DIJALEKTOLOGIJA NA

MAKEDONSKIOT JAZIK II
(Karakteristiki na makedonskite dijalekti)
- odbrani temi -

Priredil
Marjan Markovi}

Spored
Bo`idar Vidoeski
Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 3, MANU, Skopje 1999
Pra{alnik za sobirawe dijalekten materijal za makedonski-
ot dijalekten atlas, Institut za makedonski jazik "Krste
Misirkov", Skopje 2000
 Filolo{ki fakultet "Bla`e Koneski"
Skopje, 2007
Izdava~:
Filolo{ki fakultet "Bla`e Koneski" - Skopje

Izdava~ki sovet:
d-r Dragi Mihajlovski
d-r Lidija Arizankovska
d-r Tomislav Trenevski
d-r Angelina Banovi}
Fadil Hoxa

Recenzenti:
akademik Zuzana Topoliwska
d-r Ubavka Gajdova

Tehni~ka i kompjuterska obrabotka:

d-r Marjan Markovi}

Pe~at:
Pe~atnica "Borografika"
Tira`: 500 primeroci

ISBN:978-9989-724-28-2
 SODR@INA

Predgovor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I
Fonetska transkripcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV

DIJALEKTOLOGIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK II

(Karakteristiki na makedonskite dijalekti)
- odbrani temi -

Dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik. . . . . . . . 9

Osnovni karakteristiki na makedonskite dijalekti . . . . . . . 35

1. FONOLOGIJA

1.1. Vokalnite sistemi vo makedonskiot dijalekten jazik od

slavisti~ki i od balkanolo{ki aspekt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
1.2. Fonemata //. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
1.3. Redukcija na neakcentiranite vokali vo jugozapadnite
dijalekti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
1.4. Posledici od gubeweto na konsonantite vo intervokalna
pozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
1.5. Kontinuantite na *% i *& . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
1.6. Kontinuantite na vokalnite * i * . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
1.7. Fonemata /h/. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
1.8. Konsonantskite grupi s (z), { (`) + c, ~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
1.9. Akcentskite sistemi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
 2. GRAMATIKA

2.1. Dativnata forma kaj imenkite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141

2.2. Obrazuvawe mno`inski formi i geografska distribucija
na mno`inskite nastavki kaj imenkite od sreden rod . . . . . . 147
2.3. Formite na ~lenot (inventar i distribucija) . . . . . . . . . . . . . 155
2.4. Formite na glagolot sum vo paradigmata na sega{noto
vreme. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167
2.5. Nastavkite za 3 lice mno`ina sega{no vreme . .. . . . . . . . . . . . 175
2.6. Formite na imperfektot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
2.7. Formite na glagolskiot prilog. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203

3. Lingvisti~ka geografija

3.1. Metodi na prou~uvaweto na makedonskite dijalekti . . . . . . . 213

3.2. Pra{alnik za sobirawe materijal za MDA (problemski
del) - izvadok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216

Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
 PREDGOVOR

Osnovnata namena na ovoj trud e da im ovozmo`i na

studentite (a i na drugite zainteresirani) {to pocelosno i pokva-
litetno da go sovladaat materijalot predviden so nastavnata progra-
ma po predmetot dijalektologija na makedonskiot jazik II, odnosno
karakteristiki na makedonskite dijalekti. Ovaa kniga }e im
poslu`i na studentite kako osnoven u~ebnik za sovladuvawe na
materijalot po odnosniov predmet.
Inaku, skoro celiot priveden materijal e ve}e objaven vo
trudovite na Bo`idar Vidoeski "Dijalektite na makedonskiot
jazik", Tom 3, MANU, Skopje 1999; i Pra{alnik za sobirawe mate-
rijal za makedonskiot dijalekten atlas, Institut za makedonski
jazik "Krste Misirkov", Skopje 2000.
Samo mal del od materijalot se temeli na bele{ki spored
predavawata na Bo`idar Vidoeski.
Knigata ja otvora kratok pregled na dijalektnata diferenci-
jacija na makedonskata jazi~na teritorija, t.e. potsetuvawe na mate-
rijalot sovladan vo prvite dva semestra na obuka po dijalektologija.
Sledat 16 mali monografii na oddelni karakteristi~ni osobini na
makedonskite dijalekti. Imeno, se sledi razvojniot pat na tie
osobini od praslovenskata i/ili pramakedonskata pojdovna to~ka s#
do pregledot na nivnata zastapenost vo oddelnite govori vo dene{-
niot den. Takvata organizacija na tekstot nalo`uva deka vo ovoj,
vtor del na kursot po dijalektologija dominira istoriskata per-
spektiva. Ramka za rekonstrukcija na soodvetnite procesi pretsta-
vuvaat dene{nite sostojbi, me|utoa studentot se zapoznava so niv vo
"prirodna hronologija" i na toj na~in vo negovata svest se zacvrstu-
va i se popolnuva ve}e steknatata slika na jazi~nata podelba na
makedonskata teritorija.
Devet od 16 izdvoeni osobini se odnesuvaat na zvu~niot
sistem na makedonskite dijalekti, t.e. na fonologijata. Pocelosno
se obrabotuva vokalskiot otkolku konsonantskiot sistem, {to e
razbirlivo so ogled na faktot deka tokmu vokalskiot sistem
(sistemi) pretrpel najgolemi promeni. Prvo se dava op{tiot
tipolo{ki pregled na vokalskite sistemi na makedonskite dija-
lekti, so poseben akcent vrz fonemite koi se pojavuvaat samo vo del
od sistemite i ~ija distribucija se razlikuva od sistem do sistem.
Se obrnuva vnimanie vrz promenite koi makedonskiot vokalizam gi
pretrpel pod vlijanie na sosednite balkanski jazici, pri {to se
koristat i rezultatite na istra`uvawata vodeni po objavuvaweto na
monografijata na B.Vidoeski. Klasi~en primer na vokalska fonema
~ij status i frekvencija se razli~ni vo oddelnite dijalekti e
fonemata /[/ . Posebno vnimanie e posveteno isto taka na sudbinata
na karakteristi~nite elementi na na{ata aktuelna praslovenska
rekonstrukcija ~ii kontinuanti se razlikuvaat od dijalekt do
dijalekt; takvi se na pr. starite "poluvokali" (erovi), ili vokalni-
te sonanti *r i *. Se obrabotuvaat isto taka izmenite na vokalska-
ta boja zavisni od mestoto na akcentot i posledicite na gubeweto na
konsonantite vo intervokalna pozicija, t.e. dve serii procesi
odgovorni za specifi~niot karakter na fonolo{kata struktura na
makedonskiot dijalekten zbor. Od karakteristi~nite konsonantski
procesi posebno vnimanie im e posveteno na sudbinata na fonemata
/h/ i na razvitokot na konsonantskite grupi. Posledna glava posve-
tena na zvu~niot sistem na makedonskite dijalekti donesuva pregled
na akcentskite sistemi sredeni spored hronologija na evolucija na
pojdovniot praslovenski sistem.
Vo gramati~kiot del prvite tri glavi se zanimavaat so
nominalna morfologija. Stanuva zbor za ostatocite od morfolo{-
ki dativ vo makedonskite dijalekti, za obrazuvawe na mno`ina kaj
imenki od sreden rod koi vo toj pogled oti{le najdaleku od nasle-
deniot sistem, i najposle: za morfologija i geografska distribucija
na ~lenot.
^etirite glavi posveteni na glagolska morfologija se
koncentriraat vrz pojavi ~ija karakteristi~na geografija motivira
niza vnatre{ni podelbi na makedonskite govori. Toa se: prezentska-
ta paradigma na glagolot sum, nastavkite na 3-to lice mno`ina na
sega{noto vreme, diferencijacija na paradigmata na imperfektot
i inventarot i distribucija na formite na glagolskiot prilog.
Tretiot i posleden del na knigata posveten e na
lingvisti~ka geografija kako nau~na disciplina, na istorijata na
taa disciplina, so poseben osvrt vrz makedonskoto u~estvo vo izra-
botkata na golemite me|unarodni jazi~ni atlasi kako Op{toslo-
venskiot jazi~en atlas i Atlas linguarum Europae.
 Na krajot, smetam deka ovoj u~ebnik }e si go najde svoeto
mesto i me|u studentite i me|u drugite zainteresirani za make-
donskata dijalektologija, i deka so ova }e se postignat dve golemi
celi: }e se ostvari dolgogodi{nata zamisla na osnovopolo`nikot
na makedonskata dijalektologija, akademikot Bo`idar Vidoeski; i
}e se pottiknat site zainteresirani podetalno da gi razgledaat
dosega objavenite monografski trudovi na Vidoeski.
Se nadevam deka mojata uloga kako prireduva~ na ovoj trud }e
bide skromen pridones kon opusot {to zad sebe go ostavi akademik
Vidoeski*.

Marjan Markovi}

*Posthumno objaveni dela na akademik Bo`idar Vidoeski

- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998;
- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 2, MANU, Skopje 1999;
- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 3, MANU, Skopje 1999;
- Geografskata terminologija vo dijalektite na makedonskiot
jazik, MANU, Skopje 1999;
- Fonolo{ki bazi na govorite na makedonskiot jazik, MANU,
Skopje 2000;
- Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik, Institut za
makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje 2000;
- Pra{alnik za sobirawe materijal za makedonskiot dijalekten
atlas, Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje
2000;
- Od istorijata na slovenskiot vokalizam (so Z. Topoliwska,
kartografska obrabotka M.Markovi}), MANU, Skopje, 2004;
- Dialects od Macedonian, (translated by Paul. M Foster,
Jr.),Slavica, Bloomington, Indiana, 2005;
 Fonetska transkripcija

Vokali
i u

e o


a

Konsonanti
p b f v m

t d c y s z n l
~ x { ` r
} | w q j
k g h

Funkcii na dijakriti~kite znaci:

- nazalnost: ,
- neslogovnost: ,
- slogovnost: ,
- dol`ina: a:, e:, i:, o:, u:
- labijalizacija:
- pomestena artikulacija kon napred:
- pomestena artikulacija kon gore: , ,
- poluzvu~nost: , , , , ,
- palatalnost: t, d
- palataliziranost: b', p', l'
- oslabena artikulacija: srce, leja, zmeh
- akcent: v'ikam, uf~'ar, vik'a{e, vod'enica
- sporeden akcent: v'e~ernica, z'adu{nici, s'evernica
 1. DIJALEKTNA DIFERENCIJACIJA
NA MAKEDONSKIOT JAZIK

1. Makedonskiot jazik go zafa}a centralniot del na Balkanskiot Polu-

ostrov. Go zafa}a slivot na rekite Vardar i Struma i dolniot tek na
rekata Mesta. Na zapad toj grani~i so albanskata jazi~na teritorija.
Jazi~nata granica na toj del vo golema mera se sovpa|a so dr`avnata
granica me|u Republika Makedonija i Albanija. Nea ja so~inuva
planinskiot venec Korab De{at Jablanica, otkade {to se spu{ta na
jugozapadniot del na Ohridskoto Ezero. Na ovoj del na albanska strana
ostanuvaat triesetina makedonski naselbi vo dolinata na Drim zapadno od
gradot Debar i vo oblasta Golo Brdo i tri sela na bregot na Ohridskoto
Ezero. Od ju`niot breg na Ohridskoto Ezero granicata svrtuva na
jugoistok i preku planinata Gali~ica se spu{ta na jugozapadniot del na
Prespanskoto Ezero, otkade {to prodol`uva na jug i preku planinata
Mokra izbiva na Gramos, jugozapadno od gradot Kostur. Na ovoj del od
granicata na albanska strana ostanuvaat desetina sela na zapadniot breg od
Prespanskoto Ezero i tri sela isto~no i jugoisto~no od gradot Kor~a.
Na jug makedonskiot jazik grani~i so gr~kiot na celiot prostor od
planinata Gramos pa do rekata Mesta vo Trakija. Jazi~nata granica na ovoj
del navleguva zna~itelno podlaboko na jug od dene{nata dr`avna granica
me|u Republika Makedonija i Republika Grcija. Makedonska re~ mo`e da se
~ue s# do linijata Gramos Ber Solun. Od Solun taa prodol`uva na
istok, pa preku oblasta Bogdansko, kade {to se nao|aat vo slovenskata
lingvistika dobro poznatite po svojot arhai~en dijalekt selata Suho i
Visoka, izleguva na rekata Mesta ne{to malku severoisto~no od gradot
Drama. Na istok makedonskiot grani~i so bugarskiot jazik. Na ovoj del
imame prirodna granica. Nea ja so~inuva planinskiot venec Despat Rila.
Od Rila granicata svrtuva na severozapad ne{to malku poseverno od
Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i izleguva na dr`avnata granica me|u
Republika Makedonija i Republika Bugarija.
Na sever sprema srpskata jazi~na teritorija jazi~nata granica se po-
klopuva so dene{nata granica me|u Republika Makedonija i SR
Jugoslavija. I na ovoj del imame prirodna granica koja ja so~inuvaat
planinite Kozjak Ruen Skopska Crna Gora [ar Planina Korab.
Ovie se dene{nite granici na makedonskata jazi~na teritorija. Vo mi-
natoto makedonsko slovensko naselenie imalo daleku po na zapad i po na
jug od dene{nite granici. Mnogu istoriski izvori govorat deka slovensko
naselenie `iveelo vo Ju`na i vo Sredna Albanija, a na jug vo Epir,

9
Tesalija i na seto Egejsko krajbre`je. Golem del od toponimijata vo tie
oblasti e slovenska, osobeno mikrotoponimijata. Niz vekovite ju`nata i
zapadnata granica s# pove}e se pomestuvale kon sever, odn. kon istok na
albanska strana, kako {to bilo potiskuvano makedonskoto slovensko
naselenie. I toj proces na pomestuvawe na makedonskata etni~ka granica,
resp. i jazi~nata, trae do najnovo vreme, a se vr{i i deneska.
Na makedonsko-albanskoto jazi~no pograni~je na eden ne mnogu {irok
prostor na pravecot Skopje Tetovo Debar Struga Pogradec Kor~a
`ivee me{ano naselenie pokraj makedonskoto i albansko so maj~in
jazik albanski. Vo pogolema mera toa naselenie e bilingvalno.
Isto taka i na makedonsko-gr~koto jazi~no pograni~je i {irok prostor
vo Egejska Makedonija `ivee me{ano makedonsko i gr~ko naselenie.
Makedonskoto naselenie prevladuva po brojot vo kostursko-lerinskoto i
vodensko-pazarskoto podra~je. Vo popisnite dokumenti od 1951 godina na
teritorijata na Grcija `iveele okolu 250.000 Sloveni, resp. Makedonci.
Na jugozapadniot del na pograni~jeto so albanskiot i so gr~kiot jazik
pokraj makedonskoto naselenie `iveat Grci, Vlasi i Albanci. Vo mnogu
punktovi na pravecot Gramos Rupi{ta Negu{ Meglen naselenieto e
trilingvalno. Makedoncite pokraj svojot maj~in jazik govorat i gr~ki, koj
e za niv i slu`ben jazik, i vla{ki.
Severnata jazi~na granica e relativno stabilna. Razmestuvaweto na
naselenieto niz vekovite na toj del se vr{elo sukcesivno i ne ostavilo
povidni tragi na jazikot. Dijalektot na nekolku sela vo oblasta Kozjak koi
se deklarirale za Srbi ne se razlikuva nitu po edna crta od govorot na
makedonskoto naselenie.
Makedonskoto naselenie vo oblasta Pirinska Makedonija (okolu
180.000 spored popisot od 1956), koja se nao|a vo sostavot na R. Bugarija,
osven so svojot makedonski dijalekt se slu`i i so bugarskiot standarden
jazik kako slu`ben.

