,
noseweto qba>ne prestavuvalo isklu~ivo pravo na Filistejcite. Astur na pove}e mesta
ukaùva deka ovoj vid ornament za na glava pretstavuval i neizostaven del od opremata na
Saul, na Egip}anite, na Vaviloncite, na tirskite platenici, kako i na samiot Jahve.522 [to
se odnesuva do vrskaa pome|u Golijat i Alijates, taa e vozmo`na, no vodej}i se spored napi{anoto vo Knigata na Samuil, Golijat bil pripadnik na Rep>m od Gat, za koi, spored misleweto na izvesniot X. Strejnx, eden moderen student koj se zanimava so ovaa tema, ne e sosem isklu~ena mo`nosta da bile i Hannanci. Ovaa sugestija mene mi se ~ni kako sosem neprikladna. Kako mnogu poverojatna mi izgleda onaa spored koja, ne{to sli~no na zapadnosemitskite ditanu,523 ili, pak, na gr~kite titani, Rep>m bi prestavuvale ne{to nalik na giganti- duhovi na mrtvite. Dozvoluvaj}i ja pretpostavkata nazivot Rep>m da upstuval prvenstveno na goleminata na Golijat, ne ja isklu~uvam vo celost mo`nosta od postoewe na nekakva vzaemna sprega Golijat/Alijates. (Golijat e samo od golija, samo od gol, golijot, R.I.)
Argumentot koj drì najve}e voda vo polza ne teorijata za postoewe na tkn,. Anadolska migracija ostanuva da bide ona lidiski predanie koe veli deka Lidiecot Mopsos trgnal od Lidija kon A{kelon vo Filistija. Vo sekoj slu~aj, a vpro~em kako {to imavme mo`nost toa da go vidime i samite, postoele i takvi predanija koi govorele za ekspedicii predvodeni od Grkot Mopsos, kako i od nekoi drugi gr~ki heroi, preku Anadolija i Kipar kon
Levant. Neodamne{nata potvrda za fakti~koto postoewe na legendite za Grkot Mopsos doa|aat so pronao|aweto na eden zapis zapi{an na dva jazika, imeno na hieroglifskiot hetitski- ili luvijski- i na fenkijskiot jazik, koj datira od periodot na 8 vek pr.n.e., pronajden
blizu Karape vo Kikilija. Zapisot se odnesuva na kralstvoto Dnim i na izvesen predok, na
luvijski transkribiran kako Muksas, dodeka na fenkikijski, transkripcijata na istiot e
Mps. Za~uduva~ki, navedenoto etni~ko ime upatuva na postoewe gr~ki naselbi, dodeka ona
koe se odnesuva na osnova~ot na dinastijata, po se nalikuva na karakateristi~no anadolsko
ime, {to dokolku se prifati kako to~no, predimstvoto go dobiva anadolskata legenda. Na
toj na~in, se otvora mo`nosta za otvorawe teorija deka teritorijata na Levant imalo vme{anost na elementi od podra~jeto na Anadolija u{te vo vremeto na invazijata na Morskite
Narodi, koi se protegaat niz periodot na 13 i 12 vek pr.n.e. (Samo: Muksas=muks a s, R.I.)
Dokazite koi svedo~at za vme{anosta na gr~ki govoriteli se u{te posilni. Kako
prvo, tuka posvedo~uva postojanata i seprisutna bibliska prikazna, spored koja Filistejcite vle~at koreni od Kaphtr, od Krit ili od nekade od predelite na Ju`niot Egej. Ponatamu,
spomenati se izvesni platenici, od koi edniot go nosi imeto Kerti, a drugiot Pelti, pri {to
tie se sekoga{ spomenuvani zaedno, kako par, a ~estopati se sporeduvani so Filistejcite;
voglavno, mislewata se dviàt vo nasoka deka tie se ili Kritijani ili Filistejci. êsto
pati se doveduvaat vo vrska so David, koj se borel i protiv Filistejcite, no i za niv.524 Ovde
522
Avtorot ne ja naveduva opremata, a taa bila na Belci, nikako na Crnci=Semiti. Bidej}i avtorot
ne ja kaùva vistinata, taa e slednava: Ebehard Zangger, Ein neuer Kapmf um Troia, Droemer Knaur, Mnchen,
1994, gi naveduva slednite sliki: str. 25 Pomorski narodi, vojnik so kopje so kecelja, so vlaknesta kruna, na kowanici; na str. 39 Peleset so mornarska kapa i kecelja; str. 81 so kruna od kowski vlakna,
sli~no kako na str. 25, a bez vratnopovrzuvawe; na str. 119 egipetski vojnik bez kosa so {tit kopje i
kecelja; str. 125 egipetski deca; str. 127 nubiski vojnik Crnec so u{en prsten; str. 139 Hetit so dolga
kosa pletenki i kapa so pupka, nametka i kecelja, {tit i kopje; str. 155 dvajca Minojci so dolga kosa
so pletenki, keceljata oformena kako preden i zaden pokriva~ ; str. 169 siriski blagorodnik so dolga
kosa so pantlika, kako {to nosea Makedoncite, a i so brada, koj frla kamen, oble~en so fustanska obleka; str. 173 vo Sirija i Palestina prestaveniot ~ovek e so kruna od kowski vlakna so brada, kopje i
fustanska obleka; str. 176 Serd so {lem so rogovi kako Vikinzite na brigiskoto govedo, rasa Bu{a,
bu{avost, so kecelja, {tit i kopje; str. 211 Libier na krajot na Bronzenata epoha so dolga kosa so
pletenki, oble~en so fustan i vrz nego nametka kako dolama. Od izloènite sliki, samo Nubiecot e
Crnec, a drugi bile Belci=Pelazgi, Pelesti=Belesti, Pelasti=Belasti. Ovie bile eden narod=rasa.
523
Se istakna: Dativno u Brigite...i vo Bliskiot Istok, na pr. Urartu. Ovde stoi i ditanu=ditan u.
524
David=davit, se davel; Kerti=kereti=k ereti=e reti; Pelti=Peleti=p eleti=e leti;Atleti=a t leti.
294
smetam oti e soodvetno da bide spomenato deka vo ramkite na hebrejskiot jazik se sodràni
isklu~itelno soodevtni nazivi za anadolskite narodi: Hitt, Hititi, ~ie projavuvawe e dosta
~esto, Tbal, Meek i Trs- pri {to golema e verojatnosta deka posledniov naveden narod e
istiot onoj narod za koj egipetskata transkripcija e Tr, a najpoznati se pod imeto Trojanci.
Vo sekoj slu~aj, Filistejcite na nikakov na~in ne se povrzani so nieden od ovie narodi, tuku samo i edinstveno se doveduvani vo vrska so Kaphtr; tokmu poradi toa, ne nao|am pri~ini
za somne` vo bibliskite vrska pome|u Filistejcite i Krit. (Kaftor: f=p, o=a, R.I.)
Od arheolo{ka gledna to~ka, interesno e slednovo: iako so sigurnost se znae deka
onaa takanare~enata filistejska grn~arija, otkrivana vi golemi koli~estva na mesta ~estopati doveduvana vo vrska so biblijskite Filistejci, e izrabotena vo ramkite ne prede-lite kade {to e pronao|ana, taa vo mnogu ne{ta potsetuva na stilot zaveden kako Mikenski
III C IB. Imeno, najbliskite sporedbeni primeroci doa|aat od Taurus vo Kilikija, od Kipar
i od Knosos na Krit. Voop{to nema somnenie nitu deka ovoj stil vodi poteklo od Egejot, a
drugite regioni kade se nao|ani tragi od negovoto prisustvo, na eden sovr{en na~in soodvestuvaat so izve{taite koi govorat vo polza na postoeweto na gr~ki naselbi vo tie predeli vo dadeniot vremenski period. Voop{to ne e iznenaduva~ki faktot deka kulturata
koja egzistira na teritorijata na Filistija vo periodot od 12 do 10 vek pr.n.e. ukaùva na
silno egipetsko vlijanie izvr{eno nad nea, zemaj}i ja predvid geografskata blizina pome|u
Filistija i Egipet, a vo odnos na ova naveduvam i eden drug fakt, koj govori deka mnogu od
morskite narodi bile vo plateni~ka slu`ba na Egip}anite. Od tie pri~ini, smetam deka
pi{anite i arheolo{kite dokazi koi gi povrzuvaat Filistejcite so egejskiot reon se sovpa|aat do eden isklu~itelno redok, ako ne i unikaten stepen. No, i pokraj seto toa, izraelskiot arheolog d-r Dotan, iako vo nejziniot obemen nau~en trud posveten na Filistejcite se soglasuva deka nivnata materijalna kultura poteknuva od Egejot, uporno opstojuva
na svoeto stanovi{te deka Filistejcite bile ili Ilirci, ili Trakijci ili, pak, deka poteknuvale od Anadolija- no nikako Grci.525 (Filistej=pili stej, f=p, i=o, R.I.)
Ustremuvaweto na naporite kon postavuvawe na edna verojatna prepostavka koja se
temeli na dopu{taweto na mo`nosta pogolemiot del od Filistejcite da poteknuvale od Krit i, generalno, od predelote na Egejot, i na toa deka sozdavale mikenska grn~arija, vodi i
kon pretpostavka deka tie, najverojatno, go zboruvale gr~kiot ili starogr~kit jazik. Iako
postojat dokazi deka se do helenisti~koto doba na Krit ìveele i tkn. nehelensko eteokritsko naselenie, kako {to ve}e be{e napomenato, preku Linearno B doznavame deka gr~kiot,
vsu{nost, bil dominantniot jazik na ostrovot pove}e od eden vek pred voop{to the Prst i da
bidat spomensti.526
Postojat i drugi indikacii koi upatuvaat na postoewe vrski pome|u Filistejci i
Grcija.Vo opredeleni asirski tekstovi,na primer,moàt da se sretnat napomenuvawa na formata la-ma-ni ili la-ad-na, {to se dve razli~ni formi koi sluàt za ozna~uvawe na ne{to
{to e gr~ko, pri {to ovde go naveduvam i podatokot koj govori deka Grcite, otkako se pobunile protov asirskata vlast, uspeale i da ja zazemat prevlasta nad filistejskiot grad
A{dol, a toa se slu~ilo vo 712 godina pr.n.e. Vo odnos na ova, ima i kr{ewe na kopja okolu
pra{aweto dali voda~ot na ovaa pobuna bil Grk ili pripadnik na nekoj drug,lokalen narod.
No,i pokraj toa {to be{e jasno utvrdeno deka Filistejcite dosta brzo bile,taka da kaème,
semitizirani, problemot na postoeweto na ova la-ma-na moèbi bi moèl da bide razre{en so pomo{ na sledewe na edna izvesna hipoteza koja se temeli vrz tvrdeweto deka nekoi
od poistaknatite vlijatelni Filistejci od peridot na 8 vek pr.n.e. bile so gr~ko poteklo.527
Po invazijata na Skitite od 7 vek pr.n.e., a osobeno po tkn. vavilonski deportacii
od 6 vek pr.n.e., beleìme edna tendencija na delumno vidoizmenuvawe na terminot Filisteec, odnosno negovo preminuvawe, poto~no preimenuvawe vo Gazan (>azzt) i Ashodite
525
@itelite vo Ilirija, Trakija, Anadolija bile eden narod,Pelazgi.Istoto vaèlo za Makedoncite.

