Zadeva U-I-295/13-260

Analiza sodbe

Avtorji: Ana Kac, Ajda Janar, Petra Junc, Majda

Karajkovi, Sara Knez, Erna Kokalj
Dejansko stanje

Postopek za oceno ustavnosti Zakona o bannitvu (v nadaljevanju ZBan-1) je bil

zaet na podlagi zahtev Dravnega sveta, varuha lovekovih pravic in Okronega
sodia v Ljubljani ter na triindvajsetih pobudah oziroma zahtev za oceno
ustavnosti, ki jih je Ustavno sodie zdruilo zaradi skupnega obravnavanja in
odloanja. Med postopkom je ZBan-1 nehal veljati, vendar je Ustavno sodie o
njegovi ustavnosti odloilo, ker posledice zatrjevane protiustavnosti niso bile
odpravljene. Ker 265. len Zakona o reevanju in prisilnem prenehanju bank
zahteva uporabo ZBan-1 tudi po prenehanju njegove veljavnosti, je po uradni
dolnosti zaelo tudi postopek za oceno njegove ustavnosti in o njej tudi odloilo.
Ob sklicevanju na dolobe ZBan-1 je Banka Slovenije 17. 12. 2013 izdala odlobe
o izrednih ukrepih, s katerimi je NLB, NKBM, Factor banki, d. d., Ljubljana,
Probanki, d. d., Maribor in Abanki Vipa, d. d., Ljubljana, odredila prenehanje vseh
kvalificiranih obveznosti. Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) je naslednji dan
(18. 12. 2013) za navedene banke izdala odlobe o potrditvi poveanja
osnovnega kapitala na podlagi vpisa in vplaila novih delnic bank, ki ga je izvrila
Republika Slovenija. Isti dan je vsem navedenim bankam, razen Probanki in
Factor banki, izdala odlobe o prenehanju izrednih ukrepov. BS je 16. 12. 2014 z
odlobo o izrednih ukrepih odloila, da prenehajo vse kvalificirane obveznosti
Banke Celje, d. d., Celje, in da se povea osnovni kapital Banke Celje z denarnim
in stvarnimi vloki, ki jih zagotovi RS. e isti dan je, po vplailu vlokov, Banka
Slovenije Banki Celje izdala odlobo o prenehanju izrednih ukrepov
V postopku so predlagatelji in pobudniki izpodbijali dolobe ZBan-1 in sicer: 253.,
253.a, 253.b, 260.a, 260.b, 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 262.a len, drugi
odstavek 262.b lena, 346., 347., 350. in 350.a len ter 41. len Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o bannitvu (v nadaljevanju ZBan-1L).
tevilni argumenti vlagateljev se niso nanaali na ustavnost dolob ZBan-1,
ampak na nezakonitost konkretnih dolob BS. S takimi oitki se Ustavno sodie
ni ukvarjalo, saj so to predmet konkretnih postopkov
Vlagatelji tako izpodbijajo zakonsko podlago za izredni ukrep izbrisa ali konverzije
kvalificiranih obveznosti oziroma pravic banke, za to podlago je bila pristojna BS.
Kvalificirane pravice niso bile v vseh vidikih pravno enakovredne navadnim
terjatvam upnikov banke. Saj so bile namenjen pokrivanju izgub bank in zaiti
drugih upnikov. Zaradi esar so bili imetnikov kvalificiranih pravic v insolvennih
postopkih poplaani za navadnimi upniki. Neenakost pa se je kazala tudi skozi
tevilna pravila izven steajnih in insolvennih postopkov, kot primer prevzem
nase vejega delea tveganja razvoja poslovnega podjema banke, kot je to
veljalo za druge upnike..