2. Makedonskiot jazik genetski spa|a vo ju`noslovenskata grupa jazici

zaedno so bugarskiot, srpskiot/hrvatskiot i slovene~kiot. Site ovie
jazici gi povrzuvaat: razvojot na grupite *ort, *olt vo rat, lat, sp. mak. raste,
lakot, zamenata na sekvencite *tort, *tert *tolt, * telt vo trat, trt tlat, tlt,
mak. vrana, breg, mleko, zamenata na * so e, mak. pet, rezultatite na nekoi
promeni svrzani so t.n. vtora palatalizacija na zadnojazi~nite konsonanti,
konsekventnata zamena na *kv-, *gv- vo cv-, yv- pred * i *i od difton{ko
poteklo, nastavkata *-om vo instrumentalot kaj imenkite od m. i s. rod od
starite o-osnovi, sp. stsl. rabom}, selom}, da kako element za gramati~ka
zavisnost na re~eni~kiot iskaz, vo oblasta na derivacijata razvojot na
sufiksite so elementot -c-, sufiksite *-alka, *-ice, kako i redica
leksi~ki ili leksikalizirani osobenosti.

10
 3. Potesna celina vo ju`noslovenskata jazi~na familija so~inuvaat
makedonskiot i bugarskiot. Od starite dijalektni osobini od srpskiot i
hrvatskiot niv gi diferenciraat pred s# otvorenata (niskata)
artikulacija na vokalite * i *. Nazalot * po ispa|aweto na erovite i po
denazalizacijata negova vo makedonskiot i vo bugarskiot se izedna~il so
t.n. sekundaren er (2) , sp. mak. raka magla, bug. rka mgla, (: srp. ruka
magla). Vo bugarskiot jazik i na po{irok areal na makedonskata jazi~na
teritorija praslovenskite grupi *tj, *dj se reflektirale vo /{t, `d/, vo
jugozapadnite makedonski govori, mo`ebi, i vo /{~, `x/, sp. mak. dij. ga{ti
ga{~i, me`da me`xa, bug. ga{ti, me`da : srp. kua, mea.
Vo istoriskiot razvitok na Balkanskiot Poluostrov vo makedonskiot
i vo bugarskiot, kako i vo srpskiot torla~ki (prizrensko-timo~kiot)
dijalekt se razvile red zaedni~ki inovacii pod vlijanie na sosednite
balkanski neslovenski jazici. Me|u pova`nite zaedni~ki inovacii
spa|aat: zagubata na kvantitetot i starite intonacioni razliki, zagubata
na nasledenata sinteti~ka deklinacija i preminuvawe na analiti~ki na~in
na izrazuvawe na imenskite odnosi so predlozi i edna op{ta forma (casus
generalis), sp. Go vide Marka, Mu re~e na Marka, Odev so Marka, potoa
pojavata na gramati~kata kategorija opredelenost koja formalno se
izrazuva preku posebni ~lenski morfemi, sp. Go vide ~ovekot, vo
makedonskiot u{te i: ~ovekon, ~ovekov, analiti~koto stepenuvawe na
pridavkite, sp. podobar, najdobar. Dosta zaedni~ki promeni ovie dva
jazika, delumno i torla~kiot dijalekt, pretrpele i vo oblasta na
konjugacijata. Tie go zagubile infinitivot, koj e zamenet so da-re~enici, a
se razvile novi formi so pomo{niot glagol *xotti, sp. mak.: }e odam, }e
odev, }e sum odel, itn. Edna va`na strukturna inovacija vo dvata jazika
pretstavuva i udvojuvaweto na objektot, sp. mak. Go vide ~ovekot, Zemi ja
knigana, Mu ja dade knigata na Petreta.
Ovie i u{te red drugi osobini od oblasta na gramati~kata struktura
makedonskiot i bugarskiot gi dobli`ile do neslovenskite balkanski
jazici vla{kiot (aromanskiot), albanskiot i gr~kiot. Site tie jazici
deneska ja so~inuvaat tn. balkanska jazi~na liga.
Taka makedonskiot i bugarskiot, koi ja so~inuvaat isto~nata podgrupa
na ju`noslovenskite jazici, se oddale~uvale postepeno od zapadnata
srpsko-hrvatsko-slovene~ka podgrupa, koja vo najgolem del ja so~uvala
nasledenata slovenska gramati~ka struktura, a pove}eto inovacioni pojavi
{to se razvile na toj teren se od podrug karakter.

4. Vo svojot istoriski razvoj makedonskiot jazik do`iveal izvesen broj

promeni i vo kontaktot so srpskiot.

Ovde i vo natamo{niot tekst konvencionalniot naziv sekundaren 2
treba da se tolkuva kako sekundarno vmetnata samoglaska.

11
 Eden broj od najranite inovacii nastanati na srpskohrvatskiot areal
se ra{irile i na severniot del od makedonskata jazi~na teritorija. Vo
eden del od severnite makedonski govori * i * se izedna~ile kako vo
srpskohrvatskiot dijasistem, sp. sn, dn. Na toj teren se vkrstosuvaat
izoglosite na refleksite /u/ i /a/ mesto nosovkata *, sp. ruka raka, ili:
ruka, op{tata forma na ruku pokraj na ruka. Mesto *tj, *kt, *dj vo
apelativnata leksika redovno se javuvaat kontinuantite /}, |/: ku}a, ple}i,
ve|i, ~a|e. Vokalnoto * ovde se reflektiralo kako vo sosednite srpski
dijalekti vo /u/ i zad dentalite vo /lu/ vo poseverniot pojas, odn. vo /l/ na
drugiot teren od severnata grupa, sp. vuk, sluza slza, dlugo dlgo.
Severnite makedonski govori so grani~nite srpski dijalekti gi
povrzuvaat u{te cela serija drugi osobenosti i od oblasta na gramatikata
i derivacijata.
Eden del od tie crti, karakteristi~ni za srpskoto jazi~no podra~je, na-
vlegle podlaboko na makedonskata teritorija. Taka, na primer, fonemite
/}, |/ na mestoto na*tj, *dj gi sre}avame vo red leksemi i morfemi duri vo
najju`nite makedonski govori. Taka se slu~ilo na makedonskiot teren
mesto *tj, *kt *dj da se javi dvojna zamena so /{t `d/, odn. /{~ `x/ i /}
|/, sp.: ple}i, ple{ka, sino}, sino{en, sve}a, sve{nik, me|a, me`nik.
Nekoi leksemi, na pr. ve}e, sre}a, nesre}a, taku|ere, s(v)e|ere, partikulata
}e, se ra{irile gotovo na seta makedonska jazi~na teritorija. So srpskoto
jazi~no vlijanie se objasnuvaat vo makedonskiot i preminot na /~/ vo /c/ vo
starite grupi *-, *r-, sp. cn, cpe, crevo, zamenata /u/ mesto * vo
oddelni leksemi, sp. ku}a, sud i dr., zamenkata on, predlogot u.
Kako zaedni~ka tendencija na makedonskiot i na srpskiot se
istaknuvaat zamenata na * so /e/: bel, leb, seno i depalatalizacijata na
konsonantite. Verojatno i jotuvaweto na grupite tj, dj, nj bi do{lo vo
poslednava grupa pojavi, sp. bra}a, lu|e, twe.
Interesno e da se uka`e deka onie crti {to se javile pod vlijanie na
srpskiot jazik najdlaboko prodrele vo makedonskiot jazi~en areal po
dolinata na rekata Vardar, kade {to vodi i glavnata komunikacija za
Solun i Egejsko More.
Vlijanieto na srpskiot jazik vrz makedonskiot do pogolem izraz doa|a
od krajot na XIII vek, koga granicite na srpskata dr`ava se {irat na jug.
Od druga strana i makedonskiot vo izvesna mera povlijael na
grani~nite srpski dijalekti. Kako makedonizmi na prizrensko
ju`nomoravskoto podra~je od srpskata teritorija se smetaat: fonetskiot
oblik na glagolskata morfema -na- /< *n-/, sp. padnal, proteti~koto /j/ pred
po~etnoto u < * vo primeri od tipot: ju`e, jutk, juzl, tvrdiot izgovor na
/l/ pred zadnite vokali i pred konsonant: lakt, lo{, dal, ispu{taweto na
vokalite vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so
vokal, sp. s-izmi, m-izede, d-umre (se izmi, me izede, da umre), zamenskite
klitiki n#, v#, glagolskite formi sa (vo 3. l. mn. od sum), bile, glagolskite
morfemi -(h)mo, -(h)te vo aoristot-imperfektot, gubeweto na rodovata

12
diferencijacija vo mno`inata na participot: bile. No za razlika od
srbizmite, koi vlegle podlaboko vo jazi~nata struktura na makedonskiot,
makedonizmite vo srpskiot se zadr`ale na negovata tesna periferija.

5. Makedonskiot jazik, od druga strana, razvil i red inovacii koi{to ja

naso~uvale gramati~kata struktura vo poinakov pravec, razli~en od onoj
po koj odel procesot na bugarskiot areal. Na makedonskiot teren se javuva
novo inovaciono ogni{te. Makedonskite inovacii se javuvaat skoro
paralelno so onie {to gi istaknavme kako isto~no-ju`noslovenski. Tie
inovacioni pojavi ja zasegaat jazi~nata struktura kako celina.
Me|u najstarite fonetski inovacii so koi{to se diferencira make-
donskiot jazi~en areal e zamenata na jakite erovi: * vo /o/, * vo /e/, sp. *-
sn > son, *dn > den. Vo bugarskiot mesto * ima //, sp. *sn > sn. Vo
srpskiot / hrvatskiot dvata era se izedna~ile: * = * > /a/ vo
novo{tokavskiot dijalekt, sp. san, dan. Ovaa osobina, zarodena na
makedonskoto inovaciono ogni{te, ja opfatila gotovo seta dene{na
etni~ka Makedonija, so isklu~ok na eden pograni~en pojas so srpskata
jazi~na teritorija na sever i na krajniot jugoistok na pograni~jeto so
rodopskiot dijalekt na bugarskiot jazik. Podocna taa vo oddelni morfemi
se pro{irila i podaleku na severoistok zafa}aj}i i del od bugarskoto
jazi~no pograni~je.
Vo ramkite na ovoj jazi~en areal, zacrtan so zamenata na * i * vo /o/ i
/e/, koja e izvr{ena u{te vo XXI vek, se naslojuvaat niz vekovite cela
redica novi crti, koi{to s# pove}e i pove}e go oddale~uvale od drugite
inovacioni centri na sosednite slovenski teritorii. Me|u pova`nite
inovacii spa|aat vo fonetikata: pojavata na proteti~ko /j/ pred
inicijalnoto *, odn. negovite kontinuanti, sp. jaglen (joglen, jglen, jglen
vo oddelni lokalni govori), izedna~uvaweto na predniot nazal * so *, na
pr. meso i mera (vo dijalektite: mjso, mjra), zatvrdnuvaweto na starite
palatali, so {to se otklonila opozicijata po priznakot palatalnost kaj
parnite palatalni konsonanti, podocna zagubata na fonemata /h/, nejzinata
zamena vo /v, f/ vo zapadniot del od jazi~nata teritorija, pojavata na
palatalnite konsonanti /}, |/, jotuvaweto na konsonantskite grupi tj, dj, nj
vo /}, |, w/, vo gramatikata: mno`inskite nastavki kaj imenkite -ovi
(denovi) i -iwa (so fonetskite varijanti -ina, -ijna), sp. piliwa, prasiwa,
kaj glagolite nastavkite -me vo 1 l. mn. kaj site glagoli, sp. imame, orame,
nosime, bereme, i -le vo mno`ina na l-participot: bile, zele, potoa:
ispu{taweto na pomo{niot glagol vo 3. l. vo perfektot: toj bil, tie bile.
Va`ni strukturni promeni vo glagolskiot sistem na makedonskiot jazi~en
areal vnesle konstrukciite so partikulata }e i so pomo{nite glagoli
ima / nema plus glagolskata n/t-forma vo sreden rod od tipot: imam
dojdeno, imav dojdeno, sum imal dojdeno, negde duri i bev imal dojdeno i
sum plus glagolskata n/t-forma od site glagoli, vklu~uvaj}i gi i
nepreodnite, sp. sum dojden, bev dojden, sum bil dojden, itn. So nivniot