Belcite bile eden narod so pelazgiski jazik, a koine bil po smrtta na Aleksandar Makedonski. Toj
bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Kritjanite vo 1913 godina go razbirale Bugarite,
no ne Eladcite. Ova bilo zatoa {to eladskiot jazik bil dvorasen jazik na Pelazgi i Semiti, koinski.
527
Nemalo narodi, etnost=ednost bila rasata. Pelazgite ne bile semitizirani (pocrneti), nitu aramejskiot jazik bil nametnat vrz narodot,Pelazgite da bi se arameizirale. Aramejski ne bil evrejski.
526
295
(add), nazivi koi se proizlezeni spored dvata najgolemi gradovi vo regionot. Nekade kon
400 godina pr.n.e., Nenemija go zabranuva stapuvaweto vo brak pome|u Evreite i ènite od
A{dod, pri {to jazikot na A{dod, addt, se spomenuva vo kontekst na toa deka toj, na nekoj na~in, prestavuva zakana za jazikot na Evreite, Yehdt.528 Zna~eweto na ova poslednovo
ostanuva neizvesno, no so ogled na toa {to Evreite vo toj vremenski perid gi zboruvale i
dvata jazika, imeno i aramejskiot i hebrejskiot,529 ne e mnogu verojstno deka Nenemija imal
na um, poto~no iskaùval zagriènost vo odnos na nekoj od zapadnosemitskite jazici. Mnogu e pogolema verojatnosta deka ovaa zakana doa|ala od gr~kit jazik, koj vo toj period so nevidena brzina se rasporostranuval {irum isto~nomediteranskoto podra~je.530 Ne postoi bibliski naziv gr~ki koj bi se odnesuval tokmu za jazikot.531 Od taa pri~ina, za prikladno go
smetam toa deka so terminot addt, Nenemija vsu{nost ukaùval na gr~ki i toa vo smisol
na jazik- {to e u{te edno ukaùvawe za postoeweto pove}ekratni vrski pome|u Grcite i
Filistejcite.532
Ponatamo{nite indikacii za postoe~ki kontakti pome|u Filistija i Grcija od ovoj
period se onie koi datiraat od Gaza od periodot okolu 400 godina pr.n.e., koi govorat deka
Gaza bila edinstven grad isto~no od Atina kade {to se kovale pari spored ati~ki normi.
Vo ovoj kontekst, kako osobeno va`no go napomenuvam toa deka na ovie kovani pari bile gravirani fenikjski bukvi- nekoi duri i so napis Yhd (Evrein) ili Yhw (Jahve)- kako i eden
prikaz na figura vo sede~ka pozicija, za koja postoi mislewe deka go pretstavuv(la) bogot
na Izrailot. Nekoi drugi moneti, koi isto taka poteknuvaat od gradot, go nosat natpisot
, a pretpostavkite vo odnos na ova upatuvaat na povrzanost so Minos na Krit.
I pokraj silnite odbrani na Jafa i na Gaza krenati protiv napadite na Aleksandar,
helenizacijata koja sledela po nivniot neminoven pad bila daleku pocelovita- kako vo sporedba so Fenikija taka i vo sporedba so Judea. Spored zborovite na Viktor êrikover, eden
eminenten istori~ar ~ija potesna specijalnost e tokmu helensti~kiot period, ova bi trebalo da se is~ituva kako eden svoeviden naklon kon prifa}aweto na gr~kata kultura. Stefan
od Vizant, pi{uvaj}i vo 5 vek od novata era, ukaùva deka bogot Marna po~ituvan vo Gaza,
ne bil drug tuku Zevs Kritogen, ili Zevs roden na Krit.533
Da sumirame: najbliskata analogija so invazijata na Morskite Narodi534 bi bila
onaa so krstonosnite pohodi. Branovi lu|e od severot nado{le, kako po kopno, taka i po more, vo ededn period koj beleèl golemi previrawa: raznorazni bandi neretko si go popre~uvale patot pri nivnite potragi za dobra, no i po zemja zakolonizirawe i za krevawe naselbi.535 Krstonosnicite bile prete`no pripadnici na naconalnosti koi govorele na razli~ni
dijalekti od romanskata grupa jazici, a me|u niv imalo i Germanci, Angli~ani itn.536 Najverijatno, eden sli~en konglomerat pretstavuval i onoj na Morskite Narodi, vo ~ij sostav
vleguvale govitelite na razli~ni lingvisti~ki grupi jazici me|u koi, sekako, kako edni od
najzastapenite se nao|ale i gr~kiot i anadolskiot jazik.537 Golema e verojatnosta deka pogolemiot del od niv bile govoriteli na anadolski nare~ja, dodeka Filistejcite vo ovoj konglomerat bile prete`no- Grci. Se do de{ifriraweto na Linearno B i do negovoto prepoznavawe i identifikuvawe kako gr~ko pismo, ovaa filistejsko- gr~ka relacija ne se javuvala kako predizvikuva~ na sram, od prosta pri~ina {to na niv bilo gledano kako na Predheleni. Porazot na {kolstvoto, od 1952 godina pa navamu, leì prvenstveno vo neprepoznavawe na isklu~itelnite dokazi koi gi povrzuvaat Filistejcite so Grcite, a toa moè da bi528
Evreite bile ednoboèn narod, Belci, so tn.slovenski jazik. Pa zakanata e jehudit=j e hudit=kudit.
Evreite=ednobo`cite govorele evrejski=tn.slovenski, a vo upotreba bil dvorasen aramejski jazik.
530
[irewe na koine ne bilo mo`no, toj ne postoel, a se pojavil po smrtta na Aleksandar Makedonski.
531
PA NE BIL VO UPOTREBA POIMOT GRCI.TOKMU MARTIN BERNAL SOZDAVAL ZBRKI
532
RASA=NAROD=JAZIK, SAMO ISTOGLASNO. Kaànoto od avtorot ne e potvrdno, tuku negovo.
533
Zevs bil bog na Pove}ebo`cite=Helenite, no ne Ednobo`cite=Evreite. Bidej}i Stefan od Vizant
pi{el, Etrurcite bile Sloveni, od Slovo,i Bo`jo Slovo,Logos=Slovo,Slovenite stanale politi~ki.
534
Pomite za Morskite narodi ozna~uvale pomorski naredbi, a go pi{am vo moite prethodni knigi.
535
Avtorite govorat Indoevropjani od Istokot. Me|utoa, preselbite otsekoga{ bilo samo od Zapad.
536
Imalo samo verski narodi: pravoslaven i katoli~ki. Prva nacija francuskata, na krajot na 18 vek.
537
Anadolcite bile Frigi, preseleni vo Anadolija kako Brigi, samo Pelazgi so tn.slovenski jazik.
529
296
de objasneto preku na~inot so koj bile gledani Filistejcite vo tekot na 19 i 20 vek, poto~no, kako na edna ~ista sprotivnost na Helenite- kako na neprijateli na kulturata.538
RASA=NAROD=JAZIK
Na 7 avgust 2009 godina be{e objaven napisot Pleme od 200 lu|e go naselilo celiot
svet, so sleden tekst:
Celata ~ove~ka rasa nadvor od Afrika mu go dolì svoeto postoewe na edno pleme
od 200 lu|e {to pred 70.000 godini go preminalo Crvenoto More, se veli vo napisot na britanskiot vesnik Telegraf.
Istraùvaweto na geneti~arite i na arheolozite ovozmoìlo da se otkrie potekloto na moderniot homo sapiens: mala grupa lu|e {to uspeale da go preminat regionot od
afrikanskiot rog do Arabija i ottamu go kolonizirale ostatokot na svetot. Genetskite
analizi kaj dene{nite lu|e vo Evropa, Azija, Avstralija, vo Severna i Ju`na Amerika pokaàle deka site poteknuvaat od taa mala grupa. Se smeta deka klimatskite promeni pred okolu 70.000 do 90.000 godini predizvikale dramati~en pad na nivoto na moriwata i ovozmoìlo da se premine Crvenoto More.
Homo sapiens, odnosno moderniot ~ovek se smeta deka evoluiral pred okolu 195.000
godini vo isto~na Afrika, najranite poznati ostatoci {to mu pripa|aat na toj period se
otkrieni vo blizina na rekata Omo vo Etiopija. Isto taka, se veruva deka tie prvi moderni
lu|e pred okolu 150.000 godini uspeale da se ra{irat vo drugite delovi na Afrika- nivnite
fosilni ostatoci se pronajdeni na Rtot Dobra Nade` vo Ju`na Afrika. Prvite ostatoci
od homo sapiens, nadvor od Afrika se otkrieni vo Izrael i se smeta deka se stari okolu
100.000 godini. Toa se ostatoci od grupata {to ja napu{tila Afrika preku dene{nata pustina Sahara, vo tekot na kusiot period koga klimata stanala povla`na i vo pustiwata se
razvila vegetacija. Me|utoa, ova patuvawe propadnalo i lu|ete izumrele koga klimata povtorno stanala suva.
Od 14 drevni plemiwa vo Afrika, izgleda deka nadvor od kontinentot preìvealo
samo edno.
Poslednite genetski istraùvawa pokaàle deka lu|eto duri pred okolu 70.000 godini uspeale da gi iskoristat prednostite od niskoto nivo na moriwata i da preminat vo
Arabija. Dolgo se pretpostavuvalo deka lu|eto uspeale da se ra{irat po svetot blagodarenie na svoite ve{tini na lovewe i na prisposobuvaweto. Najnovite studii, sepak ukaùvaat
deka prvite lu|e {to ja napu{tile Afrika mnogu pove}e im dolàt na sre}ata i na klimatskite promeni otkolku {to se mislelo.
- Toa {to se gleda vo DNK na site ne-Afrikanci e deka site tie mu pripa|aat na
edno malo afrikansko pleme {to go preminalo Crvenoto More. Da bilo lesno da ja napu{tat Afrika bi imale pove}e afrikanski koreni vo DNK, no postoi samo eden- veli d-r Stiven Openhajmer od univerzitetot vo Oksford
Za okolu 5.000 godini lu|eto uspeale da se ra{irat na dolìnata na bregot na Indiskiot Okean i niz jugoisto~na Azija za da stignat vo Avstralija pred okolu 65.000 godini.
Drugite trgnale na sever preku Bliskiot Istok i Pakistan do Centralna Azija. Pred okolu 50.000 godini po~nale da se {irat i vo Evropa. U{te edna{ niskoto nivo na moriwata im
ovozmoìlo da vletat vo Evropa.
Idejata deka site ne-Afrikanci poteknuvaat od samo edna mala grupa lu|e e sprotivna na prethodnite teorii deka razli~nite ~ove~ki rasi evoluirale odvoeno od homo erektusot na razli~ni strani od svetot.
Taka, na primer, arheolozite vo Kina veruvaat deka imaat cvrsti dokazi deka Kinezite evoluirale direktno od plemeto homo erektus koe stignalo vo ovaa zemja pred okolu
dva miloni godini, a ne od afrikanskiot homo sapiens. Me|utoa, neodamne{nite istraùvawa pokaùvaat deka site tie poteknuvaat od prvite Afrikanci.
538
AVTOROT E PRESELEKTIVEN, VOGLAVNO SEMITSKI AVTORI, BEZ TN.SLOVENSKI.
Toj dava pregled na avtori od 19 i 20 vek, no ne anti~ki avtori koi govorat, deka Platon govorel pelazgiski jazik.Ovoj bil varvarski jazik.Bidej}i pelazgiski=varvarski=tn.slovenski s e jasno:s isto.
297
- Mislam deka site bi trebalo da bideme sre}ni poradi toa za{to toa zna~i deka lu|eto {to ìveat na ovoj svet ne se tolku razli~ni eden od drug- veli Li în od univerzitetot Fudan vo [angaj, koj go sprovel istraùvaweto.
Toj dodal deka negoviot tim ne otkril nitu eden ~ovek koj bi moèl da bide potomok na homo erektus vo Kina.
Na 6 avgust 2009 godina bil napisot Prvite Evropejci bile crnomurni.
Nau~nicite do{le do revolucioerni soznanija spored koi prvite Evropejci bile
crnomourni, a obelele pred 5.500 godini i toa poradi promena na ishrana.
Evropejcite blediot ten go razvile verojatno pred 5.500 godini, veli novoto istraùvawe {to go sprovel tim pri Univerzitetot vo Oslo, Norve{ka, javuvaat svetskite agencii. Nau~nicite veruvaat deka nenadejnata promena vo ishranata vo vremeto koga lovcite
stanale zemjodelci verojatno lovele do dramati~ni promeni vo bojata na koàta, so cel da
se nadomesti nedostigot na vitaminot D.
Vo zemjodelskata hrana ima nedostig na vitaminot D, pa dodeka svetlite lu|e moè
da go proizveduvaat koga se izloèni na ultravioletvi zraci, potemnata koà e pomalku
efikasna vo toa.
Lu|eto so bleda koà bi moèlo da se potomci na Evropejcite koi dramati~no ja
promenale ishranata otkako preminale od love~kiot na~in na ìvot na odgleduvawe na ìtni kulturi.
Nau~nicite od Univerzitetot vo Oslo veruvaat deka taa promena vo ishranata kaj
na{ite crnomurni predci moèlea da razvie pobleda koà za da go nadminat ovoj problem.
U{te od porano se povrzuva{e bojata na koàta so vitaminot D dobien od son~evata svetlina.
Porano se veruva{e deka koàta na na{ite predci postepeno se osvetluvala da se
sobere pove}e vitamin D, pa taka i koga se selele poseverno na mesta kaj {to ima pomalku
sonce nivnata koà stanuva se pobleda. Sega nau~nicite veruvaat deka promenite vo prehrambenite naviki od hrana bogata so vitamin D, isto taka igrala ogromna uloga vo osvetluvawe na koàta.
Kako {to ajkulata, jagulata... bile ajkula, jagula... od pred da postojat kontinentite,
istoto vaèlo i so ~ovekot, a bez privilegii samo za ~ovekot. Istoto vaì i za Temnite i
Belcite, za{to Temnite imale zaedni~ko poteklo i toa od pred da postojat kontinenti. Za
ova e navedeno vo knigava, kako i vo prethodnite knigi. Najmerodaven e embrionalniot razvitok, vo kogo moè da se vidi deka ~ovekot vo nieden stadium na svojot razvitok ne li~el
na majmun, i obratno, nitu od edna rasa da proizleze druga, {to e istaknato na strana 19, 20 i
21 fusnota 40 i 41, itn. Isto taka, prva krvna grupa 0 bila na lovci i ribari, a krvnata grupa A bila vegeterijanska.Sledi ne drì ona {to se govori zemjodelska hrana i vitaminot D.
Posledniot milion godini postoe{e ledeno doba. Tokmu zatoa belata rasa be{e povle~ena ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit, vo Levantot. Levant bez v leant,
leanot, koj so voda bil nalean. Toa bilo so zavr{uvawe na ledenoto doba, a Sredozemnoto
More bilo sozdadeno do 4.000 g.p.n. Deka nikoga{ nemalo Sredozemno More dokaz opstoila
jagulata. Aka bi imalo Sredozemno More, taa nema{e so milioni godini da patuva od Ohridsko do Sarga{ko Mora, tamu da se mresti vo morska voda, taa }e se mresti vo Jadransko More. Deka jagulata kako odrasna patuva go utvrdil Aristotel, ~ie znaewe ostanalo ne potvrdeno se do 17 vek n.e., od koga vo Evropa, von ju`niot Balkan, po~nale da se zanimavaat so nauka. Sleden dokaz deka imalo potopi, se potvrduva so tunot. Bidej}i pred potopite nemalo
Angliski kanal,ribata do denes ne znae,deka so potopite toj bil sozdaden.Sledi za potopite
da ima dokazi, a tie vo poslednite decenii bile utvrdeni vo istraùvawata na Crno More.
Ova se potvrduva i so toa ako dotekot na voda od Crno More vo Sredozemno More se prekini, Sredozemno More }e se isu{i. Na Istok }e se najde plodna povr{ina i civilizacijata
na Belcite. Tamu bila sozdadena krvnata grupa A, za{to bilo potrebno govedoto i sviwata.
So preselbite dativno u Brigite go odnele vo Indija...Kina...i Japonija. Ama i vo
Bliskiot Istok, na pr. Urartu=urart u: urart=urar t. Isto taka, Ditanu=ditan u... Pak, Japon, Japet=Xefet=Belci so Sonce. Ova otstapuvalo od Sonceto na Sargon i Makedoncite.
Egiptjanite i Persijcite kako Belci imale slovenski bogovi. Luj Leè pi{i: posle potopot i koga lu|eto se podelile na mnogu jazici, po~nal da vladee Mestro, od plemeto
298
Ham (Cham), a po nego Jeremija, pa Feosta, kaj Egipjanite go vikale Svarog. Dodeka ovoj Feosta vladeel vo Egipet, pa|ale od neboto kle{ti, i lu|eto odma po~nale da kovaat oru`je...
I ovoj Feosta izdal zakon za ènite, da zemaat samo eden ma`, da ìveat zaedno, i da se kaznat bludnicite. Za toa go narekle bog Svarog. Oti pred nego ènite se predavale na onie
koi gi sakale, i ìveele kako ìvotni. Da`bog bil identi~en so Sonceto i da se smeta kako Svarogov sin. Zna~i, Svarog, Da`bog itn. bile samo pelazgiski=tn.slovenski bogovi: Feosta=Peosta=Beosta=Belsta, o=l. Za Kavendi{- Ling, posebno zna~ewe imalo dopirite pome|u Slovenite i razli~nite iranski plemiwa. Tie gi naveduvaat zborovite kako bog ili
bog, rayl (Raj i svyat ili sventi {to zna~i svet). Oboàvaweto na Sonceto bilo slovensko i iransko. Se misli deka Sonceto i oganot bile deca na bogot Svarog za koj se veruvalo
deka od Sonceto se ra|a toplina i svetlina. Vtor e Stribog, bogot na veterot ~ii deca se
vetrovi i neboto. Simargl e iranski Simurg, krilato ~udovi{te. Isto taka od ìvotna va`nost bila ènskata boìca Moko{ koja odgovara na iranskata Anahiti (ili ermenska boìca Anahit). Imeto Moko{ zna~elo vlaga (mokrij na sovremeni ruski), koe ukaùva na
vrskata pome|u kultot na vodata i do`dot i plodnosta i izobilie. Slovenski panteon- Veles ili Volos bil bog na rogovnite ìvotni. Ova ime se spomenuva vo 10 vek vo ruski spisi.
Vo hristijanstvoto toj bog se pojavuva kako vizantiski sv.Bla`, koj na slovenski se narekuva Vlas ili Vlah. Toj do deneska e za{titnik na stokata. Meje i Vajan pi{at: Pome|u slovenskiot i iranskiot se zapazuvaat nekoi ~udni sloùvawa koi ne poteknuvaat od pozajmenicite napraveni po odvojuvaweto na jazicite.
Vo Mesopotamija se naselile Belci, a potoa Crnci. Pa za niv se naveduvaat avtori:
Vent pi{i za crnoglavite stranci. Crnoglavite stranci gi vikale Semitite. Spored Vels, kako {to kaùva H. Xonston tie po tip bile negroidi, a postoi kaj sovremenite
ìteli na Elam edna jaka negroidna ìca. Za U.A.Pa{ke Sumerite bile vo tipot na mediteranskata rasa i se razlikuvale jasno od semitskite crnoglavi Akadi. Toj na str. 51 naveduva slika na glava na govedo. Za glavata se veli, taa poteknuvala od sredinata na 3 milenium p.n.e., Irak- muzeum, Bagdad. So nego vo Mesopotamija imalo preselbi.
Brajer i dr. govorat: Ovde bile najzanimlivi prikaznite za bogovite i heroite. Ovie
legendi, ~ij sredi{en lik bil Gilgame{, mo{ne mnogu potse}ale na Homerovite epovi. Gilgame{ovata pobeda nad nebeskiot bik koj mu go ispratila boìcata na lubovta Inama, so
nea da se bori oti ja odbil Gilgame{ i se sudril so negoviot biv{ kral Ki{.
Vil Djurant kaùva, ako gi sledime spoevite na Tigar i Eufrat na Persiskiot Zaliv
do mestoto kade rekite se razdvojuvaat i potoa go sledime Eufrat na zapad, se naiduva severno i ju`no od nego na zatrpani gradovi na Sumer: Eridu, Ur, Uruk (bibliski Ereh), Larsa (bibliski Elasar), Laga{, Nipur i Nisin. Sledej}i go Eufrat na severozapad kon Vavilon, naj~uveniot grad Mesopotamija, na istok od nego Ki{, ponatamu pokraj Eufrat do
Agad, e Akad. Ranata istorija na Mesopotamija e borba pome|u nesemitiski narodi na Sumer
protiv Semitite od Ki{ i Agad i drugi centri od sever. Ovie sozdale seopfatna civilizacija i edinstven istoriski i etni~ki Vavilon bil proizvod na obedinuvawe na Akadcite
i Sumerite i se dokaàla dominantna akadsko- semitskata loza. Nivnoto vojuvawe zavr{ilo so pobedata na Akad i osnivaweto na Vavilon kako prestolnina na cela Mesopotamija.
Zna~i, Sumerite bile Belci, Semitite Crnci, so svoe razli~no veruvawe.
Kavendi{- Ling pi{uvaat za Hebrejskata Biblija, taa bila bliska na kanaanskite
predanija, a Sirija i Palestina spa|ale vo krugot na mesopotamskoto kulturno vlijanie, dodeka Mesopotamcite i Kanaancite slavele mnogu bogovi, religijata Jehova, bogot na Izrael, go pozdravuvale kako edinstven prav bog. Na primer za Noe i potopot, vo mesopotamskata verzija se vklu~uvaat pet bogovi, a spored knigata na postanokot e samo Jehova, koj sam
go sozdal svetot. Nekoi poedinosti za mitot za Adam i Eva od Biblijata ima neo~ekuvani
neposrednosti vo afri~kite mitovi. Plemeto [iluk, koe ìvee na bregot na Nil vo Sudan
pripoveduva deka Juok (bog) go sozdal ~ovekot od ilova~a.
Belcite davale `rtvi, a Temnite kanibalisti i denes. Vo Biblijata stoi:...26. zastana Mojsej na vratata od taborot, i re~e: Koj e Gospodov, neka dojde pri mene ! I se sobraa kaj nego site sinovi Levievi. 27. I toj im re~e: Eve {to veli Gospod, Bog Izrailev: opa{ete go sekoj svojot me~ na bedroto svoe, i pojdete po taborot, pa navratete od vrata do
299
vrata, i sekoj neka go ubie bratot svoj, bli`niot svoj i sosedot svoj. 28. I postapija sinovite Levievi spored zapovedta Mojseeva: i vo toj den izgina narod do tri iljadi du{i. 29. I
Mojsej539 im re~e:Denes Mu gi posvetivte racete svoi na Gospoda za slu`ba:koj na sinot svoj,
koj na bratot svoj, za da vi dade denes blagoslov. 30. A utredenta mu re~e Mojsej na narodot:
Napravivte golem grev; i sega }e pojdam gore pri Boga, za da molam da vi se prosti va{iot
grev. 31. I se vrati Mojsej pri gospoda, i re~e: Ti se molam, Gospodi, ovoj narod napravi golem grev, oti si napravi bog od zlato. 32. I sega prosti im go grevot nivni; ako li, pak, ne,
toga{ izbri{i me i mene od knigata Tvoja, vo koja si me zapi{al. 33. A Gospod mu re~e na
Mojseja: Onoj, {to zgre{il pred Mene, nego }e go izbri{am od knigata Moja. 34. No sega
odi, slezi i povedi go toj narod vo mestoto, kade {to ti rekov. Eve, Mojot Angel }e odi pred
tebe, a koga }e gi posetam, na niv }e go navratam grevot niven. 35. I go porazi Gospod narodot, zatoa {to napravenoto tele go izleal Aron. A bitno e, {to Belcite davale `rtvi
na svoite bogovi, a Mojsej premnogu `rtvi za crne~kiot=semitski Bog. Za Belcite bil biten Bikot=Zevs, a ovde za tele. Me|utoa, Elisavet=eli savet=zavet: eli=heli=Helios, za
Heleni=Beleni, oti Sonceto e belilo=den... Vo Biblijata nikade nema Crnci=Semiti, tuku samo Belci=Pelazgi. Bidej}i vo Biblijata pi{i za Egiptjani, tie vo nea ne se prestaveni crni. Naodite govorat, tie bile samo Belci: tie vo svoi slu`bi imale Crnci=Semiti.
Pigot veli, deka pred {est iljadi godini vo dolinata Nil bilo posadeno seme na
egipetskata civilizacija. Tamu se otkrieni najstari tragi na naselbi, poredeni vo dolg niz
dol` dvete re~ni obali. Najstarata poteknuva okolu 5000. g.p.n.e. Na ova da se nadopolnat
Crncite, koi od Egiptjanite bile upotrebuvani za razni celi. Fleming naveduva, deka Egipjanite vo vrvot na svojata mo} zemale danok na narodite, so ~ii zemji upravuvale. Od yidnata slika se gledaat Nubijcite kako prinesuvaat darovi od zlato na Sebekhotep, koj vladeel vo Teba okolu 1.420 g.p.n.e. Vels pi{uva deka faraonite gi lovele robovite od Nubija
za da bi imale crne~ki grupi za svoite pohodi vo Sirija, kako i za svojata vojska. Pa{ke
prikaùva slika so drveni modeli vo ~etiri redovi mar{ira~ki trupi na nubijski (crni)
strelci so lak. Nubijskite platenici bile poznati od sekoga{ kako poverlivi trupi za doveduvawe na red i mir. Toa go koristele i Tebancite. Canger prikaùva crte` na Nubiec i
za nego naveduva deka toj bil za vreme na egipetskoto novo carstvo prestaven edinstveno sekade so crna boja na koàta. Nubiecot nosel crvena kadrova kosa, umetni~ki okolu vratnik,
dolg tesen fustan so to~kesti kraj i pojas i preku kratka kecelja. Naro~ito e karakteristi~en golemiot òlt u{en prsten. Pak, Herodot naveduva deka Kolhi|anite poteknuvale od
Egipet (tie se naselile od Egipet okolu 680 godina p.n.e. i podocna potpolno iz~eznale).
Kolhi|anite bile smetani od Egipjanite kako potomci na Sezostrisovite vojnici i tie
imale crna koà i kadrava kosa. Na celiot svet se obreùvaat samo Kolhi|anite, Egipjanite i Etijopjanite. Pak, Feni~anite i Sirijcite od Palestina toa go nau~ile od Egipjanite, a Sirijcite do rekata Termodonta i Partenija so nivnite sosedi Makroni toa go primile od Kolhi|anite.
539
Bidej}i se govori za Mojsej, koj od Egipet so sebe gi ponel Ednobo`cite=Evreite, Bernal istakunuva: Pome|u mnogute raboti, Aristotel, se razbira, bil tutor na Aleksandar Veliki. Zaedno so
isklu~itelnoto makedonsko osvojuvawe na Persiskoto carstvo vo 330 godina pred novata era, postoel
i golem napliv na gr~kiot interes za site orientalni civilizacii i osobeno za civilizacijata na
Egipet. Tokmu vo godinite neposredno po osvojuvaweto, egipetskiot sve{tenik Manetho napi{al istorija na Egipet na gr~ki jazik, vo koja ja sro~il {emata za 33-te dinastii, koja ostanala da bide
osnovata za istoriografijata na drevniot Egipet. Pribli`no vo ova vreme, Hekatej od Abdera go ponudil svojot stav deka tradiciite za egipetskoto progonuvawe na Hiksite, Egzodusot na Izrailcite i
pristignuvaweto na Danaos vo Argos, bile tri paralelni verzii na istata prikazna:
Domorodnite ìteli pretpostavile deka nivnite nevolji nikoga{ nemalo da bidat re{eni
dokolku ne se odlu~ile da gi izgonat tu|incite. Zatoa, odnenade`, tu|incite bile progoneti od zemjata, a najistaknatite i najaktivnite pome|u niv se sobrale zaedno i, kako {to nekoi velat, pristignale
na bregot na Grcija i vo nekoi drugi regioni; nivni u~iteli bile ugledni lu|e, a pome|u niv bil Danaos i Kadmos. No, pogolemiot del od niv bile proterani vo ona {to sega se narekuva Judea, koja ne e daleku od Egipet i vo toa vreme bila celosno nenaselna. Kolonijata bila predvodena od eden ~ovek nare~en Mojsej.So navodot se potvrduva, Mojsej so svoite istomislenici bile Egiptjani (Belci). Sledi
tie od Egipet kako Ednobo`ci bile brkani.A tie se naselile na prostori koi nikoga{ ne bile nivni.
300
Se razlikuvale Belci so pelazgiski i Crnci so semitski jazik.Pripadnicite na Ednoboèstvoto=Evrejstvoto, koi bile Belci, govorele na pelazgiski=tn.slovenski jazik.540
Vo Malata enciklopedija na Prosveta od 1.986 godina od Belgrad, se naveduva sporedba na pismata: 1.arapsko pismo, 2.uslovni sistem na transliteracija, 3.voobi~aena arabiska transkripcija, 4.kirili~na varijanta na taa transkripcija, 5.najobi~na zamena vo na{ite tradicionalni arabizmi, 6.kirili~na fonetska transkripcija, kade se bara sli~nost. Od
nea se gleda nivnata sli~nost kako {to pi{ela belata rasa i nejzinite Pelazgi od desno na
levo, {to ne se sre}ava vo Afrika, od kade poteknale Semitite kako Crnci i nivniot semitski jazik na Aramejcite so aramejskiot alfabet. Ponatamu se prodolùva, Aramejcite
vo 10- 8 vek pr.n.e. osnovale pove}e dràvi vo predna Azija. Prvobitna mala semitska grupa,
koja se spomenuva pod imeto Aram vo Stariot Zavet kako Aram, Arim i Arum e vo asirskite
pi{ani spomenici od 14 vek pr.n.e., a gi spomenuvale i (takanare~enite, R.I.) starogr~ki
klasici. Aramejci mo{ne rano se narekle i site onie semitski plemiwa koi bile vo rodovska vrska so taa etni~ka grupacija, ama i onaa nesemitska, na tloto na Sredniot i Bliskiot Istok, koja go primila aramejskiot za svoj govorni jazik. So imeto Aram vo Stariot Zavet se narekuvaat u{te i Mesopotamija i Sirija. Aramejskiot jazik, dolgo vo naukata neopravdano se narekuval haldejski, spa|a vo severnozapadnata grupa na semitski jazici. Se
deli na nekolku nare~ja, koi se podeleni vo dve glavni grupi: isto~ni i zapadni aramejski.
Od krajot na 10 vek pr.n.e. do 7 vek pr.n.e. bil osnovni govorni jazik vo Sirija. Toj postanal
osnovni govorni jazik na cela Predna Azija. Niz patot vo svojot jazik gi vpival elementite
na drugite jazici. Vo Persiskoto Carstvo vo vremeto na dinastijata Ahemenidi bil slu`ben jazik. Evreite vo vavilonskoto zarobeni{tvo go napu{tile hebrejskiot i se sluèle so
aramejskiot, koi go zadràle i posle vra}aweto vo Izrael. Aramejskiot jazik bil potisnat
na Bliskiot Istok so pojavata na islamot i prevlasta na arapskiot jazik, no nekoi nare~ja
na aramejskiot i denes se zadràle pod naziv na novosiriski jazik. Prvi pi{ani spomenici
na ovaa knièvnost poteknuva od 14 vek pr.n.e. kako natpisi na spomenicite i nagrobnite
plo~i vo okolinata na Alepo. Najstari me|u niv e za pobedata na Zahar, vladarot na Hamat
i Laga{ nad Bar Hadad vladarot na Damask. Ovie se pi{ani na starosemitski pisma, a od 8
vek pr.n.e. se razviva posebno aramejsko pismo, edno od starosemitski alfabet. Toga{ Evreite na svojot govorni aramejski jazik gi napi{ale delovite na Stariot Zavet: delovi na
knigata Ezre i Daniel, ~uenata aramejska apokrifna verzija na knigata na Postanokot, najdena vo pe{terata na bregot na Mrtvo More. Potoa se sozdadeni prevodi na Stariot Zavet
na aramejski, a golemite delovi na Talmuda (kako vavilonski taka i erusalimski) se napi{ani isto taka na aramejski. Na edno od aramejskite nare~ja se napi{ani i sveti spisi na
hristijansko- ereti~kite Mandejci. Potoa spisite na prvite hristijanski zaednici Evangelieto po Matej i drugi. Vo Sredniot vek na aramejski e napi{ana i misti~no, panteisti540
Biblijata prevedena na makedonski: Abraham=a brahom=brakom; David=davit; Isaak=isk=iska=