Navedbe vlagateljev

Vlagatelji so s tevilnimi argumenti podpirali svoje navedbe. Navajali so, da

izpodbijana ureditev posega v njihove lovekove pravice, da taka monost kritja
izgube bank posega v pogodbeni odnos med banko in imetnikom kvalificirane

1
obveznosti banke. Po njihovi oceni dolobe nesorazmerno in retroaktivno
posegajo v pridobljene pravice imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, saj
zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo ZBan-1, ni predvidevala prenehanja ali
konverzije obveznosti bank. Pravica imetnikov podrejenih obveznic do obresti po
vnaprej doloeni fiksni obrestni meri in pravica do vraila posojene glavnice, naj
bi bili pridobljeni pravici imetnikov, na podlagi sklenjenega pravnega posla, ki je
imel vnaprej znane zakonske pogoje, tveganja in uinke. ZBan-1L posega v
pravni in ekonomski poloaj bannih vlagateljev, s katerim niso bili seznanjeni ob
nakupu vrednostnih papirjev.
Glede na to se vlagatelji sklicujejo, da gre za pravo retroaktivnost in neskladje s
155. lenom Ustave, ki testov legitimnosti in sorazmernosti ne prestane. Za
neskladje naj bi prilo zaradi popolnega in trajnega odvzema pravic delniarjev,
prav tako pa zaradi poseganja v zakljuena pravna razmerja imetnikov podrejenih
obveznic.
Vlagatelji navajajo, da izpodbijana ureditev ne zadoa naelom jasnosti in
doloenosti, saj se v razlogih za izredne ukrepe 253.a lena ZBan-1
zakonodajalec zgolj na splono sklicuje na prepreitev ogroenosti stabilnosti
finannega sistema, pri emer se ne razbere, zakaj je izredni ukrep v
prevladujoem javnem interesu, kakna je ocena finannih posledic, e
izpodbijana ureditev ne bi bila sprejeta. Vlagatelji zatrjujejo, da je prvi interes
ZBan-1L, zagotovitev likvidnosti in izboljanje kapitalske ustreznosti bank, kar naj
bi bil zasebni interes lastnikov bank, in ele nato javni interes v smislu stabilnosti
finannega sistema. Varovanje zasebnega interesa pa naj bi bilo ustavno
nedopustno.
Izpodbijana ureditev ne sledi zahtevam EU glede dravne pomoi v skladu s
Sporoilom o bannitvu. Poleg tega pa navajajo, da Direktiva 2001/24/ES o
reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij med izrednimi ukrepi predvideva
le monost zaasne ustavitve plail in izvrilnih ukrepov ali znianje terjatev, ne
pa tudi prenehanja terjatev.
Poseg v pravice imetnikov kvalificiranih obveznosti s konverzijo ali prenehanjem
teh obveznosti bank, ni nujen, primeren ter sorazmeren. Ker je e prejnji ZBan-1
predvideval ukrepe za sanacijo bank in omogoal uinkovit in ustavnopravni
ukrep porazdelitve bremen. Odprava kapitalske neustreznosti bank bi se lahko
odpravile na manj invaziven nain, saj Sporoilo o bannitvu omogoa
dokapitalizacijo e pred toko kapitalske neustreznosti. Izpodbijane dolobe niso
primerne za dosego cilja, saj ukrep prizadene tudi varevalce pokojninskih
skladov z zajamenim donosom (nesorazmernost v ojem smislu), iz ZBan-1 ni
razvidno pod kakimi pogoji lahko kvalificirane obveznosti bank prenehajo ter ali je
setevek okodovanj sorazmeren s ciljem.
Vlagatelji navajajo, da je prizadeto zaupanje v pravo imetnikov kvalificiranih
obveznosti bank, glede na 318. len ZBan-1 in 298. len Zakona o gospodarskih
drubah so se zanaali na to, da instrumenta ne morata biti uporabljena proti
upnikom bank, ter da bodo na voljo za kritje izgub ele, ko naj bi se uporabile za
kritje vse banne vloge Republike Slovenije. Izredni ukrepi naj bi zato imeli naravo
nove nacionalizacije brez nadomestila, za kar ni stvarnega razloga utemeljenega
v javnem interesu, ki bi odtehtal v poseg zaupanja v pravo. Dodajajo, da bi
zakonodajalec moral ob spreminjanju zakonskega reima lastnine upotevati