13
razvoj i vklopuvawe vo makedonskiot glagolski sistem do{lo istovremeno
i do raspredelba na funkciite me|u novite formi i nasledenite slovenski
oblici.
Poseben beleg na makedonskiot jazik mu davaat akcentot i strukturata
na red sintagmi. Na makedonskiot areal se oformil nov akcentski sistem.
Leksi~kiot akcent e fiksiran na tretata mora vo pove}eslo`nite
zboroformi, sp. br'atu~ed brat'u~edi bratu~'edive. Osven toa
makedonskiot akcent ima sintagmatski karakter. Celi sintagmi se
pot~inuvaat pod eden akcent, sp. M'ajka-mu tolk'u-vreme ne-be{e-go v'idela
s'ina-si. Od-pr'ed-vrata mu-ja-z'edoa novata-k'o{ula. Vo vrska so mestoto
na akcentot istovremeno treba da istakneme deka neakcentiranite vokali
ne podle`at na kvalitativna redukcija so isklu~ok na eden mal broj govori
vo jugoisto~na Makedonija.
Posebnost vo makedonskiot jazik vo odnos na okolnite slovenski jazici
e i mo`nosta pred glagolot da stojat zamenskite i glagolskite klitiki, sp.
Mu re~e na brat-mu, Go vikna deteto, Sum mu bil na svadbata.
Privedenive jazi~ni osobenosti poteknuvaat od edno inovaciono
ogni{te i najgolem del od niv ostanale vo ramkite na makedonskiot jazi~en
areal opfa}aj}i pomala ili pogolema teritorija. Nivnite izoglosi
obrazuvaat zatvoreni linii i imaat pribli`no ist pravec na dvi`ewe.
Taka na dene{nata makedonska jazi~na teritorija se oformil eden
poseben dijasistem, no koj ne ja prekinal vrskata ni so dijasistemot
oformen vo ramkite na dene{na Bugarija, i koj{to postojano gi
prodlabo~uval vrskite so dijasistemot na srpskohrvatskiot jazi~en areal.

6. Najgolem del od privedenite inovacii, a u{te i red drugi, se javile

vo rezultat na me|ujazi~niot kontakt na makedonskiot so balkanskite
neslovenski jazici, a pred s# so balkanskiot latinski. Balkanskite jazici
vlijaele na dva plana. Od edna strana tie pottiknuvale novi procesi, koi
ponatamu odele po svoj pat kako {to im go odreduval jazi~niot sistem na
makedonskiot, odn. mikrosistemot, ako pojavata se vr{ela vo ramkite na
eden pomal areal na makedonskiot dijasistem. Od druga strana pak
neslovenskite jazici usporuvale nekoi jazi~ni procesi vo gramati~kata
struktura.
Kako balkanizmi, inovacioni pojavi {to se razvile vo kontaktot so
balkanskite neslovenski jazici, vo naukata se prifateni: zagubata na sin-
teti~kata deklinacija, razvojot na kategorijata opredelenost kaj
imenskite zborovi i vo vrska so toa pojavata na postpozitivniot ~len,
analiti~kata komparacija, udvojuvaweto na objektot, modalnite glagolski
formi so }e i konstrukciite so ima / nema i so sum+glagolskata n/t-
forma. Ovie inovacii zafatile po{irok areal na slovenskiot Balkan.
Pove}eto od niv vo pomala ili pogolema mera prisutni se i vo bugarskiot
dijasistem, a del od niv i vo torla~kite dijalekti na srpskata jazi~na
teritorija. No eden dobar del od niv se zadr`al na makedonskiot teren i

14
dlaboko navlegol vo strukturata na makedonskiot jazik. Vo zapadniot i vo
ju`niot region na makedonskata jazi~na teritorija se zatvrdnale:
prepozitivnata upotreba na klitikite, sp. Go vide Stojana, Mu re~e na
Stojana, Si go izel lebot, ispu{taweto na predlogot vo, sp. ]e odam
Bitola, Otide Prilep, iska`uvaweto na direktniot objekt so predlogot
na kaj imenkite {to ozna~uvaat `ivo su{testvo, sp. Go vikna na Marko,
generaliziraweto na edna kratka zamenska forma dativnata za ma{ki i
sreden rod mu kako gramati~ki signal za dativniot objekt, sp. Mu re~e na
~ovekot, Mu re~e na deteto, Mu re~e na `enata, Mu re~e na `enite / de-
cata / ma`ite. Mnogu sli~nosti me|u zapadnite makedonski dijalekti i
aromanskiot nao|ame vo upotrebata na predlogot od so posesivno zna~ewe,
sp. ku}ata od Marka. Na seta zapadna teritorija od Gostivar pa do Kor~a i
Kostur pod vlijanie na nazalnite sonanti /m, n/ vokalot /a/ se nazaliziral
, a potoa se reflektiral kako i stariot nazal *, sp. snga (< snaga), znm
(znam) vo gornopolo{kiot, debarskiot, ohridsko-prespanskite, odn. snoga
vo malorekanskiot, snga vo drimkolsko-golobrdskiot. Na eden tesen pojas
vo jugozapadna Makedonija se zagubil l-participot, a so nego i site
slo`eni formi {to se obrazuvale so nego (perfektot, pluskvamperfektot,
potencijalot). Funkciite na tie formi gi prezele soodvetnite
konstrukcii so ima / nema i so sum. Vo su{ko-viso~kiot govor mesto
partikulata }e za futur se upotrebuva gr~koto za : za nosa. Red
balkanizmi na makedonskiot teren nao|ame i vo oblasta na derivacijata, na
pr. deminutivno-hipokoristi~kiot sufiks -ule : detule, bradule, i posebno
vo leksikata. Site privedenive jazi~ni osobenosti rasporedeni se na
zapadnata i ju`nata periferija na makedonskiot jazik, tamu kade {to se
razgrani~uva toj so albanskiot i so gr~kiot, i kade {to ima i deneska
najgolema koncentracija na aromansko naselenie.
Vlijanieto na balkanskata jazi~na sredina ne se ogleda samo vo prome-
nite {to gi zafatile od nasledeniot slovenski gramati~ki tip, tuku i vo
odr`uvaweto na poedini negovi oblici, vo slu~ai kade {to imalo poklo-
puvawe so balkanskite jazici (Koneski, 1960 : 493). Taka se objasnuva
za~uvuvaweto na aoristot i imperfektot, a vo zapadno-makedonskite
govori i dativot kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod.

7. Inovacionite pojavi {to se razvile na makedonskiot jazi~en areal

ne se {irele podednakvo i site vo ednakov pravec.
Eden del od niv, vidovme, ja opfatile seta makedonska jazi~na
teritorija i stanale diferencijalni crti na makedonskiot po odnos na
srpskiot i na bugarskiot, ili samo na eden od niv. Takov e slu~ajot so
kontinuantite na erovite.
Druga grupa inovacii zafatile samo del od makedonskiot dijalekten
jazik, a vo drugiot del s# u{te vireat starite osobini koi se nao|aat vo
otstapuvawe. Toa zna~i noviot proces ili ne zavr{il, ili novata pojava vo
nekoj mikrosistem e popre~ena. Ova se odnesuva, se razbira, kade {to

15
imame unilateralni inovacii i geografski tie se oponiraat so starite.
Starite crti vo takvi slu~ai se odr`uvaat na periferijata. Taka, na
primer, na zapadnata i ju`nata makedonska jazi~na periferija s# u{te
sre}avame primeri so zapazen nazalizam, vistina ne vo prvobitniot
izgovor, mesto nosovkite * i *, sp. grandi, penda vo kor~anskiot, dmbje,
~endo vo su{koviso~kiot, vo nekoi punktovi se odr`al {irokiot izgovor
na * : r'ka ili rjka. Vo oddelni leksemi se zadr`alo /~/ vo sekvenci so *,
sp. ~rpit, ~rvec ~rpit. Vo kor~anskiot makedonski govor, vo Ju`na
Albanija, se pazi starata dativna fleksivna forma i vo edninata i vo
mno`inata. Tamu nao|ame ostatoci od starata promena (deklinacija) na
~lenot, sp. starcatogo, starcutomu. Edinstveno vo toj govor do deneska
se zadr`ala kako poseben oblik zamenkata *s soj. Na po{irok areal vo
Zapadna Makedonija se sre}avaat dativni fleksivni formi kaj li~nite i
rodninskite imiwa: Stojanu, Marku // Marko(v)e, Mare // Mari. Kaj
glagolite se pazi nastavkata -t vo 3. l. na prezentot, vo pove}e govori vo 1
l. edn. na prezentot u{te otsustvuva nastavkata -m.
Site privedeni crti, i u{te cela redica drugi takvi stari, neiz-
meneti, deneska se javuvaat kako dijalektna specifika na zapadnite govori
i stojat vo opozicija so novite osobenosti {to se javile na nivno mesto vo
drugite isto~nite, severnite ili ju`nite govori. Takvi arhai~ni crti se
odr`ale i na isto~nata periferija, kako na primer, slobodniot podvi`en
akcent, fonemata /h/, mno`. nastavki -ove, -e, -eta kaj imenkite od m. i sr.
rod. Vo jugoisto~nite govori se zadr`ala kako fonolo{ki relevantna
starata distinkcija po mekost kaj konsonantite.
Sepak pa|a v o~i deka najgolem broj arhai~ni crti se zadr`ale na
pograni~jeto so albanskiot, vla{kiot i gr~kiot, kade {to ima, od druga
strana, i najmnogu inovacii nastanati vo rezultat na me|ujazi~niot
kontakt. Taka zapadnite i jugozapadnite, delumno i ju`nite makedonski
dijalekti se odlikuvaat i so najmnogu arhaizmi, a istovremeno i so
najmnogu inovacii. Na isto~nata strana, na pograni~jeto so bugarskata
jazi~na teritorija, preminot kon bugarskite dijalekti e poblag.
Kaj dosega razgleduvanive unilateralni inovacii se javuva edno inova-
ciono ogni{te koe se nao|a vo centralnite oblasti na makedonskata
jazi~na teritorija.

8. Vtorata grupa inovacioni pojavi relevantni za dijalektnata dife-

rencijacija ja so~inuvaat t.n. bilateralni. Stara osobina gine, na nejzino
mesto se javuvaat dve novi, se razbira, razli~ni. Takvi se, na primer:
proteti~koto /j/ vo zapadnite govori i /v/ vo isto~nite pred refleksot na
po~etnoto * : j(adica), v(adica), j(atok) : v(atok). Vo takvi slu~ai
zboruvame za dve inovacioni ogni{ta. Ednoto se nao|a vo centralnata
oblast na zapadnoto nare~je.
Ne retko se slu~uva na mestoto na edna stara osobina vo dijalektniot
jazik da se razvile pove}e od dve novi, koi sekoja posebno funkcionira vo

16
svojot mikrosistem. Za ilustracija da gi zememe, na primer, kontinuantite
na nosovkata *. Taa se defonologizirala. Vo edni regioni is~eznala
napolno izedna~uvaj}i se so nekoja od postojnite fonemi: /a/ vo
centralnite, /u/ vo severnite, /o/ vo malorekanskiot. Vo takvite slu~ai taa
mo`ela da pomogne samo vo redistribucijata na fonemata so koja{to se
izedna~ila, ili poto~no vo koja se preto~ila. Me|utoa, vo pove}e
mikrosistemi * ja zadr`ala svojata samostojnost vo odnos na drugite
vokalni fonemi, go izmenila samo svoeto ka~estvo, a so toa i svoeto mesto
vo sistemot. So drugi zborovi, se izmenile nejzinite sostavni elementi
distinktivnite priznaci. Taka, po makedonskata jazi~na periferija gi
nao|ame kako kontinuanti za * fonemite: //, //, //. Tie pridonesle za
formirawe na tri novi vokalni sistemi. Pri vakvi, da gi nare~eme
multilateralni inovacii, imame pove}ekratno terensko oponirawe i
zboruvame za pove}e mikroinovacioni ogni{ta vo ramkite na eden
dijasistem. Izoglosite na vakvite inovacii vo pove}eto slu~ai
pretstavuvaat zatvoreni linii. I ovie inovacioni ogni{ta naj~esto se
nao|aat na zapadnomakedonskiot teren.

9. Na makedonskiot jazi~en areal se izdeluvaat jasno tri pogolemi

grupi govori ili nare~ja: zapadno, jugoisto~no i severno.