Isaka=i saka; Ismail=ismeil=ismejal; Isav=isav; Izrail=izroil; Jakov=jak kov; Josif=osif=osip;
Juda=j uda; Mojsi=moj si (sin), Samson=sam son, Sara=sara...Kumran=k umren ili Kumram=k umram=u
mram=mr=mre (=premre,zamre...mrmore...)=umre=Umreno More,Mrtvo More...Za Elisa, Elizabet=Elisavet. A bidej}i z=s, zavet=savet=s avet=a vet-i. Ostanuva samo Eli. Kako e=i, Homer=Omer=Omir,
toga{ Eli=Ili=Ilij=Helij=Helios=Perun=Zeus=Zevs. Kamel=Kamil=kamila=ka mila; Kamuil=kamil=ka mil; Lepra (lebra=lebara)=lep pra=praa=prava=pravam; pesok=peska=pesha=Pasha; Sahara=
sahar=sahar=seher={eker so kristali kako pesok, peskara=pe skara=shara=Sahara, skara= sgara=s gara=gara=kara, a oti f=ph=p Afrika=a frika=prika=pirika (=piri ka) piri=gori=gari=gari=kari.
Tamara=ta mara...Tamna=tamna...Isto taka, Vetil=vetil; Virsavia=vir savia=savija; Virsava=vir Sava; Sava=Sava...; Silom=silom...; Sinaj=sinai=sinoi=sinovi, Sinaj vo oblaci ili magla, koja e sina;
Sitna=sitna...Psametih=p samet ih=ik (pa samet=samit) Kako dokaz e kulata vo Vavilon, so plo~a, so
tekst: Nebokatnica=nebo katnica, ama isto taka i ziguret, z=s, o + siguret=osiguret, osiguruvawe
od Potopot. Toa e samo istoglasno. Toa e mo`no samo pelazgiski=tn.slovenski jazici, kako {to Moses=Mojsi zboruval i pi{el. Isto glasno denes ne e mo`no za Evreite i drugite tn.Nesloveni. Vo
prilog e i Jerusalem=j e rus alem=alim, ama ne Sveti: rus=rus; Evrei=e vrei=vri-e(samo) vir=Virsavia...Dopolnuvawe: Adam=a dam; Eva=e va; Jahve=jave; Agara=a gara; Noe=Nove; Apokalipsa=a po kalipsa=ka lipsa; Sava=s ava=aba, savi=sabi; sabot=s abat, rabota=r abot-a, abat; Luka=luka; Tavor=ta
vor, v=b; Jehudit=je hudit (h=k); stra{niot bog Moloh. Pred stravot bez da se strada samo so molk:
mlk=molk=molok=Moloh;Ehnaton=e hnaton,h=g,gnaton=gnat on, gnat=gonat=gonadi; Ignatia=i gonati
301
~kata kniga Zahar, osnovnoto delo na evrejskoto misti~arsko u~ewe Kabalo. Zna~i, evrejskiot bil jazik na Belci, a aramejskiot dvorasen jazik.
Vo spisanieto The Plain Truth- Pasadena (Kalifornija -SAD) vo brojot od 8 avgust 1993
godina vo rubrikata bibliska kultura e pomesten naslovot Ovde se zboruvalo aramejski
so sledniot tekst: Tri sirijski sela so naselenie od 18.000 lu|e verojatno se poslednite mesta vo svetot, kade {to u{te se zboruva aramejski, jazik verojatno {to go zboruval Isus.
Aramejskiot bil za vreme na Stariot Zavet trgovski jazik na celiot preden Orient. Toj jazik doìveal procut za vreme na Persiskoto carstvo (od 539 g. pred Ristos). Evreite, ~ij jazik bil hebrejskiot, go prezele aramejskiot jazik za vreme na nivnoto 70-godi{no vavilonsko zarobeni{tvo. Po pobedata na Persijcite nad Vavilon, Cirus im dozvolil na Evreite da
se vratat kon Palestina. Tie se vratile, ama i ponatamu zboruvale aramejski. Za vreme na
Isus, gr~kiot jazik re~isi go zamenil aramejskiot jazik kako trgovski jazik. Me|utoa, vo
Palestina u{te se razbiraat na aramejski. Za avtorite, poimot Arameja ozna~uval visoka
zemja, vo severna Sirija: vo Palestina slu`beni jazici bile samo aramejskiot, novopersiskiot i koine. Pak, koga Evreite vo Aleksandrija go prifatile koine, tie stanale Heleni.
Bernal veli:Renan bil dosta zagrièn poradi novoproizlezenite naodi, koi vo negovite o~i ukaùvale na izvesni praznini i nedostatoci na semitskiot jazik. Toj go citira
Ernst Renan (19 vek): semitskiot jazik bil celosno neprikladen za bilo kakvo filozofsko
ili intelektualno i spektulativno razmisluvawe. Zna~i, aramejskiot jazik nemal bogati
formi..,a i bez dativna forma. Vakov bil i staroegipetskiot jazik. Brigiskiot dativ vo koine go vnesle brzja~kite Ptolomejci. Sledi toj da postoi i vo tn.staroslovenski jazik so
solunski govor, vo kogo ne postoel, i s do denes go nema dativot...
Bernal istaknuva: vodej}i se spored novopronajdenite dokazi kaj Kamil el Loz, vo
dolinata Beka vo Liban, koi takanare~enata Ju`na semitska azbuka cvrsto ja postavija vo
14 vek pr.n.e. Zapisite koi se nao|aat vo ovie ju`no-semitski rakopisi, od koi proizlegle i
pogolemiot del etiopski azbuki koi se koristat i den-denes, se projavuvaat nasekade po arapskite i siriskite pustini. Edna od najzna~ajnite razliki pome|u hanaanskata azbuka sostavena od 22 bukvi i nejzinite azbuki-nasledni~ki- me|u koi se vbrojuvaat i fenikijskoto i
aramejskoto, kako i sovremenoto arapsko pismo izvedeno od aramejskoto. Bidej}i arapskoto pismo bilo izvedeno od aramejskoto, arapskiot jazik bil vulgarenaramejski.
Bidej}i aramejski se proglasuva za semitski jazik, a toj bil dvorasen jazik na Belci
i Crnci, zna~i, na Pelazgi i Semiti, vo knigava stoi Crnci (Semiti). Sledi Evreite kako
verski ednoboèn narod se pove}e rasen narod, sprotivno na etnosen=ednosen, rasen narod.
P.Adamo pi{i: Krvnata grupa V e retka vo Afrika...e relativno retka vo Amerika, e dovolno me|u hasidskite Evrei, koi emigrirale po~esto od Isto~na Evropa. Toa e
dokaz, deka Evreite vo Isto~na Evropa bile od Hazerite na Kavkaz. Ne smee da se zaboravi,
deka Ulfilas napravil gotski jazik, toj vo koine vnesol u{te gotski zborovi. Spored Gustav Vajgand, duri se pretpostavuva, deka vo Tomi (Mizija) gotskiot jako bil pretstaven i
bogoslu`bata bila vr{ena na gotski. Na istite oblasti bil Jidi{. Spored Klin, Jidi{
jazikot na evrejskoto naselenie, odnosno na Isto~na Evropa i Amerika.Adamo pi{i u{te:
Bidej}i tipot V e pomalku inaku, negoviot organizam podlegnuva na egzoti~ni imunolo{ki pre~ki, kako {to se multiple skleroza, lupus i sindrom na hroni~no iscrpuvawe na
organizmot. Adamo naveduva: multiple skleroza...e nastojuvawe za oboluvawe na tipot V
od neobi~ni, spori virusi i nekroti~ni bolesti. Povrzuvaweto na bolestite so tipot V
moì da objasni, deka mnogu Evrei, narod zastapen so visok stepen na krvna grupa V, po~esto
oboluva otkolku drugite narodi.
Adamo re~e:deka mnogu Evrei, narod zastapen so visok stepen na krvna grupa V. Bidej}i sekoj narod nasekade nema ist raspored na krvnite grupi, toga{ ne moè da se govori
za narod kako etni~ki, tuku se misli samo na narod na Oblast=Provincija=Tema=Sklavina.
Ama Evreite nikoga{ ne bile etni~ki narod, tuku samo monoteisti, koi otsekoga{ se borele protiv politeistite. Vakvi bile i Makedoncite. Koga Makedoncite go prifatile evrejstvoto, tie postanale isto taka Evrei. Me|utoa, tie ponatamu ostanale Makedonci. Ova ne
be{e so Evreite, koi do denes se pove}erasni, oti evrejstvoto ostanuva samo edno: religija.
302
Nasproti ednoboèstvoto=evrejstvoto bile pove}ebo`cite, Heleni, spored Helios

