Scribd Logo
Fazer o upload

Bem-vindo(a) ao Scribd!

  • Industrijski Urn NBN Si Doc-7xqqeoil

    Enviado por

    rocking0
    2 visualizações3 páginas
    industrijski urn

    Título original

    Industrijski Urn Nbn Si Doc-7xqqeoil

    Direitos autorais

    © © All Rights Reserved

    Formatos disponíveis

    PDF ou leia online no Scribd

    Você considera este documento útil?

    Este conteúdo é inapropriado?

    Denunciar este documento
    industrijski urn

    Direitos autorais:

    © All Rights Reserved
    Baixe no formato PDF ou leia online no Scribd
    Sinalizar o conteúdo como inadequado
    2 visualizações3 páginas

    Industrijski Urn NBN Si Doc-7xqqeoil

    Enviado por

    rocking0
    industrijski urn

    Direitos autorais:

    © All Rights Reserved
    Baixe no formato PDF ou leia online no Scribd
    Sinalizar o conteúdo como inadequado
    de 3
    UDK 621.3:(53+54 +621 + 66), ISSN 0952-9045 Informacije MIDEM 19(1989)2, Ljubljana INDUSTRIJSKI MIKRORACUNALNISKI KRMILNIK M. Colnarié, M.GerkeS, J.Gyérkés, P.Kokol, K.Rizman, LRozman, B.Vukelié, A.Zorman, V.Zumer Kijuéne basede: miktoragunalnisk! Krmiinik, industijki keminki, mikroprocesor, vetpracesorshi sistem, sistemska programska oprema, razvojna programska oprema, POVZETEK: V élanku je podan preglad sictemske programske opreme in programskega okoljaindustijskega mikroracunalnishege krrinka, Namesta klaslénega pristopa - zamenjave celeiske logike 2 mikvoratunalnkem = smo razvll delavno postao, Ki uporabniky emogosa r3zvo) aplixacje na osebnem ratunalnica 8 pomoéio gralignega in mnemoniénega zapisa, sodabnih ordi, kot so simulacie vnadrejenem sistem all, Vobjektu in peda. INDUSTRIAL MICROCOMPUTER CONTROLLER Key Words: mievocomputer controler, industrial contol ABSTRACT: ln he article review of system software and programming environment of he industrial microcomputer controllers given, stead ‘ofthe conventional approach based on the simple substitution of relay and contacter log with the microprovestor, we designed an engineering ‘workstation, which anables the user to develop the application on a personal compute, using mnemonic and/or graphie notation, modern tools like on-and oftine simulation ete microprocessor, multiprocessor systems, system software, development sottware 1. UvOD Mikroprocesoy| tudi pri nas vse bolj prodirajo v prolz- shranjevanje podatkov na digitalno kaseto, progra- vodne hale, Na zacetku so bil to sistemi, razviti posebe} miranje EPROM vezij in omejene funkeije razvoj- za doloene aplikacije, kar pomeni, da 50 bil relativno nega sistema. Izdelan je na osnovi M68008 in je bil dragi, saj so predstavijali unikate. Pozneje so za¢ell prav tako razvit v Metalni razuijati univerzaino aparaturno opremo, ki so jo pro- razvojnega sistema; ta je racunalnik, kompatibilen IBM PC XT ali AT, na katorem tece uporabnikovo programimo okolj. gramirali roéno, v zbirnem jeziku, kvecjemu s pomogjo operacijskega sistema in kniznic rutin za delo v realnem casul Stevilo aplikaci, podprtih z mikroraCunainikom, raste iz OSAova krmilnikove aparatumne opreme je vodilo STE dneva v dan, Vse bol se pojavia potreba ne le po (EEE 1000). Sistem je koncipiran kot vegprocesorski. univerzalnem krmilniku, temveé tudi po okolju, ki bo Poleg glavnega procesorja imamo na vodilu Se univer- ‘omogotalo enostavno in hitro programiranje s cim man} zalne funkcijske module (prav tako na osnovi M68008), moanosti vnosa napak v sistem. Da biustregli tem zah-_Kiizvajajo razliéne funkcije, Kot so stevel, Casovnik! (t- tevam, smo se na Tehniski fakulteti, VTO Elektrotehnika, meri), registri, programatorji in podobno), ter logicne racunainistvo in informatika v sodelovanju 2 Metalno, _PrOCesore, ki lzvajajo logiéne funkclje. Te predstav\jajo Maribor, lotili programske opreme za sodobni indus- vecino programa, zato uporaba