9.1. Vo zapadnoto nare~je vleguvaat govorite na zapadnoto pograni~je

od [ar Planina i granicata so srpskata jazi~na teritorija pa do ju`niot
breg na Prespanskoto Ezero. Isto~nata negova granica od ju`niot del na
Prespanskoto Ezero se dvi`i kon severoistok, pominuva ne{to malku
poseverno od gradot Lerin i izbiva na zavojot na Crna Reka od Pelagonija
vo Mariovskata klisura. Ottuka taa prodol`uva na sever po planinskiot
venec na Sele~ka i preku oblasta Klepa izleguva na Vardar ne{to malku
pozapadno od utokata na Crna vo Vardar. Go se~e Vardar i isto~no od
gradot Veles s# po levata strana na Vardar prodol`uva na sever, ja se~e
rekata P~iwa kaj Katlanovo, otkade {to svrtuva vo lak kon severozapad i
izleguva ne{to malku severno od Skopje. Selata vo podno`jeto na Skopska
Crna Gora severno od linijata Ara~inovo Radi{ani Bardovci
ostanuvaat nadvor od granicite na zapadnoto nare~je. Severnata granica
odi pribli`no po pravecot Skopje Tetovo [ar Planina, kade {to se
zatvora grani~niot krug.
Najostra e granicata me|u zapadnoto i isto~noto nare~je na prostorot
me|u vlivot na Crna vo Vardar pa s# do Skopska Crna Gora. Na severnata
strana izrazito ostra granica ima na skopskiot del, dodeka vo Polog taa
ne{to se ubla`uva.
Zapadnoto nare~je go karakteriziraat dve grupi osobini. Od edna
strana vo nego se ~uvaat nekoi stari crti i toj broj raste kako {to se odi
kon zapadnoto pograni~je sprema albanskata jazi~na teritorija. Pove}eto
od niv se od morfolo{ka priroda. Me|u pomarkantnite od niv spa|aat:

17
pazeweto na stariot gen.-akuz. oblik vo funkcija na op{ta forma kaj
li~nite imiwa od m.r. na konsonant, na -o i -e, sp. Go vide Stojana, Marka,
Stoleta, rodninskite: tetina, tatka, ~i~eta, i izvedenite na -ko i -lo
{to ozna~uvaat li~na crta na ~ovekot: Go vikna gbla, msulka (: nom.
gblo, msulko). Na ne{to malku potesen areal se pazi i stariot dativen
oblik od sinteti~kata deklinacija, isto taka kaj li~nite i rodninskite
imiwa od ma{ki rod, kako i kaj imiwata od `enski rod na -a, sp.: Mu rekov
Stojanu / Iliju / Marku, odn. Markotu / Marko(v)e, Marko(v)i, Petretu /
Petru / Petre(v)e / Petre(v)i, `.r. Jani / Jane, tetki / tetke. Kako
relativen arhaizam da go zememe i ~uvaweto na ~lenskite formi na -v i -n:
lebov, lebon. Na drugata teritorija, }e vidime, se javuva samo ~lenot -ot.
Spored toa zapadnite govori poznavaat troen ~len. Dosta dobro e zapazen i
vokativot so fleksija: brate / bratu, zete, ma`u, tetko, Ratke. Kaj
li~nite i li~no-predmetnite zamenki isto taka dobro se pazi dativniot
oblik: mene mi, nemu mu, nim / nimi im, komu, nekomu itn., kako i kaj
demonstrativnite: ovemu, onemu, ovejze / ovejzi i dr. Ovde se zadr`al
sistemot od tri vida demonstrativni zamenki, {to e vo soglasnost so tri
vida ~lenski morfemi. Vo verbalnata fleksija za ova nare~je e
karakteristi~na nastavkata -t vo 3. l. edn. na prezentot: imat, nosit. Vo 1
l. edn. na prezentot vo pove}eto govori otsustvuva nastavkata -m: (ja jas)
kopa, nosa, bera.
Izoglosite na spomenative osobenosti odat pribli`no po ozna~enata
dijalektna granica, negde napolno se poklopuvaat so nea, na severnata
strana nekolku izoglosi (na op{tata i dativnata forma, na trojniot ~len)
ja preminuvaat dijalektnata granica.
Nekolku fonetski arhaizmi: pazeweto na fonemata /y/, na neizmenetoto
/~/ vo grupite *1-, *r-, na krajnite grupi -st, -{t, ne se karakteristika na
site zapadni govori. Tie se javuvaat na eden tesen pojas na pograni~jeto so
albanskiot jazik.
Pogolem del od diferencijalnite crti na zapadnoto nare~je se
inovacii. Me|u najzna~ajnite dijalektni karakteristiki na zapadnoto
nare~je spa|a mestoto na akcentot kako vo oddelni zboroformi, taka i vo
sintagmite. Ovde e akcentot fiksiran vo pove}eslo`nite zborovi na
tretata mora od krajot. Ovoj e edinstven akcentski model vo slovenskiot
jazi~en areal. Sp.: pl'aninaplan'inata, br'atu~ed brat'u~edi
bratu~'edite. Vo slu~aite kako vod'enca, krast'aca, vol'ote, sekvencite
[a, e, o], iako se ednoslo`ni, sodr`at po dve mori.
Vo ova nare~je ima {iroki mo`nosti da se obrazuvaat akcentski
celosti. Imenskite i glagolskite sintagmi vo obi~nata re~, koga ne se
vr{i posebno markirawe na sostavnite komponenti, naj~esto se grupiraat
pod eden akcent, sp. n'a-vrata, preku-l'ivada, pr'eku-den, bela-k'o{ula,
zimski-'ali{ta, gorn'a-niva; go-z'ede : ne-g'o-zede, ne-}e-go-z'eme{e, zo{to-
mu-g'o-dade? Od fonolo{kite karakteristiki posebno se zna~ajni:
otsustvoto na fonemata /h/ i nejziniot premin vo /v, f/ na krajot na slogot,

18
sp. gref, mof, bef, ~evli, evla, bevme befme, i zagubata na
intervokalnoto /v/ i na nekoi drugi konsonanti. Kako posledica od ovaa
pojava gotovo vo site zapadni govori do{lo i do promeni vo distribucijata
na vokalite. Sozdadeni se novi odnosi me|u vokalite vo ramkite na edna
zboroforma. Nastanale brojni sekvenci od po dva, negde i od pove}e
vokali, isti ili razli~ni, i kako kraen rezultat nastanale serija
difton{ki sekvenci od razli~en vid. Osobeno na {irok teren se javuvaat
diftonzite so [] kako vtora komponenta: [e, a, o, u], sp. le, lebo , sna ,
mu . Sekvencite so ednakvi vokali se kontraktirale vo dolgi fonovi, pa
taka se dobil i nov kvantitet, koj s# u{te nema fonolo{ka vrednost, sp.:
sna: /< snaa/, ne:sta (< neesta < nevesta), progo:ri (< progoori <
progovori). I ednata i drugata pojava pridonesle za skratuvawe brojot na
slogovite na mnogu zboroformi. Mo`nosta da se obrazuvaat diftonzi
ovozmo`ila da se skratat vo red slu~ai osobeno pove}eslo`nite
zboroformi, kako, na primer, vo: vod'enca (< vodeinca < vodenica, so
izvr{ena metateza), pol'ona (< poloina < polovina), sur'oca (< suroica <
surovica), ili spomenatite n'e:sta, prog'o:ri (nevesta, progovori).
Vo rezultat na op{tata tendencija da se skratuvaat zborovnite edinici
{to podle`at na eden akcent, vo zapadnite govori {iroko e
rasprostraneto ispa|aweto na vokalite vo kliti~kite zborovi, koga stojat
pred zboroforma {to po~nuva so vokal, sp. g-osta (go ostavi), s-utepa (se
utepa), n-ugore (na ugore), d-ot (da odit), u{t-edna{ (u{te edna{).
Ograni~uvawa ima kako za ovaa, taka i za gore privedenite pojavi samo
koga se javuvaat nekoi fonolo{ki i semanti~ki pre~ki.
Od morfolo{kite relevantni diferencijalni osobenosti najmnogu do-
a|aat do izraz vo govoreniot tekst: mno`inskata nastavka -ovi so raznovid-
nosta -o, sp. lebovi // lebo, li~nata zamenka za 3. lice toj (taa, toa, tie),
i kaj glagolite: ispu{taweto na pomo{niot glagol vo 3. l. na perfektot,
formata se vo 3. l. mn. na prez. od sum, i posebno razvienite konjugacii so
pomo{nite glagoli sum+ n/t-participot: sum dojden, bev dojden, sum bil
dojden, bev bil dojden, ima+ n/t-part. vo sreden rod: imam odeno, imav
odeno, sum imal odeno, bev imal odeno, kako i formite so partikulata }e od
tipot: }e odev, }e sum odel, }e bev odel, i ponatamu so konstrukciite so
imam: }e ima(m) odeno, }e imav odeno, }e sum imal odeno. Ovie
konstrukcii so svojata ~estota vo upotrebata i so semanti~kata
raznoobraznost na zapadnoto nare~je mu davaat poseben beleg vo odnos na
drugite makedonski govori.
Zapadnomakedonskoto nare~je se odlikuva so bogat repertoar na
sufiksi so deminutivno - hipokoristi~ko zna~ewe. Pokraj sufiksite: -e, -
ce, -ence, -~e,
-i~e, -i~ka, koi mo`at da se sretnat i vo drugite makedonski govori, ovde
osobeno e produktiven sufikost -ule so derivatite -ul~e, -ulence, -i~ule,
sp. bradule, bradul~e, detulence, pokraj detencule.

19
 Od sintaksi~kite osobenosti va`ni vo dijalektnoto diferencirawe na
makedonskiot dijasistem e mestoto na klitikite, posebno zamenskite i gla-
golskite, po odnos na glagolot. Vo zapadnite govori tie mo`at da stojat i
vo prepozicija duri i na po~etokot na re~enicata, {to ne e slu~aj vo
pove}eto isto~ni dijalekti, sp.: Mu re~e Stojanu da go ~ekat, Se fatija
pod raka, Te imam videno, Sum rekol ne{to za tebe.
Izoglosite i na ovie pojavi, kako i na prethodnite, odat vo pravecot na
ozna~enata granica, mnogu od niv na pogolem prostor i se poklopuvaat me|u
sebe obrazuvaj}i na toj na~in eden izoglosen snop. Samo po nekoja od niv
navleguva podlaboko na istok i na jug, kako, na primer, izoglosite na
mno`inskata nastavka -ovi, na osobenostite od glagolskata fleksija ili
na prepozitivnata upotreba na klitikite po odnos na glagolot. Tie
zafa}aat i eden areal od ju`nite govori na isto~noto nare~je. Od druga
strana izoglosite na tretoslo`niot akcent, na ispa|aweto na
intervokalnoto /v/, na sinteti~kiot dativ kaj li~nite i rodninskite
imiwa i kaj li~nite zamenki, na trojniot ~len i ispu{taweto na
pomo{niot glagol podlaboko prodrele vo severozapadnite govori.
Edinstvoto na zapadnoto nare~je go razbivaat nekolku fonetski
osobenosti, me|u koi kako najkarakteristi~ni i najzabele`livi se: konti-
nuantite na nosovkata * i na vokalnite * i *, koi mnogu pridonesle vo
oformuvaweto na oddelni vokalni sistemi, potoa prisustvoto ili
otsustvoto na fonemite /f, y, x/, frekvencijata i realizacijata na
fonemite /}, |/, realizacijata na grupite /{t, `d/, vo vokalizmot
realizacijata na nekolku vokalni grupi, osobeno na /ea/, /oa/, /oe/. Vo
fleksijata oddelni lokalni govori se razlikuvaat glavno po nastavkite za
3 l. mn. na prezentot i minatoto opredeleno vreme, po obrazuvaweto na
participite, raspredelbata na glagolite po konjugaciskite modeli i nekoi
glagolski sufiksi.
Spored ovie crti jasno se izdeluvaat dve govorni grupi edna
centralna i edna periferna.

9.1.1. Vo centralnite govori (skopsko-vele{kiot, prilepsko-

bitolskiot i ki~evsko-pore~kiot) * se reflektiralo vo /a/: raka, pat,
vokalnoto * e zameneto so sekvencata /ol/ na pogolemiot del: volna, dolgo,
solza, dodeka // ja zadr`alo svojata silabi~na vrednost vf vot, voj,
pot, dvo. Ovie govori imaat peto~len vokalen sistem /i, e, u, o, a/ +
silabemata //. Vo konsonantizmot e postignata prili~na simetri~nost.
Afrikatite imaat oformeni korelacii: /c : y/ i /~ : x/. Fonemite /}, |/
imaat relativno {iroka upotreba. Kaj dentalnite sonanti ima tendencija
da se likvidira korelacijata po palatalnost. Vo pove}e lokalni
mikrosistemi /l'/ se javuva kako marginalna fonema, bidej}i se sre}ava
glavno vo tu|i leksemi, dodeka staroto *l zatvrdnalo i se izedna~ilo so /l/,
sp. klu~, nedela, prijatel, no pelte, tel'. Samo na nekoi mali areali /f/
nema status na fonema. 3 l. mn. na prezentot zavr{uva na -at: vikaat

20
[vika:t], nosat, 3 l. mn. na aoristot i imperfektot zavr{uva na -a : vikaa
[vika:], nosea, dojdoa.

9.1.2. Zapadnite periferni govori go pazat lateralniot palataliziran

sonant: klu~, nedela, prijatel. Se ~uva i staroto /y/ pred mno`inskite
morfemi, sp. noye/noyi, bubreyi, beleyi, poprayi. Fonemite /}, |/ se
poretki; mesto *tj, *dj prevladuvaat primeri so /{t `d/, odn. /{~ `x/ vo
malorekanskiot, stru{kiot, ohridskiot. Na eden potesen pojas se pazi /~/
vo grupata ~ere-: ~erevo, ~erepna, poretko i vo grupata ~r: ~rvec, ~rpit.
Na celata zapadna periferija se pazi nastavkata -t vo 3 l. edn. na
prezentot: imat, nosit, a na pogolem areal se upotrebuvaat nastavkite -et
vo 3 l. mn. na prezentot, sp. imaet // imeet [ime:t], noset // noseet [nose:t],
i -e vo 3 l. mn. na prostite minati vremiwa, sp. dojdoe, imae // imee.
Zamenata na *tj vo /{t, {~/ ostavila tragi i vo fonetskiot oblik na
nastavkata za glagolskiot prilog, sp. vikae{ti vo debarskiot, vikae{~i
vo stru{kiot, vikae{~em // vike:{~em vo gradskiot ohridski, vikae{}um vo
nekoi ohridski sela, i dr.
Me|utoa, na zapadnata periferija nosovkata * i vokalnite * i *
nemale ednakov razvitok vo site lokalni govori, a tie dosta pridonesle za
dijalektnata diferencijacija na odnosnava oblast.