=Ilios, Sonce. Helenite bil nov poim od 6 vek pr.n.e., od koga se govori za Trojansko poteklo. Bernal istaknuva: Volf gi spojuva zaedno site tie ni{ki. Postavuvaj}i go svoeto delo
vo kontekstot na podrobna tekstualna analiza, zamisluva kako Ilijada i Odiseja doa|aat od
detstvoto na Grcija i, sledstveno, na evropskata rasa. Vrz osnova na tie ~ustva i na drevnata tradicija spored koja Homer bil slep, Volf bil uveren deka epovite bile usno so~ineti
dolgi godini pred Grcite voop{to da imaat pismo. Spored nego, epovite se premnogu dolgi
za da moèl da gi napi{e eden nepismen bard. Ottuka, mora da gi ispejale pove}emina narodni poeti i da bile spoeni pi nivnoto ureduvawe ili, kako {to veruval toj, zapi{uvawe
nekade vo {estiot vek. So tie hipotezi, Volf do{ol do sovr{eniot romanti~arski zaklu~ok. Homerovite epovi ne se delo na eden avtor, ama tvorba na detstvoto na gr~kiot/evropskiot Volk kako edno telo. Bidej}i Homer bil narodot, a kaj tn.Sloveni slepcite peat, i
Hesiod bil narodot. S toa bil narodot vo 6 vek p.n.e. Sledi redakciskiot odbor na Pizistras go vnesol poimot Heleni. Pak, za romanti~arski zaklu~ok dadenoto e bez osnova.
Zna~i,Redakciskiot odbor na Pizistrat sostavil delo od tri rakopisi: so magare od
peso~inite, kow i govedo Brigija i ostrovite vo Jadranski More. Kaj tn.Sloveni slepcite
peat,a Homer bil narod=Volk.[to se odnesuva za kow i govedo,klimatskite priliki se nepovolni kade vireat smokvi, maslinski...Istata gre{ka ja napravil Platon so Atlantida,541
ne samo so magareto, koe nema vrska so Belcite, a vo Mala Azija nego go nemalo do 480 godina, Balknot u{te vo ponovo vreme, okolu 450 godina, {to se gleda kaj Herodot: rikaweto na
magariwata gi pla{ele kowite na Skitite, lavovite vo Solunsko gi napa|ale kamilite koi
ne gi poznavale i na Peloponez ne se dobival me|uproizvod na kow i magare, zatoa {to tek
toga{ bilo doneseno magareto, javuvaj}i se neplodnost. Isto taka, prostorite na Antlantida bile na prostori za Temnite, bez krvna grupa A,{to vaì i za Evropa bez govedo i sviwa.
Me|utoa, Ilijada imala brigiski rakopis. Bidej}i vo 6 vek p.n.e. bila nepismenost, poradi {to sledi slepiot Homer, pismenosta bila brigiska, onaa niz Balkanot, severno od nego...i Egipet. Sledi da se prifati pismenosta. Blajken i drugi pi{at: vo prv red vo
arhai~no vreme neosporno kulturnata prednost na Milet kako sredi{en grad na maloazijskite Jonci (vo Atina, vo koja dotoga{ se pi{elo svetlo-sino, go prevzele temno-sinoto
403. g.p.n.e.). Bidej}i na Kipar s do vreme na Aleksandar, ne e zabeleàno upotreba na bilo kakva azbuka, koine so koinski slova bilo samo po smrtta na Aleksandar Makedonski.
Toa bilo samo vo Aleksandrija. Na Ilijada vo 3 vek p.n.e., samo za vreme na Ptolemejcite.
Bernal istaknuva: Interesno e da ukaème i deka dve drami nare~eni Hiketidi se
odnesuvaat na Argos, gradot podocna osobeno doveduvan vo vrska so kolonizacijata na Hiksite. Hikesios vpe~atlivo nalikuva na egipetskoto Hk3 h3st, koe vo gr~kiot jazik vo tretiot vek pred novata era bilo prestavuvano kako Hiksi. Avtorot potvrdi, delata na koine
bile preveduvani vo 3 vek pred novata era. Zna~i, toj dokaà, koine bil samo po smrtta na
Aleksandar Makedonski. Sledi koine bil samo Aleksandriski. Tokmu od navedenoto proizleguva, avtorite zaludno govorat za gr~ki (koine) pred 3 vek pred novata era.
Elada bila Pelazgija, a Eladcite Pelazgi. Platon tvorel na pelazgiski jazik, koj
bil varvarski, samo tn.slovenski. Istoto vaèli i za Makedonija. Naprotiv, koine ne bil
Bernal veli: postoela {iroka rasprostranetos, no samo docna potvrdena tradicija deka Atina bila osnovana od Kekrops, egip}anin od gradot Sais vo zapadnata Delta. Postoelo i priznanie deka Nit,
boìcata na toj grad, bila ista kako i Atena. Vo pro~uèniot pasus za mitot za Atlantida, Platon mu
ja pripi{al na Kritij slednata prikazna: koga golemiot atinski zakonodavec Solon pristignal vo
Sais vo raniot 6 vek pr.n.e., koga Sais bil prestolnina na Egipet, kon nego se odnesuvale kako kon rodnina poradi posebniot odnos koj ìtelite na Sais go ~ustvuvale kon Atincite. Duri mu bil dozvolen razgovor so egipetskite sve{tenici od povisok rang. Eden od niv, otkako go ukoril Solon so pro~uenite zborovi Oh Solon, Solon, vie Grcite sekoga{ ste deca, prodolìl da mu kaùva na Solon
deka boìcata Atena ja osnovala Atina pred Sais, e ne sprotivno. Toj mu objasnil deka vakvoto neznaewe na Atincite, kako op{toto gr~ko nepoznavawe na sopstvenoto minato, se dolèle na periodi~noto uni{tuvawe na gr~kata kultura i ogneni i vodeni katastrofi, koi go izbri{ale spomenot za
porane{nata slava na Atina. Me|utoa, vo Egipet, blagodarej}i mu na negovata povolna pozicija, instituciite bile za~uvani. Kritij ozna~uval kriti,da krie, kako Krit skriena od morskite povr{ini,
ja kriel vistinata, za {to pi{el Platon. Zna~i, Platon bil falsifikator kako Pizistrat so Atina.
541
303
ati~ki i eladski jazik, {to se portvrduva i so navodot na Lukian od Samosota (2 vek n.e.):
Kako treba da se pi{uva istorija. Pod 21. se naveduva: I slednava gre{ka ne e mala, pa
mislam deka zasluùva da se odbeleì. Istori~arov prosto se ma~i da pi{uva na ~isto ati~ko nare~je, da go pro~isti svojot jazik, pa na{ol deka treba i rimskite imiwa da gi prepravi vo helenski.... Zna~i, koine bil helenski jazik, koj nemal vrska so ati~koto nare~je.
Se govori za jonsko nare~je i Jonija. Lukian go nau~il koine duri vo Jonija. Jonskiot bil slu`ben jazik kako koine, {to vaèlo za latinskiot. So ova se dokaùva helenskiot
jazik ne moèl da bide ati~ko nare~je. Vo nego nemalo dativ, {to i sega e vo gr~kiot jazik.
Tokmu od koine proizlegle latinski i gotski. A ovie tri jazika bile bitni za sozdavawe na evropski jazici. Bidej}i vo 9 vek Konstantin Filozof od koine gi ostranil semitskite zborovi, toj sozdal ~ist pelazgiski jazik na belata rasa, denes poznat kako tn.staroslovenski. Nasproti tn.Sloveni, Neslovenite pravele dvorasni jazici vulgarno latinski, a
takvi se govorat zapadno od Germanija, a poradi gotskiot isto~no od Francija trorasni jazici. Sledi zagovor na odrodenite Belci (tn.Nesloveni) da se odrodat tn.Sloveni (Belci).
EVROPSKI JAZICI
Kontintalcite, so imeto Evropa na Brigija, Evropjani bile naseleni od Mala Azija
i Balkanot. Herodot govori za Kelti, a tie imale frigiska=brigiska pismenost. Bernal veli: im posvetuva vnimanie na imiwata na reki i planini. Toa se toponimite koi poseduvaat tendencija da bidat najistrajni vo bilo koja zemja. Vo Anglija, na primer, najgolemiot
del od takvite toponimi se keltski. Sledi imiwata vo Britanija i Skadanavija da bile balkanski. Imeto Elba bilo kako Elba vo Sirija. Skoti so brigiska=brzja~ka gajda, oble~eni
kako vo pelagonski sela, kako vo s.Kukure~ani, so nakiteni fustani so puvki, {to bilo duri
po 1919 godina, a i i po Vtora svetska vojna. Naprotiv Bitol~ani nosele pantoloni. Za drugo, a i simbolite lav..., vo prethodnite knigi.
Majkl Bejxent, Rixard Li, Henri Linkoln, Sveta Krv Sveti Gral,Metafizika, Belgrad, 2005, pi{at: Malkubrojni bile podatoci za vistinskite pretci na Merovinzite koe
moèvme da go proverime. Tie samite tvrdele deka poteknuvaat od Noe, kogo go smetale, duri pove}e od Mojsij, izvor na sekolku bibliski mudrosti- zanimlivo stanovi{te koe ponovo
izronilo iljada godini podocna vo evropskoto slobodno yidarstvo. Merovinzite isto taka
tvrdile deka poteknuvaat direktno od drevna Troja- {to, bilo do vistina ili ne, bi posluìlo kako objasnuvawe na pojavata na trojanskite imiwa vo Francija. Takvi se imiwata Troa (Troyes) i Paris (Paris). Sovremenite pisateli- vklu~uvaj}i gi sostavuva~ite na Prioratski spisi- nastojuvale da vlezat vo trag na Merovinzite do stara Grcija, a naro~iti do oblasta poznata pod imeto Arkadija. Spored tie spisi, pretcite na Merovinzite bile povrzani so arkadskata kralska ku}a. Vo nekoi neodredeni migovi pred naiduvaweto na hristijanskata era, tie zapo~nale selidba uzvodno so Dunav, potoa uz Rajna i se naselile vo dene{na
Zapadna Germanija.
Dali Merovinzite prevashodno se so trojansko ili arkadsko poteklo, sega izgleda
kako akademsko pra{awe, a takvi tvrdewa i ne moraat neizostavno da bidat opre~ni. Spored Homer, pri opsadata na Troja bila prisutna i mnogudu{i vojska Arka|ani. Spored poranite gr~ki istoriski dela, Troja, vsu{nost, ja osnovale doselenicite od Arkadija. Vredi uzgred da se primeti deka me~kata vo drevnata Arkadija bilo sveto ìvotno- totem na koi bile zasnovani kultovi i misterii i na koi se prinoseni odredeni `rtvi. Navistina, samoto
ime Arkadija e izvedeno od Arkades,{to zna~i Medvedov narod. Drevnite Arkadci tvrdele
deka vodat poteklo od Arkas, za{titni~ko boèstvo na zemjata, ~ie ime zna~i i me~ka.
Spored gr~kiot mit, Arkasova majka bila Kalisto (Calisto), nimfa povrzana so Artemida
(Artemis), boìca na lovot. Na sovremeniot um Kalisto mu e najpozat kako soyvezdie Irsa
Major- Velika Me~ka.542 (Arkades=a rakades; Arkas=a rakas, s={., od raka=roka, R.I.)
Kalisto e }erka na arkadskiot kral Likaon; so Zevs rodila sin Arkos, pratatko na Arka|ani, poradi{to Artemida (}erka na Zevs i Letina, sestra bliznakiwa Apolonova, boìca na lovot, mesecot
i divata priroda) se pretvorila vo me~kica; posle Zevs ja pretvoril vo yvezda (prim. prev.). Bidej}i
me~kata na Pelponez i po{iroko nemala i nema zimski son, mitologijata bila pomestena od Brigija.
542
304
Koga sikambriskite Franki, od koi Merovinzite se so poteklo, me~kata zavzemala