logicnega procesorja, ki trijgki kr je zgrajen ciskretno, bistveno pospesi delovanje sis- 2. ARHITEKTURA SISTEMA IN APARATURNA. OPREMA Programska oprema, ki smo jo razvili, je namenjena za krmilnik, katerega aparaturno opremo je izdelala Metal nna, Za laje razumevanje delovanja podajamo njen kra- tek opis. Arhitektura sistema je prikazana na sliki 1. Sistem je sestavijen iz * samega krmilnika * konzolnega raéunalnika, ki omagoéa uporabniku : komunikacijo s krmilnikom in njegovo aplikacijo, «S820 er M.Colnari¢ et al.: Industrijski mikroraGunalniskl krmilnik Za aparaturno opremo je znaéiina relativno uniformna struktura, kije bila dose2ena z abstraktnim modeliranjem strukture, funkeij in kontrole sistema, Ta naéin gradnje omogoéa vesjo zaneslvost, saj so skupne lastnosti vetkrat testirane na abstraktnem modelu. Na¢rtovanje Posameznih modulov se tako prevede na izdvajanje posebnih funkcl iz _splosnega modela. V realizaciji so bile uporabljene VLSI, ASIC in integrirane moénostne komponente ter podatkovni in signaini pretvorniki. Na ta hatin je bilo mozno vgraditi vse funkelje v 19-paléno ohisje. 3. SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA Sistemska programska oprema je na prvi pogied ne- znaéiina za sistem vodenja procesov v realnem éasu lzdelana je na ideji, da je v taksnem sistemu vse vnapre} dofinirano in da prestavijajo izjeme le napake in izredna stanja. Zaradi tega imamo v osnovi en sam proces, prozen s pomogjo ure, ki daje osnovni ciklus aplikacif. Znotraj tega procesa tipamo vsa predvidena stanija in jin po potrebi obdelujemo. Osnovni ciklus glavnega procesa je sestavjen iz aplt kaclskega dela, ki ga uvede, pro2i in zakljutsistorski dol. Ta na zagetku cikia pretita vse aktualne vhodne podatke. Nad njimi operirajo aplikacijski del in pomozni paraleini procesorj, ki jh le-ta prozi in ki prek svojin funkeij nastavjajo ustrezne izhodne spremenijivke. Te sistemskidel na koncu ciklusa vpise na izhodne, Nepos- rednega dostopa do vhodov in izhodov aplikacii ne dovolimo iz bojazni do nestabilnosti in moznih rekurzlv nih pojavov ter oscitaci Od zakijutka dela v posamezni iteraclji do zacetka nas lednjega ciklusa mora ostat Se nekaj Casa. Ce tega Casa ne bi bilo, bi pomenilo, da je sistem preobremenjen, oz da je nastavijen prekratek Cas 2a ponovitev zanke. V to} performantni rezervise izvajajo ¢asovno manj pomemb: ne funkeije, Prva med njimi je spooling - enkratne dele aplikacij, ki Casovno niso vezani na proces, kot so na primer lzpisi, arhiviranje ind. izlocimo iz nije in jih iz- vedemo, ko je procesor prost. V ta namen se formira posebna Gakalna vista, v katoritakéni proces! Cakajo na obdelavo. Kadar je tudita vsta prazna, te¢e v pertormanénirezervi minimaini monitor. Ta omogoéa pregled in vps registrov in pomniinika, nalaganje programov v RAM prek serjske zanke, njihovo testiranje (debugging), postavijanje pre- kinitvenih tock, Koraéno izvajanje, prikaz in forsiranje ‘vhodov in izhodov za testiranje aplikacije ter nokajnevid- nih funk, ki omogoéajo prenos informacij za izvajanje simulacije v objektu v povezavi z nadrejenim sistemom. Poleg teh so v sistemski programski opremi se nekatere transparentne funkolje, potrebne za delovanje sistema. Ena izmed njih je upravljanje s pomnilnikom. To podpira aparaturno opremo, vgrajeno na procesorskem modulu 88 Informacije MIDEM 19(1989)2, str.87-29 in prikazano na sliki 2. Osnova upravijanja s pomnil- nikom je tabela, vpisana v posebnem hitrem RAM pom- nilniku, prek katerega se preslikajo vsi nasiovl, ki jih generira procesor. V tej tabell so podatki o atributih pomniiniskih blokov ter 0 njihovih logiénih naslovih. Ob prihodu logi¢nega nasiova s procesorja vezje preveri Privilegij dostopa do ustreznega bloka ter generirafiziéni naslov ali javi napako naslavijanja. Nastednja transparentna funkclja je upravijanje z vhod- ‘no- izhodnimi