9.1.2.1. Vo gornopolo{kiot, debarskiot, stru{kiot i ohridskiot,

potoa vo prespanskiot, * se reflektiralo vo korenskite morfemi vo //:
zbi, mka, rka. Vo ist pravec odel i razvojot na vokalnite * i * ; * vo
tie govori dalo sekvenca /r/: vrba, grbaf, drvo, * se izmenilo vo /l/:
vlk, plno, slya. Po ovoj na~in vo spomenative govori se oformil
{esto~len vokalen sistem vo koj vokalot /a/ dobil svoj parnik po stepenot
na otvorot. Vo pooddelni govori od ovoj tip ima i drugi razliki. Na
primer vo ohridskiot govor kaj postarite generacii u{te mo`at da se
sretnat slu~ai so /h/. Za nego posebno e karakteristi~na neutralizacijata
na izgovorot na /a/ i // vo neinicijalen naglasen slog, sp. m'agare :
mag'reto. Vo nego i vo stru{kiot palatalniot nazal se depalatiziral, sp.
kojn, polina. Vo ovie dva govora ima tendencija i za izdeluvawe na
palatalnosta kaj fonemite /}, |/, sp. kuj}a, luj|e.

9.1.2.2. Vo drimkolsko-golobrdskiot govor od debarskata grupa * > //,

* > /r/, * > /l/, sp. rka, prsti, slya. Novodobienata fonema //, koja
ima ograni~ena distribucija, obrazuva korelacija so /a/ po priznakot za-
okru`enost.
Istiot ovoj sistem se oformil i na eden mal prostor vo jugoisto~niot
breg na Prespanskoto Ezero (prespanski * > -govor). No ovde ima i
vokalno //, za{to vo // se reflektirale samo * i *, sp. rka, sza, dgo,
dodeka silabemata // se zadr`ala, sp. psti, sp.

21
 9.1.2.3. Poseben razvoj *, *, * imale i vo govorot na nekolku sela vo
Stru{ko vev~ansko-rado{kiot govor. Vo korenskite morfemi zad nela-
bijalna soglaska * > //, * > /l/, * > /r/, a zad labijalna soglaska se razvil
labijalen parnik //, odn. /l/ i /r/, sp. grdi, rka, drvo, srce, gltat,
no: pt, mka, brdo, vrba, vlk, ml~it. Ovde imame i najbogat vokalen
sistem vo ramkite na zapadnoto nare~je.

9.1.2.4. Vo malorekanskiot debarski govor * se reflektiralo vo /o/,

dodeka * i * ostanale neizmeneti, sp. roka, pot, dvo, psti, vk, vna,
sza. Malorekanskiot ne{to malku otstapuva od drugite zapadni govori i
vo oblasta na konsonantizmot; toj ne gi poznava zvu~nite afrikati y, x.

9.1.2.5. Poseben interes za dijalektolozite pobuduva govorot na

Torbe{ite (Makedonci muslimani) vo oblasta Reka, Debarsko. Vo
rekanskiot torbe{ki govor za *, *, *, ima po dve vrednosti vo
korenskite morfemi. Vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zboroformi pod akcent
* > //, * > /r/, * > /l/, dodeka vo trislo`ni i pove}eslo`ni zboroformi,
i vo ednoslo`ni i dvoslo`ni koga ne se akcentirani mesto * ima //, mesto
*, * /r/ i /l/, sp. pt, rka, grp, vlk, vlna, no: rkata, pti{~a,
drvoto, vl~ica, vlneno, ili: n'a-pt, n'a-grp, n'a-klk (@irovnica).
So ovie nekolku crti vo vokalizmot zapadnata jazi~na periferija se
razdrobila na nekolku mali teritorijalni edinici. Pri toa treba i da
istakneme deka fonemata //, koja ja konstatiravme vo nekolku dijalektni
punktovi, se javuva samo na makedonsko-albanskoto pograni~je.

9.2. Jugoisto~noto nare~je zafa}a zna~itelno pogolema teritorija.

Toa se {iri isto~no i ju`no od pogore ozna~enite granici, a na sever
dopira pribli`no do linijata Veles Probi{tip, so toa {to na
ov~epolskiot del granicata so severnoto nare~je e ne{to povle~ena kon jug
gotovo do Bogoslovec.
Za razlika od zapadnoto nare~je isto~noto e pomalku homogeno.
Pogolem del od negovite osobini, bilo da se tie zapazeni stari ili se
inovacii, ne pretstavuvaat edna kompaktna zatvorena celina, kako {to e
slu~ajot so zapadnite govori. Pove}eto od starite osobini, kako {to se:
sistemot so sloboden akcent, fonemata /h/, mno`inskata nastavka -ove kaj
imenkite, na eden pomal areal i nastavkata -e kaj imenkite od m.r. {to
zavr{uvaat na mek ili nekoga{en mek konsonant, sp. kone, ma`e, krae,
selane, i nastavkata -eta kaj imenkite od sreden rod, sp. praseta, pileta,
izdiferenciranata mno`ina na -a kaj imenkite od ma{ki rod: dva, pet,
sto leba, pazeweto na pomo{niot glagol sum vo 3 l. vo perfektot,
upotrebata na perfektiven prezent so povtorlivo zna~ewe, zna~itelno
poarhai~nata konjugacija po odnos na zapadnoto nare~je zemeno vo celina,
potoa strukturata na sintagmata, mestoto na zamenskite klitiki po odnos
na glagolot, isto~nomakedonskite govori gi povrzuvaat vo pomala ili

22
pogolema mera so grani~nite bugarski dijalekti. Ovde gi imame predvid, se
razbira, i makedonskite dijalekti vo Pirinska Makedonija.
Dobar del od inovacionite pojavi karakteristi~ni za isto~nite make-
donski dijalekti se sre}avaat i vo bugarskite govori. Taka na primer: pro-
teti~kiot glas /v/ pred refleksot na inicijalnoto *, sp. vaglen vglen,
pojavata na sekundaren vokal vo grupite cv-, sv-, sp. cafte cafti, samne
savne, preglasot na * vo /a/ zad /c/: cal, cadilo, cana, izedna~uvaweto na
op{tata so nominativnata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa,
analiti~koto iska`uvawe na dativniot odnos kaj li~nite zamenki: na mene
mi re~e, zagubata na ~lenskite morfemi na -v i -n, i u{te red drugi crti
{to im se zaedni~ki na isto~nite makedonski govori, a istovremeno i
diferencijalni po odnos na zapadnite, nemaat edno jasno oformeno
inovaciono ogni{te na makedonskiot areal. Mnozinstvoto i od tie crti
zafa}aat po{iroki areali i na bugarskiot dijasistem, a del od niv se
protegaat preku Severna Makedonija i vo grani~niot timo~ko-ju`no-
moravski dijalekt ili u{te po{iroko vo isto~nite srpski dijalekti.
Vo ramkite na jugoisto~noto nare~je pojasno se ocrtuvaat pet pomali
dijalektni individualnosti.

9.2.1. Edna pogolema celina vo ramkite na jugoisto~noto nare~je ~inat

{tipsko-strumi~kite govori, koi go opfa}aat centralniot negov del od
Belasica pa do granicata so severnoto nare~je na sever. Glavna odlika na
tie govori e slobodniot paradigmatski akcent, sp. `'ena `'eni `'enata
`'enite, b'eram b'ere{ b'ere b'ereme b'erete b'erat. Nosovkata *
ovde e zameneta so /a/ vo site pozicii na zboroformite, sp. maka, raka, i
ovaa crta niv gi povrzuva so centralniot del na zapadnoto nare~je, kako i
vokalnoto //. No tie ja poznavaat fonemata //, koja e dobiena kako
kontinuant na * sp. gta, sza, ponegde na periferijata i /l/: slza. Vo
fleksijata ovie govori gi karakteriziraat nastavkata -m vo 1 l. ed. na
prezentot kaj site glagoli: vikam, beram, nosam, i slevaweto na glagolite
od i-grupa so glagolite od e-grupa, sp. bere{ nose{, bere nose.

9.2.2. Najblisku do {tipsko-strumi~kite stojat tikve{ko-mariovskite

govori. Tie dve grupi gi povrzuvaat kontinuantite na nosovkata * i na vo-
kalnite * i *, sp: raka, sza, psti. Me|utoa, tikve{ko-mariovskite
govori razvile poseben sistem na akcentirawe. Vo niv akcentot ne mo`e da
stoi na krajniot slog vo paradigmatskite zboroformi. So prenesuvaweto
na akcentot od ultima na penultima se dobil eden potsistem so podvi`en
akcent, koj gi opfatil site dvoslo`ni zboroformi {to zavr{uvaat so
zatvoren slog, sp. d'var dv'ari, 'elen el'eni, d'ever dev'eri, z'elen
zel'ena, 'imal im'ala, n'osen nos'ena. Ima tendencija akcentot da se
stabilizira na penultima. Ovoj akcentski model koegzistira so
paradigmatskiot akcent kaj dvoslo`nite i pove}eslo`nite zboroformi
koi zavr{uvaat na vokal, resp. otvoren slog, i vo prezentskite formi kaj

23
glagolite, sp. 'istina 'istinata, s'abota, prez. v'ikam v'ikame
v'ikate. Integracijata na glagolite od starite e- i i- grupi se izvr{ila na
ovoj teren na podrug na~in otkolku vo {tipsko-strumi~kite. Se obrazuval
me{an konjugaciski tip, sp. b'eri{ n'osi{, b'erime n'osime, b'erite
n'osite : 3 l. edn. b'ere n'ose.

9.2.3. Male{evskopirinskite govori, koi ja zafa}aat grani~nata

oblast so bugarskata jazi~na teritorija, po refleksot na nosovkata * i po
vokalnoto * isto taka pretstavuvaat edinstvo so {tipsko-strumi~kite, sp.
raka, sza. Isto taka tie imaat i vokalno // : dvo, psti. Me|utoa, vo ovie
govori ima dva akcentski modeli paradigmatski, b'aba b'abata b'abi
b'abite, kaj glagolite : v'ikam v'ikame v'ikate, i podvi`en. Ima nekolku
tipa na podvi`en akcent, sp. a) `en'a `en'ata `en'ite : `'eni, rebr'o
rebr'oto rebr'ata : r'ebra, b) br'ada br'adi : brad'ata brad'ite, vk
v'ci : vk'o : vc'ite, dar d'arove : dar'o darov'eto, kaj glagolite: j'ada :
jad'e{ jad'eme itn. Male{evsko-pirinskite govori po odnos na {tipsko-
strumi~kite se poarhai~ni. Kaj imenskata fleksija se pazat starite
mno`inski nastavki -e za m.r.: kon'e, dvar'e, prij'atele, i -eta kaj imenkite
od s.r. od tipot tel'e tel'eta, pras'eta. Kaj glagolite se pazi starata
morfemska distinkcija me|u glagolite od e- i i-grupa, sp. b'era ber'e{,
n'osa n'osi{. Vo fonologijata ovie govori ja pazat fonemata /h/, vistina
so ograni~ena distribucija; konsonantskata grupa /vn/ e neizmeneta, sp.
ravno, prevladuvaat primeri so /{t, `d/ mesto *tj, *dj: ka{ta, ga{ti
ve`di, sa`di, odn. ka{~a, ve`xi vo nekoi lokalni govori. Stara e pojava
isto taka preglasot na /o/ vo /e/ vo ~lenskata morfema za m.r. zad neko-
ga{nite meki konsonanti, sp. kon k'one, ma{ m'a`e, drv'ar drv'are.
Poja~ana e palatalnosta na krajnoto -t (< *-t) vo primeri od tipot ze},
pa}. Inovacija e palatalizacijata na /k, g/ pred prednite vokali i na /k/ zad
palatalen konsonant, sp. ra}'ija, m'aj}a / m'a}a, suk'al}a.