sli~na, vozvi{ena polo`ba. Kako i drevnite Arka|ani, tie ja oboàvale me~kata vo likot
Artemida- ili, poodredeno,vo likot na negoviot galski parwak, Ardvine (Arduiina), boìcata, za{titnica na Ardenite. Misteriskiot kult Ardvine trael i so dobar del vo sredniot
vek, a edno od negovoto sredi{te bil varo{ Linevil (Lineville), nedaleku od dvete drugi mesta koi ~esto se pojavuvaat vo na{ata istraga- Stenea i Orvala. U{te kolku i 1304. godina
crkvata vr{ela uredbi so koi se zabranuvalo oboùvawe na taa paganska boìca.
Vo razdobje izme|u petiot i osmiot vek, golem del na moderna Francija bil pod
vlasta na merovin{kata dinastija na koja i pripa|al i kralot Dagobert II (Dagobe-rt). Ren-l[ato, vo Dagobertovo vreme, bilo vizigotsko utvrduvawe, a Dagobert bil oènet so vizgotska princeza. Gradot moèl da prestavuva nekoj vid kralska riznica; a ima dokumenti koi
govorat za golemoto bogatstvo koe Dagobert go sobiral za vojnite osvojuvawa i go sokril vo
okolinata na Ren-l-[atoa....
Vojska od nekoi triesetiljadi kowanici i pe{adinci od severna Evropa kako vior
se sru{il na Langdok- brdovito severoisto~no podno`je na Pirineite vo dene{na ju`na
Francija, 1209 godina...
Langdok imal mnogu zaedni~ko so Vizantija. U~eweto, na primer, bilo visoko ceneto {to ne bil slu~aj vo Severna Evropa.Cvetele filozofijata i drugite intelektualni dejnosti; se veli~ela poezijata i ugladenoto udvarawe, se odu{eveni so prou~uvawe na gr~ki,
arapski i hebrejski (aramejski, R.I.); a vo Linel (Lunel) i Narboni se {irele {koli posveteni na kabala- drevna ezeteri~na tradicija na judaizmot. Duri i blagordni{tvoto ne
umelo ni da se potpi{e.
Kako vo Vizantija, i vo Langdok vladeela civilizirana, opu{tena verska trpelivost- nasproti zaneseniot àr koj gi odlikuval ostanatite delovi na Evropa...
Kolku da bila rasipanosta na crkvata, Langdog dostignal vrv na kulturata kakva
{to ne }e bide ponovo videna vo Evropa do renesansata. Ama, kako i vo Vizantija, postoele
elementi na samozadovolstvo, dekadencija i tragi~na nemo}nost....
Edna od niv se odnesuva na potekloto na katarite, pa iako na po~etokot izgledalo
deka toa e samo akademsko pra{awe, podocna se pokaàlo deka toa e prili~no zna~ajno. Pove}eto skore{ni istori~ari tvrdele deka katarite poteknuvaat od bogomilite, sekta koja
deluvala vo Bugarija vo tekot na desetti i edinasetti vek i ~ii misioneri se odsednale kon
zapad. Nema sumlivost deka me|u ereticite na Langdog bil i izvesen broj bogomili....
Posle devet godini, 1127, pove}eto od devette vitezi se vratile vo Evropa kade im
e prireden vel~estven pre~ek...Vo januari 1128. se sostanal crkoven sobir vo varo{ot Troa
(Troyes)- na dvorot na grofot od [ampaw, vazalniot gospodar Ig de Pejen...
Ne bi bilo neto~no da se gleda na Rene Anùjski kako na pova`na dviè~ka sila
zad fenomenot denes vikan renesansa. Toj, poradi svoite brojni italijanski imoti, pominal
nekolku godini vo Italija i, preku bliskoto prijatelstvo so vladee~koto milansko semejstvo Sforca (Sforza), vospostavil vrska so Medi~ima (Madici) od Firenca. Ima ogromen razlog za veruvawe deka, vo golema mera, zapravo Renovoto vlijanie go navelo Kozima de Medi~i (Cosimo de Medici) da zapo~ne ostvaruvawe na niza slavolublivi zamisli- zamisli koi bile predodredeni da ja izmenat zapadnata civlizacija.
Godinata 1439, dodeka Rene prestojuval vo Italija, Kozimo de Medi~i gi ispratil
svoite zastapnici {irum svetot vo potraga za drevni rakopisi. Potem, 1444. godina, Kozimo
osnoval prva evropska javna biblioteka. Biblioteka na sveti Marko (San Marco) i so toa zapo~nal so osporuvaweto isklu~ivoto pravo na crkvata na nauka. Na Kozimoviot izri~it nalog, po prv pat e najden na~in da se prevede i postane lesno dostapen zbirot na platonski,
neoplatonski, pitagorski, gnosti~ki i hermeti~ki misli.543 Kozimo, isto taka, upatil na
Okolu 1460. godina, eden monah, zastapnik na Kozimo de Medi~i, od Makedonija vo Firenca donel
eden gr~ki rakopis, nepotpoln prepis na deloto Corpus Hermeticum. Avtorstvo mu bilo prip{ano na
legendarniot egipetski mudrec Hermes Trismegistus, iako, kako denes se misli, go sostavil nepoznat
pisatel od 2 i 3 vek na{a era. Zanimlivo e deka na Kozimo vo isto vreme mu bile doneseni i nekoi
Platonovi dela, ama toj od svojot prevduva~, Fi~ini (Ficini) pobaruval prvo da ja prevedi Hermesovata
kniga koja u{to dolgo se smetala postara i pova`na. (prim. prev.).
543
305
Fi-rentiski univerzitet da otpo~ni, po prv pat vo Evropa za nekoi sedumsto godini, prou~uvawe na gr~ki jazik. A se zafatil i so sozdavawe edna akademija na pitagorskite i platoni~arskite u~ewa. Kozimovata akademnija nabrzo pottiknala otvoruvawe na sli~ni ustanovi {irum italijanskoto poluostrovo, koi postanale tvrdini na zapadnata ezoteri~na tradicija. A od niv po~nale da cveta visokata kultura renesansa...
Preselbite prodolìle so Gotite, koi bile Tatari so nivniot bog Asen, kako na
Bugarite. Tie od Balkanot so hristijanskiot pravec prodolìle niz kontinentot. Taka tie
go {irele arijanizmot. Bidej}i Gotite bile malkubrojni, tie so sebe ponele domorodno balkansko naselenie so istiot hristijanski pravec. Nivniot jazik bil tn.slovenski. Prodolìle preselbite, a so niv se nosele tradciite, kulturata itn., a i makedonskata renesansa.
Ovde se prodolùva samo so ona od knigava.
Bernal pi{i: so {irewe na kremiraweto- gr~kiot na~in na spravuvawe so posmrtnite ostankiusvoen vo golem del od Severna Evropa. Zna~i, Severna Evropa bila so poteklo od ju`niot Balkan... Pa pokraj Keltite i Frankite bile so balkansko poteklo.
Bernal veli: Salambo, i pokraj faktot {to vo sekoj pogled bil polasciven i podelikaten od Gospo|a Bovari, mu ja donel na Flober titulata lav na pariskoto visoko op{testvo,so {to stanal blizok prijatel na carskoto semejstvo.Toa e vrskata so Makedonija.
Bernal pi{i: Veruvaweto vo Egipet kako mo}en, ako ne i najmo}en centar na magijata, go preìvealo preobratuvaweto na zapadna Evropa vo hristijanstvo. Skaraben i varvarska glava od bik so son~evi diskovi na nejznoto ~elo, poistovetena so Apis, bile pronajdeni vo paganskata grobnica na Hilderik- tatkoto na Klovis, prviot hristijanski kral na
Francija- koj po~inal vo 481 godina. Trista ili pribli`no tolku godini podocna, golemiot
pe~at na Karlo Veliki ja prikaùva glavata na docnoegipetskiot Jupiter Serapis. Bidej}i Merovingite imale balkansko poteklo vrskata e vidna:varvarska glava od bik makedonski, so brigiskoto govedo, koj bil Zevs so son~evi diskovi, Helios=Ilios=Sveti Ilija.
Bernal naveduva: vo 1979 godina, svetlinata na denot ja zdogleduva edno mnogu zna~ajno delo koe proizleguva od peroto na u{te eden belgiski u~en, ~ie ime e Gi Bunens, a koe
se zanimava so pra{aweto za Fenikijskoto rasprostranuvawe. Vo nego, nakratko kaàno,
avtorot ja kombinira frankofonskata filofenikijska tradicija na Berar so akademskata
samosvesnost karakteristi~na za {eesettite godni od 20 vek i so Asturovite politi~ki
analizi na klasicite.
Bidej}i Herakle bil pelazgiski bog, nivniot pelazgiski jazik bil tn.slovenski.
Sledi takov da e poimot Melkart=mel (melk) kart. Prviot e tn.slovenski, a vtoriot do denes karta e vrv~a, bokal=uterus. Toa e karterot, koj kako sad e e za maslo. Da se sporedi Mikla so mik, osnova za Mikena (Svetiot Posejdon vo Mikale) i Melkart=mel kart=karta:
mel=mel. Istovetno na Fenikijci so Vikinzi. Tie bile povrzani so postojbinata na Slovenite. Tie se dvièle na istok vo nedonaselena Rusija. Ova bilo po tekot na ruskite reki.
Ovie bile Varezi=va rezi, pi{ele so rezi=recki (runi). Rusija bila Venetija. Sledi Fenikijci=Vikinzi=Veneti, a Veneti=Iliri: Ilir i Sloven bile sinonimi.
Zna~i, Fenikijcite bile Veneti=Vikinzi Varezi=va rezi rocki narod Rusi a Rusija Venea. Vikinzite kako simbol nosele rogovi na brigisko govedo bu{a. Ova se gleda i
kaj Mornarski narodi, Serdi so {lem i rogovi na bu{a. Pak, ~amcite na vrvot telo od
zmija koja bila brigiska so glava od lav od Solunsko. Vo Rusija na ruskata vojska kako patron za{titnik i e Sv. \or|ija kako kowanik. Toj e postaven vo sredinata na dvoglaviot
orel ruski grb, koj bil tn.vizantiski pravoslaven grb. \or|i ìveel vo 3 vek, na najstarite
ikonografski prestavi e prikaàn bez kow. Sledi kapadokiskiot ma~enik dobil atribut
kowanik mnogu podocna. So ova se potvrduva deka Mala Azija ne bile kowarski. Toj vo Brigija stanal kowanik. Isto taka, Krali Marko e prestaven kako kowanik, kako Sv. \or|i.
Germanite pi{ele so runu (recki) do Runari (Reckari) kako ruskiot rocki narod.
Rusite za Sloveni se izjasnile vo 860 godina {to go pi{el carigradskiot patrijarh Fotij.
Iako istorijata e vakva, brigiskite Evropjani ni{to ne prifa}aat, a i do denes na
makedonska Makedonija i makedonskite Makedonci im nanesuvaat {teti.Me|utoa,tie izgleda zaboravile deka tie bile kanibalisti: Spored Djurant, kanibalizmot bil op{ta pojava.
Ova se zabaleùva kaj skoro site primitivni plemiwa, duri i kasni narodi, kako {to se
306
Ircite, Ibercite, Piktite i Dancite vo 11 vek. Von Evropa ~ove~koto meso se jadelo kako
poslastica, a vie Belcite vistinski premnogu se gadite. Amin Maaluf, koga govori za
Krstonosnite vojni videni od Arabjanite, kako zavojuvawe na Frankite, zbor koj se pi{i
razli~no (Faraw, Farawot, Ifraw, Ifrawot...Franc- Francite), tie prodiraat kon Sirija i nivnoto ~ovekojadstvo: spored hroni~arot na Frankite (Albert od Eks) na{ite ne se
grozea da jadat ne samo Turci (islamizirani bez arapski jazik, R.I.) i Saraceni (so arapski
jazik, R.I.), tuku i ku~ina !... Poradi nivnata higiena, pove}e odkolku primitivna, a i nivnata neprisposoblivost kon uslovite za ìvot na Istokot, Frankite }e imaat isklu~itelno golema smrtnost kaj decata, osobeno kaj ma{kite. Duri so vremeto, tie }e nau~at da si ja
podobrat zdrastvenata sostojba koristej}i gi redovno amamite, baraj}i navreme nega od arabskite lekari. Ibn al- Atir (1.160- 1.233) kaùva za Germanskite Franki, }e se vratat
nazad vo nivnata zemja koja se nao|a tamu dolu, zad Konstantinopol, i gospod gi kurtuli pravovernite od taa golema beda. Pa tie osven kanibalisti bile divjaci. Sledi ona {to go doìveale pravoslavnite, nikoga{ ne moè da se oprosti. Ama toa prodolùva i denes.
Beranal istaknuva: Dokazot doa|a od eden tekst koj voobi~aeno se narekuva Memfiska teologija, vremenski lociran duri vo vtoriot ili tretiot milenium. Teologijata opi{uva kosmogonija spored koja Ptah, lokalniot bog na Memfis, i negovats emanacija Atum,
bile prvobitnite su{testva. Ptah go sozdal svetot vo svoeto srce,sedi{teto na negoviot um
i go aktueliziral preku svojot jazik, ~inot na govoreweto. Ova, iako Otec Festuè i Otec
Bojlan pobrzaa da go poreknat, izgleda upadlivo sli~no so platinskiot i hristijanskiot
logos, Slovoto koe ve}e be{e, Slovoto prestojuva{e so Boga, i {to be{e Bog, be{e i Slovoto, Slovoto potoa be{e so Boga na po~etokot, a preku nego postanaa site ne{ta... .
Se potvrduva, Sloveni kako etni~ki narod nikoga{ nemalo, tuku samo edno Sloveni
od Slovo, a toa bilo i Bo`jo Slovo, a Logos e Slovo. Ova se objasnuva so samiot dokaz, deka
Etrurcite, sozdava~i na Rim, koga pi{ele so recki (runi) bile Reckari (Runari), a koga go
prevzele slovoto stanale Sloveni. Istoto se slu~ilo so Rusite. Koga tie pi{ele so rocki
bile rocki narod, {to go potvrdile Solunskite Bra}a Kiril i Metodija, a koga tie od
niv go prevzele koinskoto slovo, toga{ u{te nemalo potreba za tn.staroslovenski jazik,
tie stanale koinski Sloveni. Za Sloveni tie se izjasnile 860 godina, {to go napi{al carigradskiot patrijarh Fotij. Toa bilo vremeto koga Rusite go imale opsednato Carigrad.
Ova moè da se dokaè na sledniot na~in. Ako Sklavinite, koi ozna~uvale oblasti,
narodi mora da bidat Satrapite na persiski jazik, Privinciite na latinski jazik, Temi na
koine i Sklavini na pelazgiski jazik na Belcite. Me|utoa, ova ne go priva}a berlinsko- vienskata {kola, oti se do rekata Rajna imalo Sklavini i site tie govorele so tn.slovenski
jazik. Isto taka, Sklavini imalo vo [panija, Avstrija, Ungarija, Romanija, Epir, Peloponez, Azija i Afrika. Vidliv e zagovorot da se istrebat samo pravoslavnite Sklavini, {to i
do denes trae. Toa i sam so cel da se istrebi tn.slovenski jazik na Belcite.
Deka vakva e sostojbata najmerodaven dokaz e toa {to go naveduva Bonifacius (8
vek). Isto~no od rekata Rajna ìveele samo pravoslavni, site Sklavini, a toj niv samo gi
pokatoli~uval. Tie kako pravoslavni Sklavini bile odvratna rasa koja treba da se istrebi. Bidej}i povtorenata laga stanuva vistina, vistinski Hitler gi istrebuval Sloveni koi
ponatmu govorele na tn.slovenski jazik na Belci. Ova i denes vaì, dodeka nas ne nema.
Me|utoa, navedenite tradicii od Bonfacius, sporedeni so ona {to pi{el Herodot,
bile trakiski. Tie bile istovetni so makedonskite. Bidej}i Balkanot do 1809 godina, koga
Cojne go vnesol poimot Balkanski, bil Makedonski Poluostrov, Germancite i drugite bile
samo Makedonci. Sledi Frankite da se naslednici na Makedoncite, a bile tesno povrzani.
Za Rim pokatoli~uvaweto da go ostvari, toj moral da go uni{ti pravoslavniot centar, Carigrad. Za toa toj pravi falsifikati: vo 750 godina tn.Konstantinova darovnica,
boèm nea ja napravil Konstantin Veliki. Knigata na K.Ruf vo 15 vek e izdadena, kako taa
da e anti~ka. Vo knigata se koristi Epir, a poimot go vnesol Neron. Isto taka, i Greiki
(Grci), poim koj ne se upotrebuval do so 9 vek. Aleksandar sakal da odi kon Zapad, Rim, {to
ne e vistina. Vakvi nastojuvawa bile mo`ni samo po 1054 godina. Sledi knigata na Marin
Barleti za Skenderbeg, a toj bil samo takanare~en, nikoga{ musliman, nitu katolik, samo
pravoslaven. Za nego ima originalna kniga, anonimen avtor, ~ij brat bil soborec na Georg
Kastriotis. Ovoj bil tn.Vizantiec. Za da se zaskrie vistinata, tn.albanski avtori od pe-
307
~atot bezuspe{no go bri{at zavr{etokot is, so {to samite se laàt, ama uspe{no, so lagi
vo se se uspeva. Sleden bil Marvo Orbini, koj pi{i Sloveni. Vsu{nost, Sklavini vo Evropa, Azija i Afrika. Samo Sloven proizlegol od slovo, a Sklavinot bil samo tn.Sloven.
Vilkinson veli deka Sloven i Ilir e edno isto: Ilir, na primer, be{e upotrebuvan kako sinonim na Sloven, {to se povrzuva so V. Miler (1842), a toj go upotrebuva terminot Ilir za da ozna~i Sloven. Marin Barleti vo 16 vek ilirski bil tn.staroslovenski.
Sebastijan Dol~i (1690-1777) bil dubrova~ki frawevec i istori~ar. Toj pi{el za starinite na dubrova~kata nadbiskupija i za starinata na ilirskiot jazik. Spored nego, do denes
vo Apulija postojat celi gradovi, osnovani od najstarite ìteli, koi se sluàt so ilirskiot. Sledi vo Italija se do vo 18 vek slu`ben bil latinskiot, naroden ilirskiot=tn.slovenski jazik. Pak, Skiptarite Iliri postanale so A.Stip~evi}, koj vo 1974 godina ja objavil svojata kniga Ilirite, Zagreb. So skiptarska dràvna politika, Skiptarite nau~ile
deka se Iliri, duri i mongolskite Arnauti. Me|utoa, do denes me|u Skiptarite i Arnautite ima antropolo{ki razliki: Arnautite so mongolski. Tie me|usebno ne se razbiraat.
Isto~no od rekata Rajna bile Sklavini, koi Bonifacius vo 8 vek gi pokatoli~uval.
Tie prostori bile venetski. Spored George Grote (1851), Venetite bile ist narod so Ilirite. Zna~i, za nego Veneti=Iliri=Balkanci (Makedonci), koi bile tn.Sloveni.
Vo prilog e i Max Fasmer (1941), Die Slaven in Griechenland. Toj pi{i: Kone~no od 15
vek...Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na libekskite Sloveni so Zigiotite na
Pelopones. Kako {to vaèlo za Slovenite na Peloponez i Libek vo Germanija, istoto bilo za Moravija, vo koja solunskiot govor bil razbirliv. Na Moravija i bile sosedi Frankite/Germanite (Doj~erite). Ne slu~ajno, Frankite kako katolici od latinski preveduvale
na slovenski jazik, nikako na francuski razli~en od slovenskiot jazik: Germanite bile samo venetsko- antsko- sklavinsko naselenie. Sli~no go pravele Makedoncite od koine preveduvale na tn.staroslovenski jazik na Makedonecot Konstantin Filozof. Zatoa dvata sinovi
na makedonskiot guverner (komitopuli-sinovi na komesvojvodata: komes=kmes=knes= knez,
mi=mie=nie) Nikola, Samoil so svoj brat (nepoznat koj toj bil) kaj Frankite so Oton I vo
Kvedlinburg razgovarale samo na tn.slovenski jazik. Vo Elada sekoga{ se govorel pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, {to vaèlo za vo Makedonija. Tn.slovenski jazik bil jazik na
Belci, a vakvi bile ìtelite vo Tesalija,Elada i vo makedonski Epir so negovite Albanci.
Bernal naveduva: So po~etokot na Vojnata vo 1821 godina, voodu{evuvaweto so Grcija stanuva treskavi~na. Kako {to napi{al [eli:
Site nie sme Grci. Na{ite zakoni, na{ata knièvnost, na{ata religija, na{ite
umetnosti, seto toa vle~e koren od Grcija. Da ne bila Grcija...nie moèbi se u{te }e bevme
divjaci i idolopoklonici...ôve~koto telo i ~ove~kiot um dostignale sovr{enstvo vo Grcija, koja gi vtisnala svoite vpe~atoci vrz ovie bezgre{ni so~inenija ~ii fragmenti se
o~ajot na modernata umetnost i koja sozdala pottici koi nikoga{ ne }e moàt da prestanat,
niz iljadnici kanali na vidlivo i nevidlivo deluvawe, da go opolnomo{tuvaat i voshituvaat ~ove{tvoto,se do iskoristuvaweto na rodot.Zna~i, se bilo od Makedonija=tn.Vizantija.
Votson pi{i: Vo 1.200 g. ne postoele ni francuskata ni angliskata nacija, no vo
1.600 g. dvete bile nezaobikolen fakt. Gotovo bilo ne mo`no da se govori za angliska ili
francuska nacija pred trinaesetiot vek; pred toa bi moèlo da se re~e deka postoele dva
krala koi govorele francuski jazik, od koi edniot imal prestolnina vo Pariz, a drugiot vo
London. Vo ~etirinaesetiot i petanesetiot vek popoleka na povr{ina izbil faktorot
koj re{ava~ki i bitno vlijael vrz angliskata nacionalna svest: angliskiot jazik. Najprvo
vo Anglija postoele dva jazika. Osvojuva~ite zboruvale so nekoja provinciska forma na
francuskiot. Anglosaksoncite od povisokite klasi i site koi nastojuvale za visok op{testven status, go nau~ile toj normanski francuski jazik. Pogolemiot del od naselenieto se
sluèlo so raznite anglosaksonski dijalekti. Vo tekot na narodnite dva veka, iako povisokata francuska kultura preovladuvala vo dvorskite krugovi, blagorodni{tvoto vo Anglija
se po~esto govorelo so jazikot na svojata zemja. Ama, samiot jazik brzo se menuval. Vo periodot od otprilika 1.250 g. do 1.400 g. jazikot bil preplaven so francuski zborovi: otprilika 10.000 zborovi imaat koren od toa vreme. Vo ~etirinaesetoto vek nare~jeto na podra~jeto severnoisto~no od London, najgusto naseleno i ekonomski najnapredeni, navladealo vrz
308
drugite nare~ja i od nego se rodil jazikot na prestolninata. Vo 1.362 e godina so simboli~no zna~ewe: toga{ angliskiot go zamenil normansko francuskiot vo sudovite i toga{ parlamentot za prv pat bil otvoren na angliski jazik.Pred se bi moèlo da se re~e deka dvata
jazika, anglosaksonski i francuski, se stopile i deka od niv se sozdal nov jazik, koj ne e ni
anglosaksonski ni francuski, tuku angliski...Najdobra evropska paralela za toj proces,
koj vo su{tina ostanal skrien vo istorijata, e pojavata na romanskiot jazik, kade {to eden
romanski govor postanal temel za stopuvaweto na latinskiot so slovenskiot jazik.
Bernal pi{i: Prvin Germanija: na po~etokot od 18 vek, Germanija minuva niz edna
od najserioznite krizi na nacionalniot identitet.Vpe~atlivo, za razlika od Francija, Holandija i Anglija, pove}e od vekovite po krajot na Triesetgodi{nata vojna vo 1648 godina,
postojano ima voeni pusto{ewa, politi~ka podelenost i ekonomsko nazaduvawe. Istiot toj
period e svedok na voen i kulturen podem na Francija, do to~ka vo koja taa se ~ini kadarna
da stane noviot Rim i da ja vpie cela Evropa. Jazikot i kulturata na germanskite dvorovi,
vklu~uvaj}i go i dvorot na Fridrih Veliki vo Prusija, bil francuskiot; najgolemiot broj
knigi objaveni vo Germanija vo prvata polovina na vekot bile na latinski i francuski. Ottuka postoelo realno stravuvawe, izrazeno od strana na filozofot i matemati~arot vo docniot 17 vek i od podocne`nite patrioti, deka germanskiot nikoga{ nema da se razvie vo jazik koj moè dase koristi za kulturen i filozovski diskurs; soo~en so francuskiot, toj bi
moèl i sosema da iz~ezne, sli~no na germanskiot frankski na koj govorele ranite vladeteli na Francija. Se smetalo oti germanskata kultura i samite Germanci se soo~uvaat so
smrtna opasnost.
Katolicite vo 17 vek go imale slu`ben latinskiot i vulgarnolatinskiot frankski.
Vtoriov vo 15 sve{tenicite od ostav{tinata na tn.Vizantija pove}e go poznavale otkolku
samite Franki. Sledi vo 15, 16 i 17 vek na germanskite prostori se govorel samo tn.slovenski jazik so primesi latinski i gotski. So toa {to protestantskiot bil crkoven, e potvrda,
toga{ toj ne bil biten za Germanite=Doj~erite.
Bernal veli: Edna povnimatelna i sistematska rasna hierarhija napravil J.F. Blumenbah, profesor po prirodna istorija vo Getingen. Negovoto delo De Generis Humani Varietate Nativa, objaveno vo 1775, bilo prviot obid za nau~no izu~uvawe na ~ove~kite rasi po primer na Lineivite tretmani na pririodnata istorija, dve decenii porano. Vo 1775 godina
se u{te ne se upotrebuva germanskiot jazik tuku latinskiot.
Toj prodolùva: Blumebah prv go objavil terminot Kavkasci, i toa vo tretoto izdanie na svoeto golemo delo od 1795 godina. Vo 1795 godina se u{te bilo na latinski jazik.
Bernal veli: Kako {to ve}e bi trebalo da e jasno, Getingen vo periodot od 1775 do
1800 godina ne samo {to gi postavil najgolemiot broj od institucionalnite oblici na podocne`nite univerziteti, tuku i negovite profesori izgradile i golem del od intelektualnata ramka vo koja se odvivalo podocne`noto istraùvawe i objavuvawe vo novite profesionalni disciplini. Vo toa isklu~itelno ugledno dru{tvo, nema somne` deka sredi{teto
na intelektualniot kvasec bila klasi~nata filologija, koja podocna dobila poimpozanten
i pomoderen naslov Altertumswissenschaft, nauka za antikata . Duri po 1795 godina se pi{elo
na germanski jazik. Se rabotelo za vo naukata, kako {to bila istorijata itn.
Vo Malata enciklopedija na Prosveta se naveduva: Edinstveniot germanski knièvni jazik se zasnival na jazikot na Saksonskata dvorska kancelarija, a se temeli na Luteroviod prevod na biblijata od latinski na germanski. Na krajot vo 16 vek noviot knièvni jazik bil ve}e vo upotreba vo ustanovite i spisite, vo crkvata i knièvnosta, a vo 17
vek po~nuva da vlijae i na germanskiot govoren jazik. [vajcarija najdolgo ostanala na svojot (alemanski) dijalekt i tek vo 17 vek go prifatila edinstveniot knièven jazik. Vo 18
vek vo zlatniot vek na germanskata knièvnost, celokupnata knièvno ostvaruvawe bilo na
knièvevniot jazik. Edinstven pravopis na germanskiot jazik bil prifaten ne samo vo Germanija tuku i vo Avstrija i vo [vajcarija so sporazumot vo 1.903 godina.
Udaqcov i drugi velat: koga se posmatra strukturata na eden od germanskite jazicigermanskiot, nao|ame vo nego okolu 30% jazi~en sostav koj ne moì da se objasni na osnova
na starogermanskiot jazik i koj e ostatok na stariot, preindoevropski (jafatski) stadium
na razvitok na ovoj jazik, na {to ukaùvaat i niz drugi stari relikti vo toj ist jazik. Spo-
309
red toa, odpa|a misleweto za poseben ariski karakter na indoevropskite narodi, koi bi
vrvele niz razvitokot koj toboè nema ni{to zaedni~ko so razvitokot na drugite jazici.
Zna~i, starogermanskiot jazik bil 100% indoevropski (ariski=pelazgiski=tn.slovenski), a gotskiot jazik bil 100% mongolski. Dene{niot germanski jazik sodrì od vkupno
100% zborovi 70% (tn.slovenski na belata rasa so na Crncite od koine/ latinskiot jazik) i
samo 30% turski zborovi na mongolskata rasa.
Sledi narodot mora da e ednorasen so ednorasen jazik: Belcite pelazgiski, Crncite
semitski i Mongolite so tataro-turski jazik. Tokmu zatoa sekoj rasa mora da poteknuva od
svoi prostori. Takov e slu~aj so Tatarite, od Tatarija, severno od Dunav, koja bila Romanija
so Ungarija. Me|utoa, za Sklavinite (tn.Sloveni) vo 19 i 20 vek avtorite velat, tie go naselile Balkanot tokmu od Romanija i po{iroko Ungarija. Me|utoa, denes tamu nema tn.Sloveni, i tokmu tie se najgolemi neprijateli na tn.Sloveni. So ova se potvrduva deka poimot e
samo politi~ki, samo so cel da se istrebi jazikot na Belcite tn.Sloveni. A vakvi bile Romancite i Ungarcite. Votson istakna: Najdobra evropska paralela za toj proces, koj vo su{tina ostanal skrien vo istorijata, e pojavata na romanskiot jazik, kade {to eden romanski
govor postanal temel za stopuvaweto na latinskiot so slovenskiot jazik. Se potvrduva, Romancite od tn.domovina na tn.Sloveni drugo i nemoèle da bidat osven samo tn.Sloveni so
pelazgiski jazik na kogo govorel Platon so Atina i cela Elada, a ovoj bil vavarski na kogo
govorele Makedoncite. Bidej}i Romancite opstoile pravoslavni, i kaj niv slu`ben jazik
bil samo tn.staroslovenski, nikoga{ latinskiot, Romancite bile samo latinizirani tn.
Sloveni vo svojata tn.slovenska tn.domovina. Za drugi bitno e {to Bernal veli: Pomalku
voobi~aen obrazec e prisuten vo turskiot i vo ungarskiot, vo koi osvojuva~ite go prezele
sofisticiraniot vokabular na domorodnoto naselenie. Sepak, vo ovie slu~ai, Turcite i
Ungarcite gi zadràle svoite mongolski zborovi za voena tehnologija ili organizacija. Vo
gr~kiot jazik, me|utoa, zborovite za borbena kola, me~, lak, mar{, oklop, bitki itn., se neindoevropski. Pa zatoa gr~kiot jazik, kako {to e prikaàn spored Arijskiot model, ne nalikuva na jazici od turskiot tip. Zna~i, za prifa}awe na Arijskiot model e neophodno da
go postulirame gr~kiot kako jazik koj poseduva tipolo{ka unikatnost. Anti~kiot model bi
go postavil gr~kiot, zaedno so angliskiot i so vietnamskiot, vo najop{tata kategorija na
takvi me{ani jazici. Zna~i, ungarskiot jazik e turski jazik na 5% mongolsko naselenie,
koe go nametnalo vrz 95% tn.Sloveni, {to bilo delo na Rim, kako {to toa bilo i so Romanija. Pak, Ungarija bila katoli~ka zemja. Deka 5% naselenie e dovoleno da se odrodi 95%
tn.slovensko naselenie se dava slednoto obrazloènie: 2% vojska, 2% policija i 1% uprava. So u{te pomalku od 5% Evropjanite ja kolonizrale Afrika i nea ja vladeele...Turcija
bila Frigija, a nea ja sodale makedonskite Brigi=Brzjaci. Tokmu zatoa Turcite bile samo
Belci so tn.slovenski jazik. Nivniot Osmanov jazik bil delo na sultanot Mehmed Karaman,
koj vo 13 vek vo novopersiskiot jazik, koj bil dvorasen na Belci (staropersiski) i Crnci
(semitski), vnesol tataro-turski zborovi. So preseluvaweto na Mongoli (Arnauti) vo 18 i
19 vek, vo Frigija vidno fondot na tataro-turski bil zgolemen, i vo 19 vek se sozdal turski
jazik. Bidej}i nikoga{ nemalo turski naroden jazik, a Osmanite vladeele na Balkanot, nikoga{ nemalo balkanski narodi. Denes balkanski narodi ima dve grupi: neodrodeni Belci
(tn.Sloveni) i odrodeni Belci (tn.Nesloveni). Vtorive bile: Grci, Skiptari i Vlasi.
Fasmer pi{i: Kone~no od 15 vek...Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na
libekskite Sloveni so Zigiotite na Pelopones. Jazikot bil kako na Makedoncite koi bile Pelazgi, a govrele na varvatski. Ovoj bil pelazgiski, a na pelazgiski tvorel i Platon.
Obolenski pi{i: A Konstantin Porfirogenet, opi{uvaj}i go Peloponez neposredno posle 934 godina, veli deka pogolemata ~uma od 746 -747, celata zemja bila slovenizirana i stanala varvarska. Ovde kaj nego e sklavinska=varvarska. Isto taka Obolenski naveduva: Kon krajot na dvanaesettiot vek Mihail Honijat u~eniot atinski mitropolit, ponièn
od otkritieto deka negovata pastva od bednite selani koi zboruvaat na naroden jazik, ne ja
razbiraat negovata bleskava prestava za starite Grci, gi zapi{al slednite zna~ajni zborovi: Posle dolgiot prestoj vo Atina i samiot stanuvam varvarin. Sv. Jovan naveduva: U~eweto na ribarot {to pravi {atori bleska na nivniot varvarski jazik pove}e od sonceto.
Vo prilog se naveduva Memorandumot za anti~kite granici na Grcija od majorot J.S.Ardaf,
310
S.B., R. E. 24 fevruari 1881 godina. Toj pi{i: Ovaa zaedni~ka odbrana dovela do sega{na
upotreba na eden op{t jazik, gr~ki, no ostanatite od Amfilokijancite se u{te se Varvari.
Sledi Korais vo 1850 godina sozdava eladski jazik, koj slu`ben stanal od 1868 godina.
Bidej}i dene{niot gr~ki jazik bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti),
avtorite se trudele da dokaàt kolku gr~kiot jazik ima crne~ki (semitski) zborovi. Tokmu
zatoa e interesen navodot na Bernal, koj veli: êtiri godini rabotev dol` ovie nasoki i
stanav uveren deka duri edna ~etvrtina od gr~kiot vokabular bi moèla da ima semitsko poteklo. Ova, zaedno so 40-50 procenti koi se ~inea kako indoevropski, se u{te ne nudea objasnuvawe za edna ~etvrtina do edna tretina od gr~kiot vokalubar.
Bernal istaknuva: Yvezdite igrale sredi{na uloga vo site vakvi ekspertski patuvawa. Iako postoele brojni razli~ni astronomski modeli, najvlijatelniot model bil postaven od astronomot Ptolomej, koj ìveel vo Egipet vo vtoriot vek od novata era, tokmu vo
momentot na tranzicijata od starata religija kon novite kultovi. Spored Ptolomej, sonceto, mese~inata, planetite i pricvrstenite yvezdi kruèle okolu zemjata vo svoja sopstvena
sfera. Zatoa, so cel da se dopre do idealnoto carstvo, ~ovekot treba da gi nadmine sferite.
Hermetizmot i neoplatonizmot gi sodrèle egipetskite i nehristijanskite stavovi za prethodnobitusuvawe na du{ite i za metempsihoza, ili preseluvawe na du{i od edno telo vo
narednoto. Vo ovoj proces bilo vklu~eno pominuvawe nadvor od sferite, a novite formi do
izvesen obem bile oblikuvani spored soodnosot na yvezdite i planetite vo momentot na ra|aweto. Ptolomejcite kako Makedonci bile Brigi=Brzjaci.
Toj prodolùva: Dijapazanot na ne{ta so koi se zanimaval Nojgebauer e navistina
neverojaten. Ve}e go spomenavme vo vrska so Kopernik, no negovoto najpoznato delo se
odnesuva na naukata vo antikata. Vo nego toj e poliberalen od ostanatite i, tokmu kako {to
bil podgotven da ja priznae islamskata nauka zad Kopernik, dokaùva deka gr~kata matematika i astronomija trpele krupni vlijanija od Mesopotamija. Vidna vrska so Makedonija.
Kontinentot ne samo bez Makedonija ne moèl da opstoi i e denes ona {to e, toj se
oslobodil od divija{tvoto. Isto taka, toj go nosi imeto na makedonska Brigija Evropa. Taka Kontintalcite stanale Evropjani. Osnova na Brigija bila Pelagonija so Pelister koi
bile nositeli na mitologijata. Pak, taa ottamu bila prenesena na goliot makedonski Olimp. Bitola proizlegla od Bitolija=Vidolija=Vodolija.544
544
Bitola e so mozaik pr~ i saatkulata orel so zmija. Koga navleguval Islamot vo Bitola se uni{teni crkvite, manastirite, tvrdinata..., no ne vo Ohrid...Bitola bila nare~ena Monastir, a vo 19 vek
e bez crkvi i manastiri. Ova bilo samo poradi toa {to Bitol~ani edinstveni dale otpor. Kako potvrda, deka samo Bitol~ani bile protiv Islamot e i 2001 godina, koga Hristijanite protiv izvr{itelite na Islamot tn.Albanci se podignale i nivno uni{tuvale. Patepiscite do 1913 godina se ~udele zo{to se borele Makedoncite, koga tie podobro ìveele od ìtelite na Srbija, Grcija i Bugarija. Ovie niv im govorele, nie se borime protiv turskoto ropstvo, koe bilo islamsko, a nositeli na
zloto bile pelazgiskite Skiptari, od skiptar=èzlo=stap, na kogo imalo orel, i mongolskite Arnauti (Tatari i êrkezi). Bitola bila centar na Balkanot, Sv.Dimitrija pravoslavna soborna crkva,
voen centar do 1913 godina so voena {kola, sega se pusto vo nea, aerodrom so drenaà...Skopje ni{to`no, {to vaì za [tip, Kumanovo, Tetovo, Kavaraci selo...Se pravi tamu gasovot, avtopatot, èlezni~ka pruga...za Bitola da bide mrtva, a taa bila centar vo starata era, Pelagonija=Pelazgija i Brigija=Evropa so tn. Troja, {to bilo vo novata era se do 1913 godina. I denes Bitola e vo sredina na Makedonija...Bitola se uni{ti so TAT, REK-Bitola kako da ne e vo Bitola, ni bezplatno parno greewe,
ni privilegija kako potro{uva~i na struja...Mesto Bitola od nego da ima efekt, toj e samo zagaduva~
na okolinata, najgolem zlostornik najgolemiot ozra~uva~ so radon..., a dràvata mol~i na {teta na
Bitolsko itn. Bitolskoto stanuva skopsko, kako da e Skopje=Makedonija, a Skopje ja uni{ti R.Makedonija. Za da se spasi Makedonija, se skopsko treba da se razgradi i vrati na svoe mesto. Ova e nu`no,
zatoa {to na Makedoncite im e potrebna R.Makedonija, a ne Skopje, zbirali{te na naselbi koi nemat
istoriska osnova, kako da sme vo Afrika, a ne Evropa, sporedba so Slovenija. Sledi Skopje da e Skopsko Pole koe otsekoga{ bilo za proizvodstvo na hrana, a Bitolsko Pole kako aerodrom grobi{ta,
mesto na rid. Se razvi Skopje i severniot del na dràvava za da se naselat Arnauti od Ju`na Srbija, a
se iselija Makedoncite niz svetot, najpove}e od Bitola so Bitolsko. Ova go napravija Nemakedoncite
Vlasi..., koi bile prosrpski i progr~ki. Tie Bitola ja proglasija pograni~no mesto, {to nevaèlo vo
drugite jugoslovenski dràvi. Najgolemo zlo bil Lazar Koli{evski, koj go uni{to seloto, {to se slu~i samo vo (N/S) R.Makedonija, no nikade vo SFRJ, duri gi istrebi kozite so brigiskiot=brzja~kiot
311
Iako vakva bila sotojbata, Evropjanite re{ile da ja zbri{at Makedonija i da i go