2
obstojee lastninske poloaje in tako varovati zaupanje v pravo s prehodnim
obdobjem, finannim ali drugim nadomestilom. Odvzem denarnih sredstev in
upravieno priakovanih donosov na podlagi dolgoronega investiranja ni
sprejemljiv. Pomenil naj bi materializacijo tveganj, v katera vlagatelji ob nakupu
finannih instrumentov niso privolili. Kupci instrumentov so ob nakupu
instrumentov privolili le v riziko slabega vrstnega reda svojih upravienj v
steaju. Izpodbijana ureditev omejuje pravico do zasebne lastnine. V ZBan-1 in
ZGD-1 vlagatelji vidijo ve monosti za zagotavljanje kapitalske ustreznosti bank,
ki ne krnijo tako radikalno upravienj iz kvalificiranih obveznosti. Opozarjajo, da
ZBan-1 pri oblikovanju podlag za razlastninjenje neupravieno izhaja iz
predpostavke nedelujoega podjetja.
Izpodbijana ureditev, da kvalificirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo je
tudi v neskladju z 69. lenom Ustave, ta ne predvideva odvzema lastninske
pravice na premininah in prepoveduje razlastitev neposredno na podlagi zakona.
Razlastitev dovoljuje samo v primeru nadomestila v naravi ali plaila ustrezne
odkodnine. Z izhodiem prve alineje prvega odstavka 261.b lena ZBan-1, da
BS viino poplaila kvalificiranih obveznosti banke doloi ob predpostavki
nedelujoega podjetja je v neskladju z 1. lenom Prvega protokola k EKP, saj ne
izhaja iz potene vrednosti obveznic.
Sprejeta zakonodaja naj bi bila v neskladju z svobodo podjetnitva, saj je z
izrednim ukrepom povzroena prekomerna omejitev konkurence. Posega tudi v
pravico do vodenja gospodarskega subjekta v skladu z ekonomskimi naeli ter
omejuje opravljanje dejavnosti, s tem pravico izbire in uporabo sredstev za
izboljanje trnega poloaja.
Dolobe ZBan-1 naj bi bile v neskladju z naelom enakosti pred zakonom, saj so
imetniki obveznic postavljeni v neenak poloaj nasproti imetnikov depozitov, ter
neutemeljeno izenaeni z delniarji bank. Zakonodajalec je arbitrarno deloval s
tem, ko je razlino uredil poloaj imetnikov podrejenih obveznic iste banke, glede
na kraj njihove izdaje. Izpostavljajo, da doloene banke niso izvedele predasnih
odkupov podrejenih obveznic, zato so se imetniki le teh znali v razlinih pravnih
poloajih. Enaenje veinskih in manjinskih lastnikov glede odgovornosti, kakor
doloa len 261a ZBan-1, ne spotuje naela, da morajo bit enaki obravnavano
enako, razlini razlino,.
Po mnenju vlagateljev ureditev iz 346., 347., 350. in 350.a lena ZBan-1, ki
izkljuuje pravico upnikov kvalificiranih obveznosti banke do pravnega oziroma
sodnega varstva zoper odlobo BS, pomeni poseg v lovekove pravice, ki so
varovane v okviru 22., 23. in 25. lena Ustave v zvezi z 2. lenom, etrtim
odstavkom 15. lena, tretjim odstavkom 120. in 157. lenom Ustave ter tudi v
neskladju z 6., 8. in 13. lenom EKP. Odkodninsko sodno varstvo ni ustrezno, saj
imajo banni vlagatelji pravico do odkodnine samo v primeru izkazanega
protipravnega in krivdnega ravnanja BS. Kar pomeni, da na podlagi ZBan-1 ti nebi
bili upravieni do odkodnine niti v primeru, e bi sodie s sodbo ugotovilo
nezakonitost dolob BS, v kolikor nebi mogli oitati tej neskrbnosti. Banni
vlagatelji bi morali imeti zagotovljeno neposredno sodno varstvo zoper odlobo
BS, v katerem bi lahko dosegli odpravo odlobe ali pravico do nadomestila, kar pa
ni zagotovljeno. Prav tako pa vlagatelji opozarjajo, da bannim vlagateljem ni
omogoeno sodelovanje v postopku izdaje odlobe in se jim odlobe ne vroajo,

3
saj se ne tejejo za stranke postopka. Zato sodno varstvo z vnaprej omejeno
odkodnino ni uinkovito in je v primeru steaja sodno varstvo bolj zagotovljeno.