napravami. V pomnilnikuje shranjena slika vhodov ter dve sliki izhodov. Ustrezna funkclja ob zacet- ku aplikacije preslika vhode v njihavo pomnilnigka sliko, izhode pa iz slike aktualnih izhodov na fiziéne. Hkrati zamenja sliki izhodov, tako da imamo vedno sliko lz hodov iz prejénje iteracije in sliko, v katero aplikacija in paralelni procesorji vpisujejo svoje rezultate v tekoti iteraoij. Sliki vnodov in prejgnjega stanja izhodov sta relevantni za izracun zhodov v novi iteracij 4, OKOLJE ZA RAZVOJ APLIKACIJE Programska oprema za razvoj aplikacije je izdelana v PASCAL-u in lahko paraleinotece na razvojnem sistem, Ki ga predstavja 18M PC XT/AT ali kompatibilni racunal- nik ter na konzolnem racunalniku, razvitem v okvirutega projekta. Funkcije, ki so implementiane na konzolnem Fa¢unalniku, so omejene zaradi njegove narave (nepo- oina tipkovnica, LCD prikazovainik ite). Okolje je povezano v celoto s povezovalnim progra: mom, ki je izdelan na principu drevesnih menijev. 12: beremo lahko operacije s knjiznico, grafiéni editor kon- taktnih shem, mnemoniéni editor, grafiéni Grafcet editor, Prevajalnik, generator objektne kode, simulator in pre- hos podatkov. Knjianica je razdeljena na tri dele: delovne podrogje, glavna knjiznica in uporabniska knjiznica, Nad datotekami lahko izvajamo operacije, kot so brisanje, kopiranje, preimenovanje, iskanje in izpis posameznih aplikaci all njihovih delov, Aplikacije lahko pismo v standardni grafiéni obliki relej- nih shem, razsirjeni s funkcijami, ki Je je vajena vecina aplikacijskih programerjev, ali pa v posebnem jeziku Slika 2: Upravijanje s pomnilnikom Informacije MIDEM 19(1989)2, str.87-89 IMCL, kije bil razvit v okviru tega projekta in ki omogota programiranje kompleksnejsih aplikacij. Gre 2a jezik, ki podpira sodobne koncepte struktuinega in modular- nega programiranja, tanjganje (stepwise refinement) ter navzdoljnje in navzgornje programiranje (top-down in bottom-up design). Program je sestaviien 2. * deKlaracijskega modula, ki vsebuje podatke o funk ijskin modulih (Casovnik, Stevei, programatorj..), vrednosti konstant, definicijo okolja it, * glavnega programa, najvisjega nivoja aplikacije, * podprogramoy, mehanizmov preprostejsih enot, * funk, pravil za kompleksnejse obdelave, * _ sekvenc, pogojnega izvajanja Generatorlu objekine kode je vhod vmesna Koda, ki jo dobt iz prevoda relejnih shem all programa v IMCL. Program predela v binarno kodo, primero za vpis v EPROM vezja ali za prenos v RAM v krmilniku, Glede na to, ali so prisotni paralelni koprocesorji, jih program vkjuci, ali pa vkljuc! njihove simulacljske podprograme vglavnem procesorskem modulu Za hiter in preprost razvoj aplikaci je v okolje vkljuéena tudi simulacija, Ta omogota preizkus delovanja aplika- ie 2e v delovni postajiin tako zmanjsule Gas in stroske, potrebne za implementacijo. Uporabnik podaja svojo aplikacijo v grafiéni ali mnemoniéni obliki, Simulator 5 svojo drevesno menijsko strukturo omogota nadzoro- vvano iavajanje programa 2 opcijami veé cikiov, en cikel, izvajanje po korakihali 2vezno delovanje s prekinitvenimi to¢kami ali brez. Podatke lahko prikazuje na zasionu ali tiskalniku, spreminjamo pa {ih lahko 2 dvema namen- skima editorjema. Ko Je aplikacija gotove, lahko generirano kodo prene- semo v RAM krmilnika, kjer jo lahko prelzkusimo v ob- jektu, ali pa jo vpiemo v EPROM vezja v konzoinem racunalniku, ko smo v delovanje res prepri¢ani M.Colnarié et al.: Industljsk! mikroracunalniski krmilnik 5. ZAKLJUCEK Opisani krmiinik jo 26 prestal nekal implementaci na rece zahtevnih objektih. Pokazalo se je, da so zmo- ljvosti sistema zadovoljive, da pa je zaradi kompleks- rnosti razvojne programske opreme njegova sibka tocka Potasnost prevajainikav in generatorja objektne kode. Zaradi toga bo v prihodnih verzijah treba razmislti o

    Você também pode gostar