nema makedonskoto ime. Tie tvrdat, nie ne sme bile Makedonci, tuku samo Sloveni, dojdeni
od Zatkarpatite. Samo tie na kaùvaat od koi Zatkarpati, pa ima ~etiri: sever, istok, jug i
zapad. Na severniot, ruskiot, Zatkarpati mu e Balkanot, kade bila Ilirija. Spored kievskiot sve{tenik Nestor (11-12 vek), Rusite poteknale od Ilirija. Zna~i, od Balkanot. Sledi mojot predlog, sekoj onij koj najde bilo kakov materijalen dokaz/naod, deka severno od Dunav na Balkanot bilo {to doneseno, toj itno treba da ja dobie najgolemata svetska nagrada.
Se postavuva pra{aweto, kako bilo mo`no od isti prostori da poteknuvaat Belci
(tn.Sloveni) i Mongoli (Skiti=Goti=Tatari=Bugari=Arnauti) so nivniot bog Asen ? Deka pra{aweto ne e bez osnova, se obrazloùva: na Balkanot imalo svetla p~ela, a severno od
Dunav temna p~ela... So ova se potvrduva, severno od Dunav bile prostori na temnata, a na
Balkanot svetlata, bela, rasa. Isto taka, Belcite bile sto~ari, a Mongolite lovci i ribari. Ova govori, severno od Dunav nemalo doma{ni ìvotni.
Psevdo-Cezarij,vo po~etokot na 5 vek, pi{i: Sklavinite i Fisoncite ìveele negde
vo blizinata na Dunav i poradi toa se narekuvale Podunavci. Sklavinite se divi, slobodni
i bezpoglavari, bidej}i svoite voda~i i stare{ini postojano gi ubivaat bilo na gozba bilo
na pat, i se hranat so lisici, divi ma~ki i me|u sebno se dovikuvaat kako volci koga zavivaat. So navodov se potvrduva, vo nivno vreme u{te nemalo preselbi na semejstva so doma{ni ìvotni. Zatoa vo ova vreme imalo samo legii. Ovie pristigale do rekata Dunav, gi proteruvala Skitite preku Dunav, nasledstvo u{te od vremeto na Filip i Aleksandar Masimbol pr~. Koga nego go nasledi Krste Crvenkovski po~na so makedon{tinata. Me|utoa, Nemakedoncite i makedonskite Srbomani bea protiv makedonskoto. Bitola Nemakedoncite i Srbomanite ja zakopaa. Samo Mito Pejovski uspea da daprinese da go ru{i vla{koto vladeewe i poniùvawe na Makedoncite... Kadarot na Crvenkovski, so diplomi von dràvava, sozdale jugoslovenski rekorder ZIK
Pelagonija- Bitola. Koga se vrati Lazar Koli{evski po negov nalog, sekako partiski, be{e smenet
kadarot. A toa go izvr{i edna Bufska selska dinastija, site komunisti i nerabotici, uni{tuva~i...
Vo Bitola se vele{e AEG (Aman od Egejci i Gali~ani). Pa komunisti bea Makedoncite vo Dolna
Makedonija, koi kako takvi bea uni{tuvani, neborej}i se vo makedonski vojni edenici, tuku samo vo
gr~ki. Sledi niv svetot gi znae samo kako gr~ki komunisti. Bidej}i Kombinatot SDSM partiski i go
privatizira na Bufskata dinastija, taa go zbri{a Kombinatot, a od nego ìvee{e Bitolsko, sega ni{to. Taa prva vo dràva go raspadna Kombinatot, ZK Pelagonija go uni{ti i opla~ka, a kapitalot
go iznese vo stranstvo. Taa u~estvuva so dràven, tn.akcionerski, kapital za podigawe na se i se{to,
kupuvawe na opremi, aparati itn. Taa Bufska banda ima svoi vo Veterinarniot institut- Skopje, koj e
zloto za zaskrivawe na vistina: leukoza... na govedata, auecki na sviwite. Institutot kako svetsko ~udo ja le~i ~umata na sviwite, duri mene me ismejuva vo Dnevnik i na bitolski televizii, a mi go odzema pravato nivnoto da go demantiram. Bidej}i za ~umata nema lek, tie se uni{tuvaat. Koga vo Evropa }e vleze R. Makedonija, toga{ taa }e mora sviwite da gi uni{ti. Me|utoa, ~lenovite na Bufskata
banda samo mene me uni{tija. Nivniot zlostor e u{te mnogu pogolem, koa tie go zaskrivale zarazuvaweto od stafilokokoza preku svinsko meso od Sindikatot na 100 potro{a~i na Kombinatot od sviwarska farma vo selo Porodin kako i 24 lu|e vo Kvasarata od sviwarska farma Kumanovo. êlnikot na
Bufskata dinastija e nositel na zloto koga so svoite sobanditi go true dobitokot so najgolemiot
otrov ìva, a preku nego i lu|eto. Toa be{e preku zapra{ena p~ena kako semenska, koja Hrvatska i
Srbija ja kupile od SAD so karantiska bolest, a bea trueni Makedoncite. Jas bev prijavuva~ na ovoj
genecit. Se zaka{ka rabotata..., samo jas gubitnik. Vsu{nost, jas gi {titev Makedoncite, {to kako ~ovek bi go napravil i za drugi. Bidej}i sekoga{ sum gubel tragaj}i ja pravdinata, mene mi preostana, s
ova da go napi{am vo knigava. Sledi moe izvinuvawe kon ~itatelot, zatoa{to ova nema vrska so knigava, ama so Bitola i Bitolsko. Ova se objasnuva so toa {to zemjodelskite povr{ini bile na privatnici, badijala odzemeni od dràvata, a niv gi prodava i koristi Bufskata banda. Dosega Brigite od
Bitolsko nikoj ne uspeal da gi izbrka od svoite ogni{ta, tuku ovaa Banda. Drugi povr{ini se onie,
koi bile na Bitolskoto Blato do 1963 godina, {to bilo nasledstvo na Pelagonskoto Ezero. Vo toa
Blato se proizvesuvalo 2 toni riba po ha, se lovele ptici, imalo trska, {amak...Sega po hektar se dobiva mnogu pomalku dohod otkolku od Blatoto. Toa }e mora da se povrati na solenite povr{ini, koi
ne se za proizvodstvo. Bidej}i Blatoto se najduva na patot za ptici selnici, dràvata }e dobie pomo{...Tokmu zatoa sledi, badijala kadarot na ZIK Pelagonija go predloìl HMS Streèvo za vtora kultura i sto~arstvo, se toa go uni{ti Bandata, so {to taa profitira. S se prodava kako {to se
saka. Se kupuva dobitok, mehanizacija, oprema...poskapo direktno od proizvoditelot vo stranstvo otkolku od makedonski trgovec. Toa go pravat mo}nici, neprijateli n makedonska R.Makedonija i makedonski Makedonci. Sledi domorodcite da se najsiroma{ni. Samo ovie moàt da si ja spasat dràvata.
312
kedonski, i se vra}ale nazad, na svoite odredi{ta. Na tamo{ni sirovi klimatski uslovi lu|eto morale da se borat da opstojat. Bidej}i tie nemale doma{ni ìvotni, tie morale da se
hranat so divi ìvotni i da se odnesuvaat kako tamo{nite lu|e- Skitite.
Istoriski e dokaàno i potvrdeno, preselbite bile so doma{ni ìvotni, a od niv
Belecot dobival meso, mleko, koà, volna itn. Me|utoa, severno od Dunav, na jug na Balkanot, se do so 19 vek niedno ìvotno ne preminalo, zatoa{to Dunav ne bil preminliv. Isto
taka, da se prepliva so trska otpa|a verojatnosta, zatoa{to Dunav e dlaboka reka, 10 metri
voden stolb e edna atmosfera i trskata koja pobaruva kislorot ne moè da viree na pogolema dlabo~ina od 0,5 metri. Od druga strana, bidej}i do 20 vek nemalo ~arter letovi, ne
moèlo da ima preselbi na tn.Sloveni, koi spored evropskata nauka poteknal od Neandertal. Me|utoa, i toj kako Belcite, niz kontinentot se naselil od i preku Balkanot.
Kone~no, tn.slovenski jazik bil pelazgiski, a na vakov tvorel Platon. Pak, Makedoncte kako Pelazgi govorele varvarski jazik. Zna~i, pelazgiski=varvarski=tn.slovenski.
Ova moè da se potvrdi so navodot na Herodot. Spored nego, vo dene{na Ukraina i Rusija se
selelo naselenie od persiskite,maloaziskite i balkanskite prostori. Istoto prodolìlo
i po Herodot, pred i po novata era, po 6 vek se do za vreme na Otomanskoto Carstvo. Bidej}i
vo Ukraina i Rusija nema drug trag,osven tn.slovenski jazik,tn.Slovenite bile falsifikat.
Kako potvrda, deka nie ne sme Sloveni e navodov: Avstriskiot konzul vo Janina Han
(1865) zapi{al, Ohri|ani ne sakale da bidat Sloveni. Me|utoa, mnogupati povtorenata laga
stanuva vistina. Pa taka vo 1965 godina site Ohri|ani i Makedonci stanale Sloveni. Ovoj
poim ne go poznavale Makedoncite vo Pakistan. Koga tie vo 2008 godina ja posetile R.Makedonija, tie rekle, taa bila nivna tatkovina. A poimot Sloveni postanal samo politi~ki, da
se istrebat Makedoncite. Ednostavno Evropjanite sakaat da go istrebat imeto Makedonci.
Za potvrda se zema primer Egipet, so Ali Mohamed, koj bil Makedonec, roden vo
Kavala, a i toj samiot se narekuval Makedonec. Ve}e vo 1808 godina vlasta doa|a vo racete
na Mohamed Ali, makedonski general na turskite sili. Nekolku godini podocna toj so Albancite gi iskasapil Mamelucite i stanal potkral, prakti~no nezavisen od Turcija...So
taa ekonomska i politi~ka osnova, Mohamed Ali po~nal da gradi Egipetska imperija. I samite podanici na Otomanskata imperija, brojni Grci (pripadnici na Carigradskata patrijar{ija, nemalo Ohridska) ìveele vo deltata na Nil i osobeno se angaìrale vo novite
komercijalni sektori na ekonomijata. Otkako Mohamed Ali do{ol na vlast, do{le u{te
Grci, kako da se priklu~at na negovata nova armija, taka i da u~estvuvaat vo ekonomskiot
bum...Do 1830, Egipet po moderna industriska produktivnost bil vtor vo svetot zad Anglija.
Vo 1839 godina, Mohamed Ali proglasuva nezavisnost od Porta. Bidej}i Egipet stanal najrazvien, se sprotistavile Avstrija, Anglija, Francija, Prusija i Rusija, koi zastanuvaat zad
Turcija. Isto taka, toj se vrzuva za prakti~niot proekt za gradewe na Sueckiot kanal. Pak,
vnukot na Mohamed Ali, Ismail, nara~uva od Verdi, kompozitorot na italijanskata Risorgimento, da so~ini egipetska nacionalna opera...Zna~i, Makedoncite opstoile.
Ali Mohamed bil Makedonec, verski musliman. Bidej}i za vreme na Otomanskoto
Carstvo, po 1767 godina, koga bila ukinata Ohridskata arhipeiskopija, a pred toa i Pe}kata crkva, imalo samo Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni. Me|utoa, Ali Mohamed se narekuval Makedonec. Ovoj navod e so cel da se istakne ogromniot zagovor vrz Makedonija. I
ako e vakva sostojbata, ako na Makedoncite im se dozvoli da si bidat sami, bez kolonisti i
dojdenci, Albanci i Vlasi, Makedoncite povtorno }e se vivnat. Tokmu ova Evropa i SAD ne
go sakaat.Sledi za niv od Makedoncite se podobri makedonskite neprijateli, Nemakedonci.
Spored Marin Barlet (16 vek) Albancite bile Epirci, a Epir bil makedonski. Toj
i drugi velat, Makedonija imala mnogu zemji. Pa Balkanot bil Makedonija, do rekata Dunav.
Ne slu~ajno za Epircite, Albanci i Vlasi, Gustav Vajgand veli, tie bile bra}a.
Po ukinuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, pod koi bea dene{na Albanija i Grcija, po~nale da deluvaat Carigradskata patrijar{ija so makedonskiot koine i Katoli~kata crkva so latinski jazik. Tokmu samo taka po~nale da se odroduvaat Belcite od svojot tn.slovenski jazik, a kaj Albancite i Vlasite545 duri bile vneseni tursko-tatarski zborovi.
545
Romanskiot jazik bil latniziran tn.slovenski jazik, {to bilo i so Vlasite.Vo prilog e i slednovo:
Prviot nau~en rabotnik koj vo ~asopisot Wiener allgemeine Zeitung go dade svoeto mislewe za nau~ni-
313
Za da se potvrdi, deka Albancite se samo odrodeni tn.Sloveni se slednite dokazi:

Site albanski avtori, {to vaì i za vla{kite, pi{at tie bile Pelazgi so pelazgiski jazik.
Zna~i, tn.Sloveni so tn.slovenski jazik. Nie me|usebno ne se razbirame zatoa {to nie tn.
Sloveni govorime na jazik na Belci, tn.slovenski, a tie na trorasni jazici i toa na Belci,
Crnci i Mongoli. Zna~i, na pelazgiski, semitski i mongolski (tataroturski). Sledi da se
zaklu~i, deka tie bile samo odrodeni tn.Sloveni. Odroduvaweto zapo~nalo vo poslednite
vekovi, ~ij proces se u{te ne e zavr{en, a toj prodolùva i vrz drugi Nealbanci.
Vo Mala enciklopedija Prosveta od Belgrad, 1969 g. za d-r M. [uflaj se veli deka
bil istori~ar, prof, na Sveu~ili{teto vo Zagreb, golem poznava~ na albanskata istorija...
Dela: Srbi i Arbanasi, O arbana{kite gradovi i dr. Od oblasta na albanologijata mnogu
dela izdal na germanski jazik. Vo predgovorot na knigata O Albancima... B.M. veli deka M.
[. spa|a me|u najgolemite albanolozi vo svetot . Me|utoa, vo faksimilot na B. Magovac
postoi Albanija, ama ne Albanci, tuku Arbanasi: U Albaniji ìvi preku milion du{a, od
toga e preko ~etiri petini (82,2%) Arbanasa. Naroda, koi se osje~a Srbinom, bilo e (po popisu).... Zna~i, Albanija bila vo 1912-1913 godina, koga imalo 0% Albanci. Vo 1929-1931 godina nemalo Albanci, tuku 82,2% Arbanasi, koi bile tn.Sloveni, za [uflaj Srbi. Sledi na
mafija{ki na~in bila sozdadena Skiptarija, ~ii ìteli 82,2% Arbanasi=tn.Sloveni se
odrodile od svojot jazik na Belci, tn.slovenski, a toa bilo so trorasniot skiptarski jazik,
samo delo na Rim i Viena,samo vo borba protiv pravoslavieto i negoviot tn.staroslovenski
jazik. Pa potoa se veli: Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod na FNRJ, izdadena vo
Zagreb 1955 godina beleì deka spored popisot od 1941 godina Albanija imala 1.105.000 ìteli, a spored procenkata od 1951 god. 1.210.000 ìteli; od toa Albanci se 82%...pravoslavnite 21%, katolicite 10%, a muslimanite 65% . Vidlivo e deka vo Albanija komunistite
sozdavale islamski albanski narod so rimsko-vienskiot trorasen albanski jazik.
Bidej}i za Albancite i Vlasite dosta sum pi{el, ovde }e navedam samo nekoi primeri: Albanskata najpopularna pesna Oj more Nuse, od nus=nes=nesta, a i vla{ki nesta.
Sledi nes do nesi, a nes e gnezdo. Imeto Mir ozna~uvalo dobro, a vo Pakistan Makedoncite
imale vlatetel Mir. Tokmu toj trebalo da vladee vo mir i da imalo mir, pa i zatoa se u{te
vladee. Najbitna albanska=arbanska istoriska li~nost bil Sv. Vladimir=vladi mir. Me|utoa, nivniot mir ozna~uval dobro. Isto taka, tie imaat istoriska li~nost Dobrimir=dobri
mir. Ova vaèlo za site tn.Sloveni, no ne samo za Arbanite, koj ozna~uval dvojno dobro: dobro na makedonski i mir arbanski. Dobar primer e za vesti lajme=laj me akuzativno, no ne
dativno lajmi=laj mi: lai=lavi=lafi, laf muabet. Kaj Vlasite stare{inata go vikale êlnik,{to denes pove}e ne e ~elo=~elo...Vajgand veli, Albancite i Vlasite bile bra}a. Spored Marin Barleti, Albancite bile od Epir, a Epir bila makednska zemja. Kaj nego Ilirikum bila Crna Gora. Inaku Arbanite i Vlasite imaat prezimiwa koi zavr{uvaat so brzja~koto u. Isto taka, tie poteknale i ìveat od tn.slovenski prostori. Tokmu zatoa tie drugo
i nemoàt da bidat osven tn.Sloveni. Pa tie gi imaat site tn.slovenski glasovi, ama i tn.
te trudovi na Bojaxi be{e poznatiot slavist Bartolomeus Kopitar. Ovoj slavist vo 1814 godina, zna~i, edna godina po izdavaweto na gramatikata na M.\.Bojaxi, dade nau~na recenzija za taa gramatika.
Kopitar, me|u drugoto, napomena deka armnski jazik, prema misleweto na Mihail \ Bojaxi, be{e
govoren od ~etiri milioni du{i. Spored strukturata i harmonijata na jazikot, govorot na armnite e
vo rang na nejzinata sestra, so latinskiot jazik, koj jazik e po kultiviran. Vo izmenite te{ko e da se
determiniraat negovite vistinski koreni. Sigurno se znae, dokolku se ostavi na strana deka toj jazik
ne e romanski, negovite latiski koreni ne moàt da bidat negirani. Razbirlivo e deka latinskiot
element na ovoj jazik e primen vo nepoznato vreme, kako edna forma koja e malku porazli~na, i pokraj
toa {to eden nejzin del go navo|ame i vo latinskiot jazik no so eden metod koj e niveliran. Toj treba
da bide razbran vo site latinski jazici.Pa potamu Bartolomeus Kopitar po detalno elaborira za introduciraweto na slavjanskite vo armnski jazik. Po nau~nata recenzija koja B.Kopitar ja publikuva{e vo 1814 godina, ovoj ist avtor u{te edna{ dade svoe mnenie za trudovite na Mihail \ Bojaxi vo studijata nare~ena za albanski, armnski i bugarski jazik, koja be{e objavena vo ~asopisot Godi{nik
za literatuta (Jahrbuch der Literatur) vo koja gi prezentira ideite za pi{uvawe na tie jazici. Negovoto
prezime bilo samo tn.slovensko, a vla{kiot kako romanskiot bil samo latinizran tn.slovenski jazik.
Vo Romanija slu`ben jazik bil samo tn.staroslovenski, Ramancite s u{te se pravoslavni,{to vaì za
Epircite,koi bil pod Ohrid so tn.staroslovenski jazik. Sledi brojkata ~etiri milioni e bez osnova.
314
Vukovi glasovi od 19 vek. Herodot ja objasnuva govornata razlika, Trakite upotrebuvale pove}e temen vokal, kako denes Bugarite i Romancite, {to bilo i so isto~nite Srbi se do Vuk
Karaxi}, koj go otfrlil temniot vokal. Sledi Majer i Vajgan da velat Albancite i Vlasite
ne bile Iliri, poradi poretka upotreba na temniot vokal, tuku kako Romancite. Bidej}i od
Romanija vo Trakija navleguvale Goti, koi bile Tatari so svojot bog Asen, koi bile Arnauti, jazikot na Arbanite i Vlasite bil i mongoliziran. Ova za Albancite moè da se vidi
kaj Majer itn.Me|utoa,albanskite avtori mol~at, i ponatamu tvrdat, tie bile samo Pelazgi.
Tie od edna strana velat bile Pelazgi, zna~i, Belci, a vakvi vo Srbija i Makedonija se samo okolu 10%, a Arnauti 90%. A vtorive se so azisko, kavkazko-crnomorsko, poteklo, {to se potvrduva antropolo{ki: Arnautite imaat mongolski odliki, povisoko u~estvo
na krvnata grupa V na Mongoli, i pove}e krvna grupa AV na Me{anci, na Arbanasi=Skiptari=Toski i Arnauti=Gegi so beloto kavkasko ke~e. Tie imaat kosovska ovca so mongolski
gen za dolga opa{ka, go vnesle mongolskiot gen na kowot i vo 19 vek bile akinxii, mongolski kowski lete~ko odredi. Ovie bile kolonizirani vo 19 vek me|u Ni{ i [ar Planina, a
vo severna Skiptarija, Albanija bila na Kavkaz, porano vo 18 vek. Tie bile yverovi...Ovie
do denes me|usebno ne se razbiraat, me|usebno ne op{tele, ne stapuvale vo brakovi..., {to se
promenalo vo posledno vreme, {to gi povrzalo Islamot. Arnautite kako Muslimani i muslimanskite Skiptari otsekoga{ bile Turci, {to vaèlo so Makedoncite so islamska veroispoved i Srbite od Sanxak. Denes se sozdava i vtor turski=islamski narod so malcinskiot trorasen skiptarski jazik vo kogo vleguvaat mnozinstvoto Arnauti, otkaùvaj}i se od
svojot kavkazko-crnomorski, tatarsko-~erke{ki, jazik, ama i Turci, Makedonci so islamska
veroispoved i Srbi od Sanxak. Da se potvrdi, deka ova ima vrska samo so verski narod, se dokaz Sanxakliite.Tie sakaat da bidat nare~eni Bo{waci, spored Bosna, koja od niv e daleku.
J.G.Hahn, Auftauchen der Albanesen, Albanischen Studien, I, Jena, 1954,211 i 228, pi{i:
Arnautot bitno ne se razlikuval od onoj od vremeto na prvobitniot ~ovek, od pred prvobitnata zaednica, i deka me|u toa naselenie seu{te imalo lu|e so opa{ka, sli~na na kowskata i na kozjata opa{ka. Tokmu opa{kata bila mongolska na mongolskite kowski lete~ki
odredi akinxii, so skitska=tatarska=gotska opa{ka na glavata. Toj so svoite sorabodnici
Steinmetz, Nopcha i Siebertz bile iznenadeni, {to vo Severna Skiptarija, vo vtorata polovina
na 19 i na po~etokot na 20 vek, videle divo pleme. Zatoa Boppe, Delez, Kn~ev i mnogu drugi
utvrdile deka Arnautite (Gegite) se tu|inci za Evropa i deka tie vo antropolo{ki i vo
nikoj drug pogled, ne se vklopuvaat vo sloveno- gr~kiot kompleks. Bidej}i tn.Grci bile samo odrodeni tn.Sloveni=Belci, Gegite bile Skiti.
Iako Arnautite potpolno se razlikuvaat od Skiptarite, Evropa i SAD mol~at, tie
im se dvojni neprijateli na Rusite: na ruskite prostori i na Balkanot. Tokmu poradi ovaa
dvojna vojna koja ja vodi NATO stradame samo nie, tn.Sloveni, koi sme ist narod so Rusite,
do denes razbiraj}i se, {to ne vaì me|usamite Germanci. Tokmu ovie najdobro ja znaat
sostojbata, deka Arnautite se od Azija, a Skiptari nemalo von Skiptarija.
Ami Bue ja izdal knigata Evropska Turcija vo 1840 godina. Toj Arnautite ne gi
spomenuva, oti knigata bila pi{ana pred 1840 godina, koga tie bile kolonizirani. Nenad
\or|evi} pi{i deka vo Kosovo nemalo nieden Arnaut. Najbitno e {to Hamer vo svojata kniga istaknuva. Se do 1836 godina, koga negovata kniga bila izdadena, spored nego vo Makedonija, ju`na Srbija i Crna Gora nemalo Albanci. Ova govori, deka dotoga{ se u{te nemalo
preselbi na Skiptari von Skiptarija.Sostojbata se promenala samo po sozdavaweto na Srpskoto kneèstvo, koe potoa toa stanalo dràva, {to vaèlo i za Grcija vo 1830 godina. Tek
potoa za Osmanite se pojavila opasnost. Ova bilo povod samo po 1830 godina von Skiptarija
da se naseluvaat muslimanski Skiptari. Ovie bile prvite muslimani {to }e gi prifatat
Arnautite. Tokmu zatoa do 1836 godina spored Hamer prostorite vo severna Albanija so sosedite bile razvieni na isto nivo. Sostojbata se promenala samo koga od 1840 godina vo ju`na Srbija od Azija bile kolonizirani Arnautite. Proizleguva, vo severna Skiptarija nemalo Arnauti i tamu ìveel ist narod kako vo sosedstvoto. Toj kako tn.Sloveni bil odroden od tn.Homerov jazik. Samo po koloniziraweto na Arnautite vo ju`na Srbija, tie ottamu se preselile vo Skiptarija. Toa {to razvienite Kosovo i Metohija najpove}e zaostanale
i tamu do denes nema mir i spokojstvo ne e slu~ajno. Se ova e delo samo na mongolskite Arnauti. Vakvi bile êrkezite i Tatarite. Vajgand veli: Vo 19 vek bile zapazeni voop{to
315
oddelni kolonii na êrkezi i Tatari po selata i Ermenci po gradovite. Spored negovite