Odgovori Dravnega zbora in mnenja vlade

Po navedbah Dravnega zbora in Vlade je bil ZBan-1L sprejet z namenom, da se

omogoi izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bannega sistema. Le ta
predstavlja pravni okvir, ki ga Evropska komisija v Sporoilu o bannitvu doloi
kot predpogoj za dodelitev dravne pomoi bankam. Iz sporoila izhaja, da banki,
ki ne izpolnjuje minimalnih regulatornih zahtev, ne sme biti dodeljena dravna
pomo, dokler lastniki kapital, hibridni kapital in podrejeni dolniki instrumenti
ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub, v primeru kapitalskega
primanjkljaja nad regulatornim minimumom pa dravna pomo ne sme biti
dodeljena, dokler podrejeni instrumenti niso pretvorjeni v lastniki kapital. Mnenje
Dravnega zbora in Vlade je, da iz 44. toke Sporoila o bannitvu tako izhaja
brezpogojna zahteva po odpisu kvalificiranih obveznosti. Iz 43. toke pa sledi, da
odpis ni zahtevan, e je regulatorni kapital banke, ki izkazuje kapitalski
primanjkljaj, nad minimalnim zahtevanim kapitalom, emur sledi tudi ZBan-1.
Dravni zbor in Vlada sta mnenja, da je uinke, podobne ustanovitvi holdinga,
mono dosei e s konverzijo kvalificiranih terjatev. Ukrepov stabilizacije
bannega sistema tako naj ne bi bilo mogoe izpeljati brez ukrepa prenehanja ali
konverzije kvalificirani obveznosti, zaradi esar, bi Komisija zahtevala vrnitev
dravne pomoi od prejemnic. Mnenje Dravnega zbora in Vlade je, da so v
primeru negativnega kapitala banke finanni instrumenti, ki vsebujejo
kvalificirane obveznosti, brez vrednosti.
Prepoved povratne veljave pravnih aktov iz 155. lena Ustave ni krena, ker
ZBan-1L ne posega v interese imetnikov podrejenih vrednostnih papirjev oz. v
njihove pridobljene pravice. Uporaba dolob bi upravievala javna korist, vendar
dolobe naj ne bi posegale v pridobljene pravice. Cilj ZBan-1L je javna korist in s
tem zagotavljanje varnosti depozitov ter ohranitev finanne stabilnosti, ki bi bili
ogroeni e RS ne bi smela izvesti ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Poseg v
pridobljene pravice je po 15.lenu Ustave prestane test sorazmernosti, ker je
ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti bank potreben in nujen.
Prav tako ni kreno naelo zaupanja v pravo po 2. lenu Ustave, ker ne
poslabujejo arbitrarno poloaja posameznikov, ki bi bili nenazadnje poplaani v
skladu s sprejetimi tveganji.
Doloitev viine poplaila kvalificiranih obveznosti iz sredstev banke ob
predpostavki nedelujoega podjetja naj bi bila ustavno skladna, ker naj bi bila
taka cenitev odraz ekonomskega stanja banke, ki bi brez izvedbe izrednega
ukrepa pristala v steaju, ker ne bi imela realnih monosti za nadaljnje
opravljanje dejavnosti. Tako naj bi se upniku kvalificirane obveznosti zagotovilo,
da ne dobi manj kot v steaju.
Naelo enakosti pred zakonom v ZBan-1L ni kreno, ker zagotavlja enako
obravnavo enakih, razlino pa razlinih. Kvalificirane obveznosti so bistveno
razline od drugih obveznosti bank, ker so ustvarjene z namenom, da se v njihovo
breme krije izguba bank. Pravila Direktive o reorganizaciji bi tako zagotavljala, da

4
bodo ukrepi prenehanja ali konverzije podrejenih obveznosti veljali v vseh
dravah lanicah EU za vse imetnike podrejenih finannih instrumentov, ki ne
morejo biti enako obravnavani.
Upravienci iz kvalificiranih obveznosti imajo monost zahtevati povrnitev kode
od Banke Slovenije. Zaradi nezmonosti vzpostaviti prejnje stanje, torej ustaviti
in ponovno zaeti postopek sanacije bank, drugano sodno varstvo od
uveljavljanja odkodninske odgovornosti ne pride v potev.
Dolobe ZBan-1L temeljijo na Direktivi o reorganizaciji, ki je sprecialneji predpis,
ki za reorganizacijske ukrepe izkljuuje uporabo Direktive o uskladitvi zaitnih
ukrepov. Glede nekaterih mednarodnih pogodb, ki urejajo pravice investitorjev do
nadomestila v primeru razlastitve, pa Dravni zbor in Vlada odgovarjata, da
prenehanje kvalificiranih terjatev ni razlastitev. Trdita e, da dolobe ZBan-1L
vsebujejo vsa potrebna doloila, ter da dele prenehanja kvalificiranih obveznosti
banke ne more biti odvisen od volje upnikov, temve od kapitalskega poloaja
banke in pravil EU o dravnih pomoeh.