9.2.4. Edna pogolema celina vo isto~noto nare~je pretstavuvaat ju`nite

dijalekti, koi go ispolnuvaat prostorot na pravecot Kajlar Voden
Pazar Solun Serez Drama Goce Del~ev (Nevrokop) i na sever
dopiraat do Belasica i Ko`uv probivaj}i se po dolinata na Vardar do
blizu Demir Kapija. Refleksot na nosovkata * //: rka, pt, i na
vokalnite *, * /r r/ i /l l/, sp. prsti, srce, vlna, slnce, ovie
govori dosta rano gi oddelile od centralnata zona na makedonskiot jazik.
No kako najmarkantna osobina na ju`nite govori deneska se javuva
redukcijata na neakcentiranite vokali, koja istoriski isto taka se javila
dosta rano vo srednove~jeto (XIII v.), i elizijata kako kraen rezultat na
redukcijata, koja e predizvikana, me|u drugoto, i od brzoto tempo na
govoreweto. Otvorenite vokali /a, e, o/ vo tie govori vo neakcentiran slog
se reduciraat vo mnogu zatvoreni alofoni [, , ], a vo pove}eto lokalni
govori tie i napolno se neutraliziraat so soodvetnite zatvoreni parni

24
fonemi: /e/ > /i/, /o/ > /u/, /a/ > //, sp. el'en > il'en, pek'ol > pik'ol, g'u{ter >
g'u{tir, gol'em > gul'em, bog'at > bug'at, ~ov'ek > ~uv'ek, razb'oj > rzb'oj,
rab'ota > rb'ota. Vo odredeni pozicii vo zboroformite (naj~esto pred
~lenskite morfemi) reduciranite vokali i napolno se gubat, sp. p'olto
p'oltu (< poleto), d'etto (deteto), n'ifta (nivata), `'enta (`enata),
rb'otta (rabotata). So ovaa promena se izmenila vo mnogu slu~ai i
strukturata na zboroformite. Vo red lokalni govori mnoguslo`nite
zborovi se skratuvaat, do kolku toa, se razbira, go dopu{taat fonolo{kite
i semanti~kite uslovi.
Vo neposredniot kontakt so gr~kiot i so aromanskiot vo niv se javile,
kako i vo zapadnite i jugozapadnite govori, zna~itelno pove}e balkanski
inovacii, i so toa u{te pove}e se oddale~ile od centralnata grupa vo
isto~noto nare~je. Na ova podra~je zna~itelno e pomatena kaj pridavkite i
zamenkite razlikata me|u ma{kiot i sredniot rod. Po~esti se vo
konjugacijata formite so ima / nema i so sum+n/t-participot. Vo ek e
razvojot na t.n. na-objekt kaj li~nite i voop{to kaj odu{evenite imenki,
sp. Gu vid'e na d'etto. Leksikata na ovie govori obiluva so grcizmi i
turcizmi. Gr~koto vlijanie se ~uvstvuva osobeno vo t.n. slu`bena leksika i
slu`benite zborovi vo gramatikata. Od druga strana, pak, ovde se zadr`ale
i brojni leksemi od slovenskiot fond koi vo posevernite dijalekti ve}e ne
se sre}avaat. Vo oddelni punktovi vo oblasta se sre}avaat brojni primeri
so zapazen nazalizam, sp. mn~ ma`, grndi gradi, grenda, ~endo vo
su{ko-viso~kiot govor.
Vo zavisnost od akcentot ovie govori mo`eme da gi podelime na dve
podgrupi solunsko-vodenska ili dolnovardarska i sersko-lagadinska.

9.2.4.1. Vo solunsko-vodenskata (dolnovardarskata) ima paradigmatski

akcent, koj pretstavuva prodol`uvawe od {tipsko-strumi~kite govori, sp.
uf~'ar uf~'ari uf~'arite. Osven toa ovie govori poka`uvaat
posebnosti i vo obrazuvaweto na nekoi formi od glagolskata fleksija,
kako, na primer, 2 l. mn. na imperativot so nastavkata -ejte : bir'ejte,
nus'ejte, glagolskiot prilog so -{~imica, sp. bega{~'imica. Procesot na
integracijata na glagolite zapo~nat vo tikve{ko-mariovskite govori ovde
gi opfatil i glagolite od a-grupa, i kako kraen rezultat se dobil eden
zaedni~ki konjugaciski model, sp.: v'ikum, b'erum, n'osum v'iki{, b'eri{,
n'osi{ v'ike, b'ere, n'ose.

9.2.4.2. Vo sersko-lagadinskite govori, vo koja grupa spa|a i dramskiot,

kako i gocedel~evskiot vo Pirinska Makedonija, s# u{te se pazi
podvi`niot akcent, no ne{to so pouprosten vid alternacii vo odnos na
male{evsko-pirinskiot, sp.: `'ena `'eni : `en'ata `en'ite, kako i
br'ada br'adi : brad'ata - brad'ite, itn. Osven toa na terenot na ovie
govori ima i dvoen akcent, sp. caricata, lobudata, glasuvetu. Dosta
zaedni~ki crti ovie govori imaat so sosednite rodopski dijalekti na

25
bugarskiot jazik, na primer, zamenata na * so /a/, negdegode so //, koi gi
palataliziraat prethodnite konsonanti, sp. brak, dal, sanka. Mesto
stariot * ovde ima kontinuant // vo korenskata morfema na celata
teritorija, a vo afiksnite morfemi samo vo krajnite isto~ni oblasti, sp.
sn, d{. Konsonantskiot sistem vo ovie govori e zna~itelno pobogat,
za{to dieznosta se zadr`ala, vo nekoi slu~ai se javila i nova mekost, taka
{to site tvrdi konsonanti imaat svoi palatalizirani korelati. Dobro se
pazi vo ovie govori i fonemata /h/, dodeka /}/ i /|/ se marginalni fonemi.
Vo su{ko-viso~kiot govor se pazi vo akcentiran slog jat //, sp. snk, bl,
msto, rka. Vo nego ima brojni primeri so zapazen nazalizam. Vo vi-
so~kiot govor poseben razvoj imal i *u sp. bk, bl, rba, sn (bik, bil, sin,
riba). Vo site govori od ovaa grupa ima leksi~ki arhaizmi, no istovremeno
nivnata leksika e bogata i so grcizmi i so turcizmi.

9.2.5. Posebna dijalektna individualnost vo jugoisto~noto nare~je

pretstavuvaat kostursko-kor~anskite govori. Po akcentskite osobenosti
tie, zaedno so lerinskiot, se povrzuvaat so tikve{ko-mariovskata grupa,
so toa {to na kosturskiot teren tendencijata da se stabilizira akcentot
na penultima e poizrazena.
Na kosturskiot teren se isprepletuvaat nekolku grupi osobenosti. I
ovde se javuva pogolem broj zapazeni arhai~ni crti, kako, na primer,
ostatoci od nazalizmot, sp. grndi, zmbi, dmbja. Osnovna zamena za *tj, *dj
se konsonantskite sekvenci /{~/ i /`x/ ili samo /`/, sp. sfe{~a, le{~a,
me`a, sa`i, ~u`o. Primeri so /}, |/ mesto spomenative grupi se retki, vo
ju`niot pojas i vo kor~anskiot niv skoro gi nema. Vo kor~anskiot govor
u{te se pazi pod akcent // mesto * i * : br'jk, p'jna, ~ov'jko, ~'jndo,
gr'jnda. Bogat repertoar na arhai~ni crti ima vo fleksijata, kako, na
primer, dativot vo edninata i vo mno`inata, ostatoci od promenata na
~lenot, sp. ~ovekat'ogo, ~ovekut'omu, zamenkata *y vo formata soj, i dr.
Posebno na ova podra~je najmnogu doa|aat do izraz ponovite
balkanizmi, kakvi {to se: gubeweto na predlogot vo, upotrebata na
predlogot na za izrazuvawe na dvata objekta, sp. Go v'ide na ~'oveko, Mu
r'e~e na ~'oveko. Zamenskite klitiki prezemaj}i ja gramati~kata funkcija
za objektot, tie gi zagubile vo mnogu slu~ai priznacite za kategoriite rod
i broj, sp. Mu r'e~e na ~'oveko, Mu v'ikna na `'enata, Mu se nal'uti na
d'ecite. Verbalnata fleksija napolno se balkanizirala, za{to so zagubata
na l-participot napolno se zagubile slo`enite formi {to se obrazuvaat
so nego (perfektot, pluskvamperfektot, potencijalot i dr.), a nivnata
funkcija ja prezele formite so ima / nema i so sum+n/t formata, a
modalnite zna~ewa gi pokrivaat formite so }e.
Seto kostursko-kor~ansko podra~je go karakteriziraat nekolku
inovacii {to ostanale vo ramkite na ovoj teren. Me|u niv kako
najkarakteristi~ni ni se predlagaat imenskite obrazuvawa na -tje od
tipot `en'etje, klan'atje, mno`inskata nastavka -ni{~a kaj imenkite od

26
sreden rod: morjen'i{~a, polen'i{~a, vo glagolskata fleksija sufiksite -v-
i iv- za obrazuvawe na nesvr{eni od svr{eni glagoli, sp. kupva / kupvi,
za'odvi, na'o`va / na'o`vi zaborav'iva, ozdrav'iva i dr.
Spored refleksite na * i vokalnite *, *, i na ovoj teren se izdeluvaat
nekolku pomali govorni individualnosti.

9.2.5.1. So svoite arhaizmi i balkanizmi posebno se izdeluva

kor~anskiot govor, koj go reprezentiraat samo dve sela: Bobo{tica i
Drenoveni. Za * ovde imame /a/ ili sekvenci so nazal /an/ i /am/, poslednava
pred labijalen konsonant, sp. raka, zambi, grandi, mesto * /ar/: varba,
parsti, mesto * /al/: valna, salya. Me|u inovaciite nego go
karakteriziraat zamenata na /h/ so /j/ na krajot na slogot vo red slu~ai, sp.
pr'ajci, r'ekoj, rek'ojme (rekoh, rekohme), i posebno stabiliziraniot akcent
na penultima kako zavr{en rezultat od kostursko-tikve{kata tendencija,
sp. `'ena `en'ata, planin'ata, r'ekoj rek'ojme, i vo sintagmite: majk'a-mi,
s'in-ti : sin'ovi ; sinovit'i-mi.

9.2.5.2. Na po{irokata kosturska oblast * i vokalnite *, * se konti-

nuirale kako vo drugite ju`ni dijalekti vo // ili /n-m/, /r/, /l/: rka,
grndi, zmbi, prsti, vlna.
Vo severniot del na kosturskoto podra~je, na pograni~jeto so
centralnite govori na eden tesen pojas se javuva inicijalen akcent, {to
pretstavuva posebna karakteristika za ovoj region, na primer: pl'aninata,
m'ostovite, i vo akcentski celosti: V'iknete-go (s. O{~ima).

9.2.5.3. Vo najju`niot del na kosturskoto govorno podra~je, vo oblasta

Kostenarija i vo del od oblasta Nestram, nosovkata * se reflektirala vo
/n/ i /m/: rka, grndi, zmbi, dodeka * se razvilo vo dvofonemnata
sekvenca /er/, koja se realizira kako [r], sp. grne, zrno, srce.
Ako treba da se izrazi stepenot na arhaizmite, na grcizmite vo
leksikata i na balkanizmite voop{to, toga{ za ovoj govor mo`eme da
zboruvame samo so naj. Vo nego se pazi i fonemata /h/, dosta e golem brojot i
na leksemi so leksikalizirana redukcija na /o/ vo /u/, poretko i na /e/ vo /i/.

9.3. Tretata grupa ja so~inuvaat severnite govori, koi ja opfa}aat

oblasta na pograni~jeto so srpskata jazi~na teritorija. Ju`nata nivna
granica dopira pribli`no do linijata Tetovo Skopje Sveti Nikole
(malku ne{to poju`no) Probi{tip. Na ovoj teren se vkrstuvaat pogolem
broj izoglosi na pojavi ~ie inovaciono ogni{te se nao|a na srpskata
teritorija, i na crti zarodeni na makedonskiot jazi~en areal. Na
severniot del na oblasta zavr{uvaat ju`nite izoglosi na kontinuantot /lu/
mesto vokalnoto * vo pozicija zad dentali, sp. dlugo, sluza, tlu~e, na
palatalnoto /q/: poqe, zeqe, iq'ada, nastavkata -u vo op{tata forma kaj
imenkite na -a : `enu, wivu, nastavkata -oga vo zamensko-pridavskata

27
paradigma: toga, wega, ss dobroga kowa, potoa mno`inskata nastavka -e
kaj imenkite na -a : ku}e, ubave wive, i glagolskite fleksivni morfemi -mo
vo 1 l. mn.: imamo, -v vo 3 l. mn. na prezentot: oni imav, -{e vo 3 l. mn. na
aoristot: reko{e, i dr. Ne{to poju`no vo pravecot {to go ocrtavme pogore
pominuvaat izoglosite na kontinuantot // mesto * i *, sp. d{, dn,
refleksot /u/ mesto nosovkata * : zubi, ruka i mesto vokalnoto * : vuk,
`uto, kuk, i dr. Severnite govori, kako {to gledame, ni se pretstavuvaat
kako tipi~ni preodni govori.
Nivnata vnatre{na diferencijacija vo golema mera bila uslovena od
sosedstvoto na dvete drugi makedonski nare~ja.
Vo isto~niot del na severnite govori (vo Kumanovsko, Kratovsko,
Krivopalane~ko) pove}e se ~uvstvuva prisustvoto na isto~nomakedonski
osobenosti. Paradigmatskiot akcent, upotrebata na edna ~lenska morfema
-t, udvojuvaweto na predlogot so ss, postverbalnata upotreba na
zamenskite klitiki, i ne samo tie, severoisto~nite govori gi dobli`uvaat
do isto~noto nare~je.
Vo zapadniot del od severnite govori (vo skopsko-crnogorskiot i vra-
tni~kiot polo{ki govor) akcentot e zapadnomakedonski fiksisran. Vo
ovie govori se gubi intervokalnoto /v/, se ispu{ta pomo{niot glagol vo 3
l. na perfektot, se upotrebuva troen ~len. Re~enicite mo`at da po~nuvaat
so kratka zamenska forma, sp. Gu vide `enutu, Ga fana petlt.
Na polo{kiot del brojot na zapadnomakedonskite osobini e u{te
pogolem osobeno na pojasot okolu gradot Tetovo.