navodi, êrkezite i Tatarite od Mala Azija bile kolonizirani na Balkanot. Toj niv ne gi
narekuva Arnauti, delo na [kolata.
Von [kiptarija nikoga{ ne ìveele Arbanasi. Ova moè da se vidi povtorno od navodot na Hamer. Ovoj pi{i: Na Peloponez Grcite me|usebno bile sosem neslo`ni, a protiv
niv se pobunile i Albancite, nivnite pomo{ni trupi. Nastanala borba za vlast i Albancite, pod vodstvo na gr~kite zapovednici, bi ja zele, da Hasan, zapovednikot na Korint, ne
mu se obratil na sultanot za pomo{ i ja dobil. Turhan, koj pred trieset godini pakosel po
tie krai{ta, do{ol so vojskata vo pomo{ na Grcite protiv Albancite, trgnal kon klanecot
Barbostenis, kade tie gi drèle zad yidinite svoite èni i deca, pa koga ovaa no} pobegnale, site gi zarobile. I drugite albanski poglavari se predale na Tomas, mladiot despot, kaj
Atos. I po zaminuvaweto na Turhan, Grcite prodolìle so svojata mlaka politika kon podanicite, {to go potiknal duhot na pobuni i neposlu{nost.
Se gleda, na Peloponez Arbanasite, kaj avtorot Albanci, bile samo pomo{ni trupi.
Ovie i drugo ne moèle da bidat koga nivnata Arberija bila bedna, poradi {to tie vo nea
ne moèle da se nahrant.Ova govori, Arbanasite (Arberite) ne ìveele von Arberija (Skiptarija). So ova se potvrduva, vo Makedonija so nejzinata Bitola nikoga{ ne ìveele Arberi, nitu drugi Nemakedonci. Makedonija bila samo na svoite Makedoncite so svojot postledenski tn.Homerov (tn.slovenski) jazik.
Gustav Vajgand pi{i: Od Albanija, koja kako neplodna i planinska zemja ne moì da
go ishrani naselenieto, u{te pred 13 vek trgnale lu|e na jug kon Epir, Tesalija, Beotija,
Atika i duri Peloponez... vo ponovo vreme me|u dvata narodi se vklopile Albancite.
Se gleda deka von Skiptarija nikade nemalo Skiptari. Isto taka, se potvrduva, Albancite me|u dene{nite Srbi i Makedonci se vklopile od 19 vek. Toj kaà, vo Grcija ìveele stotina iljadi. Pa ovie ne bile hristijani, tuku samo muslimani, samo od poslednite
vekovi.
Ovde e bitno za Makedonija. Edmon Bu{je de Bel i Brejlsford kaùvaat deka vo Makedonija Skiptarite i drugite bile dojdenci. Vo prilog se naveduva D.K.Budimovski (1983),
Makedoncite vo Albanija.Toj na 44 str. naveduva: Albanskite naselbi vo Makedonija ne
se od damne{no poteklo. Albancite se naseluvale vo tekot na 18 i 19 vek. Oblasta na starite albanski naselbi e gorniot del na sever od srednoto te~enie na Skumba, vo reonot na
Mat i na sever od nego. Spored dokumentacijata, Albancite vo Zapadna Makedonija se pojavuvaat kon krajot na 13- ot i vo 14- ot vek. (A.M.Seli{~ev: Slovenskoto naselenie vo
Albanija, Sofija, 1936 god.)
Vo 13 i 14 vek nemalo muslimani. Toga{ site bile eden ist pravoslaven narod. Sli~no pi{el Hamer, Vajgand itn. Bitno e {to ovde se naveduva 18 i 19 vek. Tokmu 18 vek bil
povrzan samo so Ali- pa{a Janinski. Toj vek bil koga od nea i Epir bile proterani hristijanite.
J.Trifunoski istaknuva:Spored edna geografska karta za strukturata na naselenieto na Balkanskiot Poluostrov na po~etokot od 16- ot vek, na podra~jeto na dene{na R.
Makedonija, Turcite gi imalo samo vo poedini gradski naselbi. Me|utoa, vo selata ìveele
voglavno hristijansko naselenie. Albancite, ne samo muslimani, tuku i hristijani, toga{
gi nemalo ovde. Gi nemalo ni podocna, vo 17- ot vek. Ista bila i etni~kata sostojba vo sosednoto Kosovo.
Najbitno e {to priznavaat albanskite istori~ari vo slu`benoto izdanie na istorijata na nivniot narod: Vo 17 vek...vo albanskite gori naselenieto se namnoìlo povtorno do toj stepen, {to nivniot opstanok na tie prostori stanal nevozmoèn. Potrebata za
obrabotlivata zemja gi prinudila celi masi planinci i selani zaedno so semejstvata i
stokata da emigriraat...vo ramninite na Kosovo, Duka|inskata Ramnina (Metohija), Ki~evo,
Gostivar, Tetovo (Makedonija). Spored navodite se odnesuva samo od 17 vek. Preselbite bi
moèle da bidat vo 18 vek. Toa bilo mo`no samo koga nekoj mo}nik toa go podrùval. Ova
bilo pokraj samite Osmani i Skiptarite. Ova po~nalo so Ali- pa{a.
Skiptarija bila siromava i zatoa od nea bednoto naselenie begalo vo sosednite prostori i toa vo borba za korka leb, {to opstoilo do denes. Tokmu od Skiptarija do denes vo
316
Grcija, Makedonija, Srbija i Crna Gora prebegnuvaat samo Toski i Gegi. Dosega ne e zabeleàno nekoj od sosedstvoto da prebegni vo Skiptarija. Sevo ova govori, deka sekoj sovesen
~ovek bi ja napa|al Skiptarija, a bi gi veli~il samo sosednite zemji. So toa {to ova e sprotivnost, se potvrduva deka Albancite se samo muhamedani i niv gi intersira samo islamot.
Sekako, Arnautite bile samo Mongoli, a Skiptarite odrodeni tn.Sloveni. Odroduvaweto
bilo omasoveno od 1840 godina koga vo ju`na Srbija bile kolonizirani Arnautite. Tokmu
ovie stanale arnautsko naselenie. Vo prilog e i navodot, {to go kaùva Vajgand. Spored nego, vo Ju`na Srbija se naselile 100.000 Tatari i 500.000 êrkezi, i toa po Krimskata vojna.
R.Makedonija u~estvuva vo zlostorot vrz Makedoncite, otkaùvaj}i se od Makedonecot, tn.Vizantiec, Georg Kastriotis, koj go proglasuva za Albanec, duri u~estvuva vo sozdavawe na dvorasniot albanski narod so trorasen skiptarski jazik. Pa ovoj bil zlosto~ni~ki:
so Osmanite, so fa{istite, so komunistite na Tito, pa na Stalin, sledi Macetung i kone~no so kapitalistite i nivnata NATO, ~ii zemji ja delele Makedonija i do denes go istrebuvaat makedonskiot narod. NATO vrz R.Makedonija izvr{i agresija, a vo kampovite na ONA
imalo amerikanski i britanski specijalisti...Taa vo R.Makedonija ne ni dozvoli da se branime i nea odbranime. Taa kadrovo i vojno ja naoruà, duri protivavonski, videno na [ara.
Bidej}i Skiptarite se kolonisti, {to vaì i za Arnautite, nim im sledat samo gra|anski prava, nikako tie da bidat narodi (Skiptari=Toski i Arnauti=Gegi), vo nikoj slu~aj
eden dvorasen albanski narod, duri so malcinskiot skiptarski jazik, na Skiptarite. Spored
niv, Skiptarite bile 10%, a Arnautite 90%. Vidliv e zlostorot vrz nas, Makedoncite.
So Ramkoviot dogovor stanavme zalo`nici na albanskiot Islam. So toa Makedoncite, koi otsekoga{ se borele da se oslobodat od Otomanskoto Carstvo, koe be{e islamsko,
a negovi najgnasni izvr{iteli bile Skiptarite i Arnautite, podpadnale pod albansko islamsko ropstvo, koe nema svoj zavr{etok. Ova se potvrduva po toa {to vo Ramkovniot dogovor, vo kogo se govori za multietni~nost, vaì samo za Makedoncite, no ne vo Skiptarija,
Grcija...Francija, [anija..., nitu pove}erasna SAD. Za da se potvrdi deka toj e zlo~ine~ki e
dokazot {to vo nego nema finansiska ramka, sekoja narodnost spored nejzinoto u~estvo so
ist procent da doprinesuvawe vo na{ata ni zaedni~ka dràva. Bidej}i Albancite tvrdaat
deka nivnot udel e 25,17% od vkupnoto naselenie, spored doteranite falsifikuvani popisi
od 2002 godina, toga{ tie treba da u~estvuvaat so istiot toj procent. Me|utoa, toa ne e ne
samo so 25,17%, tuku ne e 20%, nitu 15%, nikako 10%..., so {to Albancite vo R.Makedonija
se samo paraziti. Sekako, Albancite se vo pravo, Hristijanite im se robovi i pot~ineti na
Muslimanite Turcite do 1913 godina, vo R.Makedonija na turskite Albanci, poradi {ti Turcite=Albancite moraat da gi iscicaat poslednite kapki pot i krv, za tie kako agi da se
izìveat vrz kaurite i nivnata gnasna pravslavna vera, koja za Islamot nikoga{ nemala vrednost. Ne slu~ajno, Albancite samo se bunat, se àlat, gi obvinuvaat... Makedoncite, niv
na me|unaroden sud vo Hag gi sudat, bez Albancite kolonisti da gi ispolnuvaat svoite obvrski kon spored niv nivnata R.Makedonija. Bidej}i tie nikoga{ nemale obvrski kon nea, {to
vaì i denes, tie namale i nemaat ni{to so R.Makedonija, tie vo ne se samo kolonizatori,
tuku i kolonisti, zlo {to go napravila Turcija so dogovor i podr{ka na Viena, Rim...
Makedonsko radio na 08.09.2009, vo 1715 ~asot, go povtori intervjuto so prviot Pretsedatel na Vladata na R.Makedonija, Nikola Klusev, deka toj bil vo Bugarija za na Bugarite
da im objasni deka ne smee da se rasprava za Makedonija, {to bilo i vo Romanija, so @elev...
i Roman... Toa od niv bilo prifateno, a ostanala samo Grcija, Micotakis. Grcija ja podrùva Evropa, koja ja podeli Makedonija. Sledi Evropa Grcija da ja primi i odlu~i Grcija makedonski firmi da kupuva, taka Grcija i ovoj del da go otkupi. Me|utoa, gr~kite firmi moraat da miruvaat, se dodeka taa ne go priznae ustavnoto ime, a Ustavot e Osnoven zakon, bez
koga nema dràva, a toa go bara Grcija. Sledi firmite so naknada da si gi povrati dràvava, {to vaì i od na drugi dràvi. Ova pravo go nema R.Makedonija kaj onie firmi koi se
podignati od drugoi dràvi. Ama zemjata mora da ostane makedonska, a da ne se slu~i kako so
Gibraltar..., nie da ostaneme narod bez zemja, {to toa go bara Evropa...
Evropa go odolgovle~uva primaweto na R.Makedonija,{to e najgolem sram i zlostor,
zatoa{to Brigija bila Evropa, ~ie ime go nosi Kontinentit. Bidej}i na nego denes samo
Makedoncite govorat na svoi govori, samo Makedonsite se etni~ki narod, site drugi dràvni narodi, zapo~nuvaj}i samo so Francija, samo od krajot na 18 vek.
317
LITERATURA
Naslovot Grcite so dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti) e napi{an
spored Martin Bernal, Crna Atena. Za knigava se koristeni i delovi od avtorovive knigi:
1. Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite, format 5.
a. prvo izdanie avgust vo 1998 godina, strani 354 (10)
b. vtoro izdanie mart vo 1999 godina, strani 519 (10)
v. treto izdanie maj vo 2007 godina, strani 621 (9)
2.Nov Aleksandar Makedonski (tn.Skenderbeg=Georg Kastriot)
a. prvo izdanie vo mart 2001 godina, strani 159 (9)
b. vtoro izdanie vo juni 2003 godina, strani 334 (9)
3. Odroduvawe na Makedoncite, avgust 2001 godina.
4. Vozobnuvawe na anti~ka Makedonija, april 2002 godina.
5. Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti, juni 2002 godina.
6. Vlasite- t.n.Sloveni, septemvri 2002 godina.
7. Zavera protiv anti~kite Makedonci, oktomvri 2002 godina.
8. Grcite- ve{ta~ki narod, april 2003 godina.
9. Ishrana na govedata, maj 2003 godina.
10. Slovenite- germanski falsifikat, juni 2003 godina.
11. Germancite i Makedoncite- edno isto, juli 2003 godina.
12. Evropjanite poteknale od Balkanot i Mala Azija, mart 2004 g.
13. Grcite- odrodeni Sklavini i Sloveni, juni 2004 godina.
14. Makedonskata Komnenova Albanija, avgust 2004 godina.
15. Homerova Troja na domorodci- t.n.Sloveni, januari 2005 godina.
16. Evreite- t.n.Sloveni, april 2005 godina.
17. Homerova=tn.slovenska Makedonija, oktomvri 2005 godina.
18. Albancite kolonisti vo Makedonija, januari 2006 godina.
19. Atlantida-falsifikat na Solon i Platon, dekemvri 2006 godina.
20. Brigite=Brzjacite bile postari od Egiptjanite, mart 2007 godina.
21. Albancite odrodeni Brzjaci i Mijaci, maj 2007 godina.
22. Bugari=narod bile Tatarite=Arnautite, maj 2007 godina.
23. Homerovi=tn.slovenski Morejci=Grci, avgust 2007 godina.
24. Od Makedonci=Pravoslavni do Turci=Muslimani, noemvri 2007 god.
25. Belcite narod so eden jazik, na germanski jazik, 319 strani, 07.03.2008
26. Makedonecot Georg Kastriotis, t.n.Skenderbeg, 15.04.2008.
27. Helas, na germanski jazik, 148 strani, 14.06.2008.
28. Slovenite falsifikat, 250 strani, 18.09.2008.
29. Helenite i Grcite falsifikat, 199 strani, format 5, 13.11.2008.
30. Dodunavska Makedonija, 296 strani, format 5, 21.01.2009.
31. Etnografija na Makedonija, na germanski jazik, strani 81 format A4, 24.02.2009.
32. Od kogo postanavme, strani 256 format A4, 18.05.2009.
33. Evropskite zlostori vrz Makedonija, strani 104, 17.06.2009.
34. Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti, strani 175, 05.08.2009.
NAPOMENA: Knigite pod 25, 27 i 31, koi se na germanski jazik, moàt da se najdat
na internet: www.Brigien.com. Ova vaì i za Zmejova Dupka, koja e navedena vo Ilijada pokraj Crna Reka, vo Demir Hisar, me|u selata Dolenci i Babino. Istoto vaì i za kniga pod
32, 33 i 34 na makedonski jazik. A i ovaa 35-ta kniga e vnesena vo internet.
318
SODR@INA
Predgovor
Predgovor i blagodarinici
Transkripcija i fonetika
Mapi i grafikoni
Hronolo{ka tabela
Voved
Anti~kiot model vo antikata
Egipetskata mudrost i gr~koto prenesuvawe...
Triumfot na Egipet vo 17 i 18 vek
Neprijatelstvoto kon Egipet vo 18 vek
Romanti~arska lingvistika...
Helenomanija...
Helenomanija, 2
Podemot i padot na Fenikijcite, 1830- 1885
Razvrska na fenikijskiot problem, 1885- 1945
Postvoenata sostojba
Zaklu~ok
Dodatok
Rasa=narod=jazik
Evropski jazici
3
4
7
10
12
13
59
88
110
126
146
176
195
210
232
259
289
292
296
303

Atena Grcite So Dvorasen Jazik PDF

Enviado por

Dados do documento

Título original

Direitos autorais

Formatos disponíveis

Compartilhar este documento

Compartilhar ou incorporar documento

Opções de compartilhamento

Você considera este documento útil?

Este conteúdo é inapropriado?

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

Atena Grcite So Dvorasen Jazik PDF

Enviado por

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

1

D-r Risto Ivanovski

D-r Risto Ivanovski,Grcite so dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti)

D-r Risto Ivanovski

Germanski; Gotski; Anglosaksonski; Frigiski; Nordiski; Germanski;23

analogii. Zatoa, mo`eme da navletame na slednava paradoksalna situacija: iako amaterite

[ireweto na afroaziskiot jazik jas go gledam kako ekspanzija na kulturata- odamna

Samo sumersko-semitskite civilizacii i mesopotamska i egipetska sfera na vlijanie, ne semitska.

Heraklid=h eraklid,bez l erakid=e rakid=rakit; Herakle=Irakl-e=i rakl=raka l, rakval=rakuval.

Avtorot ne go upotrebuva poimot Elada, vo koja tvorel Platon na pelazgiski=tn.slovenski jazik, a

Fenikijcite i Egiptjanite bile Belci i pove}ebo`ci. Evrejstvoto bilo ednobo`estvo na Crnci.

lu|eto ne bile sposobni da razmisluvaat logi~no. Vtoro, lokacijata na pozajmuvaweto bila

Egiptjanite i Fenikijcite bile samo Belci, pove}ebo`ci, kako Eladcite pove}ebo`ci=Heleni.

Otkako go ka`avme ova, treba da spomeneme deka ostapuvaat oskudni faktografski

Revizijata na kritskite kerami~ki periodi bi ja otvorila i potrebata od revizija

Avtorot govori za egipetsko-zapadnosemitski naselbi koi bile na Belci,no ne na Crnci(Semiti).

Bidej}i Keltite imale frigiska=brigiska pismenost, tie bile Frigi=Frizi...U{te i zavr{etok.

Istoglasno: Kari e crno, od kara=gara=`ara, gara`a: gora=kora=kara=gara; Korint=gorit, bez n.

[estoto poglavje e isklu~ivo zaintersirano za Sparta.Ovoj toponim go gledam kako

Rasa=narod i istoglasno, a Egiptjanite bile Belci: sofia=s ofia=opia, a mudrosta opijanuva.

Patodavatel=Posejdon=posej (j=i) don; Dodon=do Don; Dionis=Pionis=Pianis=Piani{; Bikot,

`ici dovedeni vo vrska so Horus od (dva) horizonti. Najveli~estveniot spomenik na Horus

Rasa=narod i istoglasno: Tm=tm=tama, temnina; Apolon=a polon: polov-polon-polot, polovina.

Postojat povrzanosti i pome|u Orfej i Knigata na mrtvite. Vo novoto kralstvo i

Bidej}i avtorite so tn.neslovenski jazici istoglasno ne mo`at da gi objasnat navedenite imiwa, a

de proizlezeno od *Pelast, vokalizacijata rekonstruirana za hanaanskata forma. (Razvojot

Idejata deka Pelazgite bile domorodnoto naselenie, koi osvojuva~kite Egip}ani go

Rasa=narod. Herodot govori za jazici=govori. Vo Elada koine ne bil razbirliv s do so vo 19 vek.

Pak, Posejdon bil samo pelazgiski bog, a Pelazgite govorele pelazgiski=varvarski=tn.slovenski.

vo devnosta na izvorite od Eshil, Evripid i Herodot, drugi dokazi se pri~ina za ogromnata

deka bilo osnovana gr~ka kolonija vo Al Mina, na bregot od Sirija.Teogonija na Hesiod mu

Samo istoglasno: Apis=a pis=pi{, pi=pie=pievica=pijavica; Naupaktos=na v paktos, bez t pakos.

~isi site bogovi vo Grcija pristignale od Egipet(moe naglasuvawe). Od istra`uvawata koi

i rigorozno obrazovanie. Platon bil ostar neprijatel na prevrivawata vo demokratskata

ZNA^I,KOINE,OD 19 VEK N.E. STAROGR^KI, BIL SAMO PO SMRTTA NA ALEKSANDAR.

Aleksandar, sin na Amon

Atina bila brigiska=frigiska.Sledi brigiskata=frigiskata Ma (jka/ter)ili Mu (ter) da e Izida.

vikaat Dijana, Diktina, a trijazi~nite Sicilijanci- Prozerpina; za Elevsincite jas sum

Avtorot so navodot kone~no potvrdi, EVREITE VO ALEKSANDRIJA POSTANALE HELENI.

Sirius=Silius, vo kalendarskata godina, a Makedoncite vo Amerika odnele kalendari, egipetsko

Zna~i, Isus=Isis, Hristos=Krstos i Spasitel=Spasitel. Me|utoa, sotir=sotri, ne{to da uni{ti.

Ostatoci od egipetskata religija: hermetizam, neoplatonizam i gnosticizam

Hermes Trismegist: Trismegist=tri s megist, tri=tri=trojstvo s=tn.slovensko megist=me|ist...

Preku obrazuvanie i moralni i religiozni ve`bi, nekolkute prosveteni bi mo`ele

Me|utoa, ne e lesno da povle~eme jasni linii pome|u tradicionalnoto obo`uvawe

Jazikot Horus, koj e biten za govorot=horot=h orot=orat, orator do govorator; a i magija=megist.

Zevs=Perun=Sveti Ilija edno isto,a se sretnuva vo Biblijata na Egiptjanecot Mojsej:narod Belci.

medicina i magija- oblasti vo koi Evreite bile pro~ueni vo periodot na srednovekovnata

Hebrejski bukvi i broevi ne se poznati.Takvi imalo na egipetsko-arpasko-mesopotamski prostori.

Se potvrduva, ednobo`estvoto ne dozvoluvalo nauka...Zatoa Evreite ne mo`ele da bidat nau~nici.

izgleda se misli na paganite) go imame Egipet, veli~estvenata monarhija na kni`evnosta i

Belcite vo ...Kina...Japonija gi odnele svoite grade`i, pismenost, tradicii...Zurlata vo Vietnam...

koj se izdignuva od svoeto vreme za da ja pretvori temninata na praznoverieto vo svetlina

Od Haldejska mudrost, od vremeto sotrena,

Vo R.Makedonija, okupiran i osloboden makedonski del, ima premnogu hieroglifi i opservacija...

Platon, negovite egipetski u~iteli i nivnoto ezoterstvo i dvojna vistina, ne mo`el da gi

Lamerika=l Amerika...;Roi=Rli, beo=bel:k + rl-i = kral-i;Car=sar: toj car=Tsar=csar=czar=cezar.

P~ela dete na Sonce;piramida kako p~elina ko{arka...;piramid=pir (pil) amid=a mid=med,medi.

Izraelska civilizacija nemalo. Evrejska bila samo ednobo`na so egipetsko-fenikijsko...vlijanie.

Germancite do rekata Rajna bil Sklavini=tn.Sloveni, so tradicii kako Trakite i Makedoncite,

Stoi Elada. Zna~i, Elada=Elada helenska=pove}ebo`na i Grcija=tn.Vizantija samo pravoslavna.

Nacistite gi istrebuvale Sklavinite=tn.Sloveni. Me|utoa, vakvi vo 8 vek bile samo tn.Germani.

VO 1775 GODINA S U[TE NE SE UPOTREBUVA GERMANSKIOT JAZIK NA GERMANCI.