Mnenja Banke Slovenije

Mnenje Banke Slovenije je, da je ukrep prenehanja ali konverzije obveznosti bank
glede pogojev in posledic primerljiva z insolvennim postopkom, ki za delniarje
in doloene upnike ustvarja enake uinke kot v primeru steaja banke. Izredni
ukrepi so po mnenju Banke Slovenije predvideni kot instrument za sanacijo bank
v smislu posebnega postopka prisilne poravnave, da se zaradi javnega interesa
preprei steaj banke, da se zavarujejo temeljne pravice lastnikov in upnikov ter
odvrnejo negativni uinki steaja banke na finanni sistem. ZBan-1L tako skrbi za
ustrezno varstvo temeljnih pravic s tem, da zagotavlja spotovanje temeljnih
pravil steajnega postopka tudi pri odloanju o obsegu prenehanja ali konverzije.
Odsotnost teh dolob bi vodila do kritve ustavno zajamenih pravic.
Uporaba ZBan-1L je kljuna, da bodo nujni ukrepi za krepitev stabilnosti bank na
podlagi ZUKSB skladni s pravili EU o dravnih pomoeh. Dravna pomo za
prestrukturiranje bank naj bi bila po Sporoilu o bannitvu dopustna le, e se
pred izvedbo kakrnega ukrepa z uporabo dravnih sredstev izvedeta tudi ukrepa
odpisa lastnikega kapitala ter odpisa ali pretvorbe podrejenega dolga banke v
lastniki kapital. Imetniki podrejenega dolga morajo tako v celoti prispevati k
izravnavi izgub, konverzija dolnikih v lastnike instrumente pa je dopustna ele,
ko je predhodno z odpisom izravnana vsa izkazana izguba banke.
Mnenje banke je, da se lahko upoteva le neprava retroaktivnost. Poseg v naelo
zaupanja je dopusten, ker je skladen s testom sorazmernosti. Nadalje trdi, da o
posegu v pravice delniarjev in upnikov banke iz kvalificiranih obveznosti sploh ni
mogoe govoriti, ker njihov poloaj ni nov ali drugaen, kot je bil na podlagi prej
veljavne zakonodaje. Njihov poloaj je posledica dotedanjega poslovanja banke,
saj njihova upravienja v ekonomskem smislu ne bi ve obstajala, ker banka brez
izrednih ukrepov ne bi bila ve sposobna poplaati njihovih terjatev.
Dolobe ZBan-1L zaradi naela, da posamezni upnik ne sme utrpeti vejih izgub
kot v primeru steaja, v lastninsko pravico sploh ne posegajo. e pa, pa je ta

5
legitimen in sorazmeren. Nadalje trdi, da naelo enakosti ni kreno, ker zakon
doloa, da izpodbijani izredni ukrepi tejejo za reorganizacijske ukrepe na podlagi
Direktive o reorganizaciji, s imer je podana veljavnost ukrepov v vseh dravah.
Pravica do sodnega varstva je urejena v ZBan-1L, ki izrecno ureja pravico
delniarjev in upnikov banke, katerih pravice so prizadete zaradi dolobe o
izrednem ukrepu, do povrnitve morebitne kode od Banke Slovenije. Nadalje
navaja, da je izkljuitev kontradiktornosti in pravice do izjave upnikov
kvalificiranih obveznosti v postopku izdaje izrednega ukrepa nujna, da se
zagotovita takojnje uinkovanje in izvritev izrednih ukrepov ter da se v zvezi z
izvedenimi ukrepi ne ustvarja negotovosti na finannih trgih in pri deponentih.
Banka Slovenije pojasnjuje, da mora pri oceni glede viine poplaila upnikov
kvalificiranih obveznosti banke upotevati viino poplaila teh terjatev v primeru
steaja banke, ter da posli, ki jih z bankami sklepa drava, niso posojila oziroma
pravna dejanja, ki bi gospodarsko ustrezala zagotovitvi posojila.