10. Procesot na dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik

mo`e da se sledi u{te od XI vek. Toj zapo~nuva zapravo istovremeno so
pojavata na prvite inovacii. So defonologizacijata na erovite (*, *) i so
zamenata na jakite * i * vo /o/ i /e/ na severnoto pograni~je i na krajniot
jugoistok sprema bugarskata jazi~na teritorija ostanuva eden pojas
nepokrien so novite rezultati. Tuka zapo~nuva ve}e formiraweto na
preodni govorni pojasi me|u makedonskiot i bugarskiot na istok i
makedonskiot i srpskiot na sever. Tie pojasi podocna postepeno }e se
popolnuvaat so pove}e crti. Vo severnite govori }e navleguvaat inovacii
od sever i od jug i tuka }e se vkrstuvaat, a na isto~noto pograni~je }e se
isprepletuvaat izoglosi na pojavi zarodeni na bugarskite inovacioni
ogni{ta, a od druga strana na istok }e prodiraat crti formirani na
makedonskiot teren, kako {to e slu~ajot so kontinuantot /o/ od * vo
oddelni morfemi, ili refleksot /a/ za *, zamenata na * so /e/, depa-
latalizacijata na konsonantite, i drugi, vo nekoi zapadni bugarski
dijalekti.
Kako posledica na zagubata na erovite vnatre na makedonskata
teritorija se javile istovremeno dve inovacii. Po ispa|aweto na slabiot
*() vo grupite *cv-, *sv- vo zapadniot del na makedonskiot areal
sonantot v, sekako vo toa vreme u{te bilabijalen, preminuva vo /u/, dodeka

28
vo isto~nite govori vo sekvencite cv i sv se razvil sekundaren vokal, koj
gi razdvoil konsonantskite grupi koi{to bile te{ki za izgovor. Taka se
dobile dve vrednosti: cu-, su-: cutit, osunit, vo zapadnite, i cav-, sav-:
cavti cavte, osavne osamne, vo isto~nite. Ovie se sekako me|u
najstarite diferencijalni crti na makedonskiot teren.
Vo XIIXIII vek na makedonskiot teren se javuva cela serija promeni
kako vo oblasta na fonologijata, taka i vo fleksijata. Me|u fonetskite
promeni, koi najmnogu ostavile tragi na dijalektnoto drobewe na
makedonskiot jazik, spa|a, bez somnenie, denazalizacijata na nosovkite * i
*. Vtorata se sovpa|a so * (= jat), {to pretstavuva posebnost na
makedonskiot po odnos na bugarskiot, a vokalot * vo razni regioni na
makedonskata teritorija se reflektira razli~no: ili se zadr`uva
negoviot temen izgovor //: rka, odn. rnka, kade {to se zadr`al
nazalniot prizvuk podolgo vreme (vo su{ko-viso~kiot i kosturskiot), ili
* se preto~uva vo eden od drugite vokali vo sistemot /a/ na po{irok
areal vo sredi{niot del na Makedonija: raka, /o/: roka vo malore-
kanskiot, /u/: ruka vo severnite, ili pak taa razvila novi distinkcii i
dala novi vrednosti: // otvoreno o, koe go zadr`uva priznakot
labijalnost, no kako su{testven se javuva stepenot na otvorot, sp. rka vo
drimkolsko-golobrdskiot i vo drugi punktovi na zapadnata periferija
{to gi spomnavme porano; // otvoreno e, koe ima povisok stepen na otvor
od /a/, no poradi toa {to vo vokalniot sistem na dadeniot govor nema drug
preden vokal od {irokiot otvor povi{eniot otvor e redundanten. So
novite vokali niskata fonema /a/ dobila svoi parnici i se obrazuvale tri
novi korelacii: /a ~ / vo edni govori, /a ~ / vo drugi, odn. /a ~ / vo
govorite kade {to se zadr`al temniot izgovor. Vo krajna linija mesto
vokalot * na makedonskiot teren sme dobile vkupno devet razli~ni
rezultati: //, /n - m/, /a/, /an - am/, //, /n - m/, //, /o/, /u/.
Vo vrska so nosovkata * ima u{te dve pojavi relevantni za
dijalektnata diferencijacija. Pred po~etnoto * se javile dva proteti~ki
glasa: /j/ vo zapadniot del, sp. jaglen i /v/ vo isto~niot: vaglen vglen. I
vtoro, od poznatoto me{awe na nosovkite vo zapadnite govori se zapazile
tragi, sp. *j > *j : jzik, jazik, jozik, jzik, dodeka vo isto~noto nare~je
mesto sekvencata *j imame (j)e, sp. (j)ezik, (j)etva, itn.
Vo odnosniov period do XIII vek vo ramkite na makedonskiot jazik se
izvr{ile u{te red promeni i fonetski i morfolo{ki, koi ostavile vidni
tragi i vrz teritorijalnoto ras~lenuvawe negovo. Vo vokalizmot vrz dija-
lektnoto ~lenewe mnogu pridonesle i refleksite na vokalnite*, *. Vo
pove}eto govori vokalniot del na kontinuantite na *, * sovpadnal so ref-
leksot na *, taka {to se {irel brojot na primerite so novite vokalni
fonemi. Vo tekstovite od odnosniov period nao|ame primeri {to
uka`uvaat i na redukcijata na neakcentiranite vokali, edna va`na
inovacija, koja ja prodlabo~ila dijalektnata diferencijacija osobeno vo
ju`niot del na makedonskiot dijasistem. Najverojatno vo toa vreme se

29
oformile vo glavni crti i akcentskite sistemi vo dijalektite. Vo
konsonantizmot zapo~nal procesot na defonologizacijata na mekite parni
sonanti i gubeweto na mekosta voop{to. Brojni inovacii se javile i vo
gramati~kata struktura na jazikot. Se zabele`uva tendencija za
diferencirawe na nastavkite -ove i -ovi prvata prevladuva kako dativna
vo zapadnite govori, a vtorata se nalo`uva vo mno`inata, sp. deneska vo
debarskite govori: tatko(v)e (dat.) i sinovi (mn.). Kaj glagolite kako
inovacija se oformuva nastavkata -me vo 1 l. mn. i -le vo mno`inata na
aktivniot particip: bile (: bili vo isto~nite govori). Vo 3 l. edn.
po~nuva da se ispu{ta -t.
Taka, kon krajot na XIII vek ve}e bile ocrtani osnovnite dijalektni
grupi vo Makedonija. So podocne`nite inovacii procesot na dijalektnoto
~lenewe samo se prodlabo~uval, no vo ramkite na ve}e zacrtanite, negde i
oformenite teritorijalni edinici.
Vo XIV vek, kako {to spomnavme, se zasiluva srpskoto jazi~no vlijanie
so {ireweto na srpskata dr`ava i so pomestuvaweto na nejziniot centar
kon jug, i vo rezultat na toa vlijanie se zacvrstuvaat fonemite /}, |/.
U{te pove}e procesot na dijalektno ~lenewe se prodlabo~uva od XVI
vek, koga zapo~nuva vo zapadnite i vo severnite govori defonologizacijata
na /h/ i gubeweto na red konsonanti vo intervokalna pozicija, me|u koi
osobeno /v/. Kako posledica se javuvaat novi odnosi me|u vokalite, a kako
rezultat se javuvaat redica difton{ki sekvenci i fonetski dolgi vokali,
za koi spomnavme porano. No sega da istakneme deka ovie novi procesi
pove}e go zasegnale zapadnoto nare~je i nekoi jugozapadni govori.
Po ovoj na~in zapadnite govori se zdobile so novi diferencijalni oso-
bini i u{te pove}e se oddale~ile od isto~noto nare~je, no istovremeno i
vo ramkite na zapadnoto nare~je do{lo do pogolemo diferencirawe me|u
pooddelni lokalni govori.

11. Rezimiraj}i go dosega opi{anoto mo`eme da gi formulirame

slednive konstatacii.
Dijalektite na makedonskiot jazik se ~uvaat dosta dobro. Najdobro
dijalektnata re~ e so~uvana vo oblastite pod Grcija i vo makedonskite oazi
vo Albanija, kade {to normiraniot jazik ne e vo po{iroka funkcija. Vo
Republika Makedonija vo povoeniot period, osobeno vo poslednive dve
decenii pod vlijanie na literaturnata norma se zabele`uva vo pogolemite
centri eden viden proces na unifikacija. Generaciite {to zavr{ile
makedonski {koli vo golema mera go vladeat literaturniot standard, iako
nivnata sintaksa i leksika s# u{te nosat beleg na rodniot dijalekt.
Najgolema dijalektna diferencijacija ima na ju`nata i zapadnata pe-
riferija, na pograni~jeto so albanskiot, gr~kiot i vla{kiot jazik. Na
pograni~jeto so srpskiot jazik brojni dijalektni crti navlegle podlaboko
na makedonskiot jazi~en areal i se formiral eden pojas na tipi~no

30
preodni govori. Preodot me|u makedonskiot i bugarskiot jazik e
zna~itelno poblag vo odnos na severnata granica.
Procesot na dijalektnata diferencijacija vo Makedonija zapo~nal
u{te so prvite inovacii, koi mo`at da se sledat od XI vek navamu.
Osnovnite konturi na dene{nite makedonski dijalekti dosta se vidni u{te
na prelomot od XIII vo XIV vek. Evolucijata na mnogu procesi zapo~nati
podlaboko vo minatoto prodol`ila i podocna, a nekoi se nao|aat u{te vo
tek, u{te se nezavr{eni.
Vo golema mera vrz dijalektnoto ~lenewe na makedonskiot jazik pri-
donesle balkanskite neslovenski jazici, vo pomala mera i srpskiot. Naj-
golema dijalektna diferencijacija e izvr{ena vo oblastite so me{ano
naselenie makedonsko i nemakedonsko, vo zapadna i vo ju`na Makedonija,
kade {to ima najgolem stepen na interferencija, bidej}i naselenieto vo
tie krai{ta e dvojazi~no, negde i trijazi~no.
Najdlaboki tragi vrz diferencijacijata na makedonskiot jazik
ostavil akcentot. Red dijalektni pojavi vo oblasta na dijalektniot
vokalizam se usloveni od mestoto na akcentot, na primer, redukcijata na
niskite vokali vo ju`nite dijalekti, preglasot na /a/ vo // ili /e/, isto
taka vo ju`nite i vo jugoisto~nite dijalekti, realizacijata na jat // vo
kor~anskiot, su{ko-viso~kiot, gocedel~evskiot i razlo{kiot govor. Vo
ohridskiot i vo polo{kiot postoi razlika vo realizacijata na /a/ vo
zavisnost od mestoto na akcentot. Vo akcentiran neinicijalen slog vo tie
govori /a/ se neutralizira so izgovorot na fonemata //. Vo pove}e govori
(prilepskiot, debarskiot, nestramskiot, sersko-lagadinskite) pod akcent
vokalite /e/ i /o/ imaat zatvoreni alofoni [, ], a vo drugi govori vokalot
// se izgovara vo neakcentirana pozicija pootvoreno [], taka vo severnite
i vo sersko-lagadinskite. Najverojatno akcentot pridonesol i vo dvojnata
refleksacija na * vo pove}e zapadni govori, sp. rka, pt : obra~, poprag,
`elad. Vo rekanskiot torbe{ki govor imame dve realizacii na
kontinuantite na * i vokalnite *, *, sp. pt, ptot : n'a-pt, snce : n'a-
snce, vrba : n'a-vrba.
Vokalnite sistemi na makedonskiot dosta se zavisni i od
konsonantskoto sosedstvo. Pod vlijanie na mekite konsonanti e izvr{en
preglasot na /a/ vo /, e/ vo jugoisto~nite i vo nekoi ju`ni govori, na
primer vo kor~anskiot, vo poograni~ena mera i vo kosturskiot. Vo
vev~anskiot govor (Stru{ko) zad labijalna soglaska nosovkata * i
vokalnite *, *, se reflektirale, vidovme, vo labijalizirano //. Po
ispa|aweto na konsonantite /h, v, j/ i nekoi drugi vo poograni~en stepen, vo
intervokalna pozicija vo zapadnoto nare~je se obrazuvale novi vokalni
sekvenci, potoa se javile cela serija diftonzi [e, a, o, u, a, e, o; ea, oa,
ae; a, e], se obrazuvale novi fonetski dol`ini [i:, e:, a:, o:], se javile
promeni vo strukturata na slogot, do{lo vo red slu~ai do skratuvawe na
zboroformite, sp. vodenica > vodeinca > vodenca, polovina > poloina >

31
polona, nevesta > neesta > ne:sta > nesta, progovori > progoori >
progo:ri > progori.
Vlijanieto na vokalite vrz konsonantite e dosta ograni~eno. Ne{to
malku pridonesle za palatalizacijata prednite vokali, sp. rakija : rak'ija
// ra}ija, lagi : lagi // la|i, kako i za neutralizacija na /l/ i /l/. Vo sersko-
lagadinskite govori pred prednite vokali site tvrdi konsonanti leko se
palataliziraat.
Vo dijalektnite fonolo{ki sistemi na makedonskiot zna~itelno e
pogolema diferencijacijata na vokalite otkolku na konsonantite.
Pobogati se onie vokalni sistemi {to se nao|aat na jazi~nata periferija,
posebno na zapadnata i na ju`nata na dopirot so neslovenskite jazici. Vo
tie sistemi brojot na vokalite varira od 6 do 8. Naj~esti promeni se
vr{eni kaj otvorenite vokali, na primer, redukcijata vo ju`nite
dijalekti.
Razlikite vo dijalektniot vokalizam se dosta stari. Pogore spomnavme
deka najmnogu za promenite vo inventarot na vokalnite fonemi pridonesle
nazalot * i vokalnite *, *. Mesto * nao|ame cela edna redica
kontinuanti /u, o, a, , , , n - m, n - m/. Isto taka i za vokalnoto * /,
l, l, lu, al, l, l, ol, u, , /.
Konsonantizmot e relativno poustoj~iv. Kaj sonantite promenite
pove}e bile naso~eni kon likvidacija na dieznosta i toj proces se nao|a
u{te vo tek vo pove}e dijalekti. Kaj opstruentite pove}e promeni se
izvr{ile vo potsistemot na afrikatite i kaj velarite. Kaj afrikatite
izrazena e tendencijata za popolnuvawe na potsistemot (so x i novo y, negde
i so palatalniot par }-|), a kaj velarite za uprostuvawe na potsistemot (so
gubeweto na h). Ne e napolno stalo`en vo nekoi regioni na dijalektniot
jazik ni potsistemot na usnenite opstruenti, bidej}i frikativnoto /f/
u{te fonolo{ki ne e stabilizirano.
Dijalektnata gramatika e ne{to pouedna~ena vo sporedba so fonolo-
gijata.
Vo imenskata fleksija makedonskite dijalekti se razlikuvaat pred s#
po odnos na formite za izrazuvawe kategorijata opredelenost, po odnos na
formite za objektot, po nekoi gramati~ki morfemi, i vo pove}e slu~ai po
morfonolo{ki pojavi. Vo del od isto~nite makedonski govori zapazeni se
i akcentski alternacii. Pogolema diferencijacija poka`uvaat zamenkite.
Razliki postojat i vo inventarot na formite i na oddelni sistemi, na
primer, kaj demonstrativnite zamenki, i vo morfologijata na li~nite
zamenki.
Vo glagolskata fleksija pogolema raznoobraznost nao|ame vo grama-
ti~kite morfemi, vo inventarot na formite, vo odnos na distribucijata na
starite i novite glagolski formi, osobeno vo participskite konstrukcii
i formi.
Dobar del od razlikite vo fleksijata se dol`at na fonetski promeni
{to gi zasegnale i fleksivnite morfemi. Kolku daleku mo`ela da se