Odgovori vlagateljev na odgovore Dravnega zbora ter na mnenja

Vlade in Banke Slovenije

Vlagatelji vztrajajo pri svojih argumentih, ki so jih podali. Menijo, da Sporoilo o

bannitvu ni zavezujo akt, da ne zahteva prispevka obveznosti v takem obsegu,
kot se je dogodil v RS. Saj ne zahteva popolnega odpisa, temve sklicujo se na
angleko razliico dokumenta le delnega. Kot dodatni argument navajajo primer
odobritve dravne pomoi avstrijski banki Hypo Group Alpe Adria, kjer je do
odobritve pomoi prilo po zaetku veljavnosti Sporoila o bannitvu in do
odpisov ali konverzij tevilnih podrejenih obveznic ni prilo. Vlagatelji menijo, da
noben predpis EU dravi ne nalaga sprejetja izpodbijane ureditve, kar kot reeno
potrjujejo na primeru Republike Avstrije.
Izpodbijani ukrepi ne zagotavljajo, da ni nihe na slabem kot v steaju.
Prenehanje pravice do poplaila naj bi bilo popolna novost v pravnem sistemu, ki
naj ne bi veljala niti v steaju. Steaj povzroil le spremembo vrstnega reda
plaevanja obveznosti glede na podrejenost, tu je mono, da nekateri upniki
ostanejo brez poplaila, vendar imajo pravico poplaati se iz morebitnega pozneje
najdenega premoenja dolnika.
Vlagatelji opozarjajo, da ZBan-1 ne daje izpodbojnih zahtevkov, katerih uspeh bi
poveal maso premoenja, ki je na voljo upnikom. Ravno zaradi tega naj bi bil
izraun vrednosti sredstev na podlagi katerega BS odloa, prikrojen v kodo
upnikov. Tako ti nimajo monost vloiti ustrezne odkodninske tobe zoper BS, ker
se ne ve kako so bile izgube bank preraunane. V povezavi z oceno vrednosti
sredstev banke vlagatelji navajajo, da prizadetim posameznikom podatki na
katerih temelji ocena, niso dostopni.
S sprejetjem ZBan-1 je neposredno poseeno v nartovane poslovne politike
bank, ki so nartovale med drugimi tudi predasne odkupe obveznic, kar je
postavilo vlagatelje v neenaki poloaj, z tistimi, ki so monost odkupa e imeli.
Stroja merila ne smejo biti razlog za neenako obravnavanje imetnikov enakih
instrumentov istega izdajatelja.

6
Mnenje o odloitvi Ustavnega sodia

Nae mnenje skupine je pritrdilno podanemu mnenju Ustavnega sodia,

predvsem svojo pritrditev podajamo v zvezi z mnenjem glede pravice do sodnega
varstva. Imetniki izbrisanih ali konventiranih finannih instrumentov resda nimajo
v ZBan-1L priznane pravice do izpodbijanja odlobe, ki jo Banka Slovenije
sprejme, vendar pa jim ZBan-1L daje drugano sodno varstvo in namre monost
odkodninske tobe, ki pravzaprav pomeni nain izvrevanja pravice do sodnega
varstva, kot je vsebovano v prvem odstavku 23. lena Ustave . Zakonodajalec je
za tako ureditev imel razumne razloge, zato ta ni v neskladju z Ustavo.
Izvrenega izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic dejansko ni bilo mogoe
povrniti v prejnje stanje, interes vlagateljev v banke pa je znailen premoenjski
interes, za katerega ima v primeru posega vanj vlagatelj monost zahtevati
denarno odkodnino. Do posega v pravico do sodnega varstva pa je prilo, ko
zakonodajalec pri ureditvi odkodninskega sodnega varstva upraviencev ni
upoteval dejansko ibkejega poloaja upraviencev, katerih monosti za uspeh
z bannimi zahtevki so tako pomembno zmanjani. Ta poseg ni podprt z ustavno
dopustnim ciljem.