32
izmeni morfemskata struktura vo oddelni govori poradi fonetski
procesi najilustrativno ni go poka`uvaat nastavkite za 1 l. edn. i vo
mno`inata vo site lica vo aoristot i imperfektot. Vo govorite kade {to
/h/ se zagubilo ili se izmenilo vo druga fonema, so nejzinite promeni se
menuval i fonemskiot sostav na morfemite. Taka, na primer, vo 1 l. edn. vo
makedonskiot dijalekten jazik gi nao|ame formite od re~e: rekoh, reko,
reku, rekof, rekok, rekoj, onaka kako {to se zamenuvalo /h/ so , v-f, j, k.
Me|utoa, procesot ne zastanal samo na toa. Poradi nastanatite omonimii
so razni drugi formi se javile veri`ni promeni, vo koi bile vklu~eni i
drugi gramati~ki faktori.
Va`na uloga vo glagolskata fleksija, pa i voop{to vo gramatikata, od-
igrala analogijata. Po analogija se sozdadeni vo redica dijalekti suma
promeni.
Makedonskiot jazik silni promeni pretrpel i vo leksi~kiot sostav,
kako i vo zboroobrazuvaweto. Dijalektnata leksika osobeno bila
podlo`ena na promeni i diferencijacija pod vlijanie na balkanskite
jazici, pred s# na gr~kiot, no osobeno mnogu pod vlijanie na turskiot.
Nekoi od inovaciite go pokrile siot makedonski jazi~en areal, no dobar
broj ostanal vo ramkite na oddelni lokalni govori i stanal negova
karakteristika. Vo ju`nite govori, ne{to i vo zapadnite, najmnogu se
naplastile tu|ojazi~nite leksemi. No od druga strana vo tie govori i
najmnogu se zapazile slovenski leksi~ki elementi, koi na drugata
makedonska teritorija bile istisnati.
Sli~na e sostojbata i vo zboroobrazuvaweto. Nekoi sufiksi od tu|o po-
teklo stanale dijalektna osobina na pove}e govori, na primer -ule so deri-
vatite.

33
 LEGENDA KON KARTATA

9.1. Zapadnomakedonsko nare~je:

9.1.1. Centralni govori;
9.1.2. Zapadni periferni govori;
9.1.2.1. Gornopolo{ki, debarski, stru{ki, ohridski i
prespanski govori;
9.1.2.2. Drimkolsko-golobrdski govor;
9.1.2.3. Vev~ansko-rado{ki govor;
9.1.2.4. Malorekanski (gali~ki) govor;
9.1.2.5. Rekanski (`irovni~ki) govor;

9.2. Jugoisto~no nare~je:

9.2.1. [tipsko-strumi~ki govori;
9.2.2. Tikve{ko-mariovski govori;
9.2.3. Male{evsko-pirinski govori;
9.2.4. Ju`ni govori;
9.2.4.1. Solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori;
9.2.4.2. Sersko-lagadinski govori;
9.2.5. Kostursko-kor~anski govori;
9.2.5.1. Kor~anski govor;
9.2.5.2. Kosturski govor;
9.2.5.3. Nestramsko-kostenariski govor;

9.3. Severni govori

34
35
 OSNOVNI KARAKTERISTIKI
NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI

Na makedonskata jazi~na teritorija mo`at da se izdelat tri osnovni

dijalektni grupi.
*
* *
. Posebna dijalektna celina pretstavuvaat govorite vo Zapadna Make-
donija vo literaturata poznati kako zapadnomakedonski govori ili
zapadno nare~je. Niv gi svrzuvaat pove}e od triesetina fonetsko-
fonolo{ki i gramati~ki osobenosti, koi se javuvaat istovremeno i kako
diferencijalni crti po odnos na govorite vo Jugoisto~na Makedonija.
Takvi diferencijalni crti od fonetikata se:
1. zamenata na grupata *cv vo cu : cut, cuti(t), rascuti;
2. zamenata na *v so yu : yunit, yunkot, yumkat;
3. preodot na *sv vo su : osuna, osunuvawe;
4. promenata na * vo e vo site pozicii, i zad soglaskata c: cena, cedilo,
cepi, cevka;
5. ostatocite od nekoga{nata zamena na *j so *j : jazik, jatrva, ja~men,
zajak, odn. jozik, jzik, jzik itn.;
6. pojavata na proteti~ko j pred refleksot na inicijalnoto * : ja`e,
jatok, jaglen, odn. jo`e, j`e vo pooddelni govori;
7. potoa tretoslo`niot akcent: vod'enica, voden'icata, voden'icava;
8. i negoviot sintagmatski karakter: n'e-dojde, ne-s'e-gleda, ne-g'o-saka,
ne-mu-s'e-gleda i sl.;
9. jasniot izgovor na neakcentiranite vokali;
10. gubeweto na intervokalnoto v: Joan, osnoa, jaor, biol, stoloj;
1112. otsustvoto na glasot h i negovata zamena so f(v) pred konsonant i
na apsolutniot kraj na zborot: javna, befte, ~evli, nivno - nifno, piftija,
ofka(t), vrf, praf;
13. i promenata na spirantite s, z, { pred c, ~ preku h vo f(v): mof~e,
kruf~e, grof~e, mafca, prafci (od prase).

Pove}e crti ima i od oblasta na morfologijata, sintaksata i zboroob-

razuvaweto:
14. kaj imenskite zborovi treba da se odbele`i razlikuvaweto na
op{tata od nominativnata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa od
ma{ki rod {to zavr{uvaat na konsonant, na -o i -e : Stojan so Stojana,
Marko na Marka, tatko na tatka mu, Krste na Krsteta, bate od
bateta;
15. mno`inskata nastavka -ovi > o > oj: voloj (volovi), doloj, stoloj,
klu~oj (klu~evi);
16. trojniot ~len: ~ovekot, ~ovekov, ~ovekon; `enata, `enava, `enana;
deteto, detevo, deteno; lu|eto, `enite, decata itn.;

35
 17. li~nata zamenka za 3 l. toj (taa, toa, tie);
18. kratkata mno`inska zamenska forma i : i vide lu|eto;
19. dativnata forma za `enski rod nejze (nejzi, nezi), od koja e
obrazuvana i posesivnata nejzin (nezin);
20. upotrebata na sinteti~kata dativna forma kaj zamenkite: mene mi,
tebe ti, nemu mu, nejze - nejzi i (je), nam ni, vam vi, nim - nimi im, komu,
nekomu, nikomu, dem. ovemu, onemu;
21. i kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod: Stojanu,
Marko(v)e ili Markotu, Petre(v)e ili Petretu, Iliju, Mari ili Mare,
tatko(v)e, tetki - tetke i sl.

Vo glagolskiot sistem se javuvaat kako dijalektno-diferencijalni za

ova podra~je:
22. nastavkata -t vo 3 l. edn. na sega{noto vreme: imat, nosit, jadet
(jadit);
23. oblikot se vo 3 l. mn. od glagolot sum;
24. participskata forma donesol (: donel vo severnite i jugoisto~nite
govori);
25. {irokata upotreba na konstrukciite so ima / nema i glagolskata
pridavka vo sreden rod: ima raboteno, ima{e raboteno, imal raboteno, }e
ima raboteno, }e ima{e raboteno, }e imal raboteno;
26. ~estata upotreba na formite od tipot e dojden, be{e dojden (glagolskata
pridavka od nepreoden glagol so formite od pomo{niot glagol sum);
27. na celoto zapadno dijalektno podra~je predlogot *v se sre}ava samo
vo formite v, vo : vo Skopje, v grat, v selo (ili f selo);
28. predlogot so ne se udvojuva: so sila, so maka;
29. dodeka vrz ne se upotrebuva voop{to;
30. pogolem del od ovie govori go poznavaat i predlogot kon;
31. a od mo`e da se upotrebi i za iska`uvawe posvojnost: deteto ot
sestra mi, ku}ata od majka mi;
32. od sufiksite samo za zapadnoto nare~je e karakteristi~en deminu-
tivniot -ule, koj mo`e da se kombinira i so nekoi drugi deminutivni
sufiksi (-~e+ule; -ce+ule) : detule, `en~ule, krf~ule, bradi~ule.

Brojot na sintaksi~kite osobenosti ne e golem, no tie se dosta

zabele`livi.
33. Najkarakteristi~na osobenost e mestoto na kratkite zamenski
formi: tie po pravilo stojat pred glagolot duri i vo po~etokot na
re~enicata: go viknav nego, mu rekov Marko(v)e;
34. vo 3 l. vo slo`enite glagolski formi so sum pomo{niot glagol se
gubi redovno: toj do{ol, tie do{le, }e do{ol, }e dojdel;
35. prezent od perfektiven glagol so povtorlivo zna~ewe vo nezavisni
re~enici ovde ne se upotrebuva;

36
 36. upotrebata na dvojniot objekt vo zapadnoto nare~je e regularna
pojava.
Ne e mal ni brojot na leksi~ki i frazeolo{ki osobenosti so koi se
razlikuvaat zapadnite govori od jugoisto~nite i severnite, no tuka niv ne
gi zemame predvid, bidej}i ne sme vo mo`nost da gi odredime poblisku
nivnite izoglosi.
*
* *
. Vtorata dijalektna grupa ja reprezentiraat govorite vo isto~niot i
ju`niot del na geografska Makedonija, ili jugoisto~no nare~je. Vo ovaa
grupa vleguvaat govorite {to se nao|aat ju`no od linijata Skopje Sv.
Nikole Zletovo, vklu~uvaj}i gi tuka i solunsko-vodenskite govori vo
Egejska Makedonija i makedonskite govori vo Pirinska Makedonija.
1. Vo site ovie govori mesto starata grupa *cv ima vrednost cav- (caf-)
: cafte, precaftelo;
2. mesto *v ima yvo- : yvone-yvoni;
3. i mesto *sv sav-, odn. sam-: osamnalo osavnalo, samnu{ka;
4. grupata *c e zameneta vo ovie govori so ca : cade, calo, cape, calina;
5. na ova podra~je ne sre}avame ostatoci od me{aweto na nosovkite,
{to zna~i jugoisto~nite govori ne ja poznavale ovaa pojava, sp.: ezik, e~men
ili i~imen, e~e, etrva, zaek;
6. pred refleksot na po~etnoto * kako proteti~ki glas ovde se razvilo
v: vaglen, vatok, vator, odn. vtok, vtor, i dr;
7-8. akcentot po mesto e neopredelen: mo`e da stoi na sekoj slog so
pomali ograni~uvawa vo nekoi govori i kaj nekoi kategorii zborovi, pa
sledstveno toj nema ni sintagmatski karakter;
9. vo ovie govori akcentot vo golema mera vlijae i vrz artikulacijata
na vokalite: neakcentiranite vokali obi~no se pokratki i pozatvoreni, a
vo ju`niot del od jugoisto~noto nare~je tie duri i preo|aat vo soodvetnite
zatvoreni glasovi, sp.: gl'em ili gul'em; m'esc ili m'esic; kl'ibt,
kl'it, kul'it i dr;
10. intervokalnoto v se pazi redovno vo site jugoisto~ni govori:
govedar, javor, glava, jazovec;
11. a na pogolemo prostranstvo od ova podra~je egzistira i fonemata h:
beh, ko`uh, behme;
12. tamu pak kade {to ovoj glas se zagubil imame poinakov rezultat
otkolku vo zapadnoto nare~je: na krajot na zborot obi~no se gubi bez traga
(me, v, ko`u), a pred konsonant do kolku ne se zagubil sosema, toj e zamenet
so j: ~ejli, nijno;
13. poinakov rezultat vo odnos na zapadnite govori ovde ima i mesto
konsonantite s, z, { pred afrikatite ~, c: tie obi~no se pazat neizmeneti:
mos~e, masca, mesce, ili pak prvite dva glasa se izmenile vo {: mo{~e,
kr{~e, kako kru{~e, pu{~e.

37
 Jugoisto~nite govori od zapadnite znatno se razlikuvaat i po
morfolo{ko-sintaksi~kite osobenosti.
14. Kaj imiwata od ma{ki rod ovde se generalizirala nominativnata
forma i kako casus generalis: Jovan na Jovan, sos Jovan; Marko na Marko;
Mile na Mile;
15. ednoslo`nite imenki od ma{ki rod vo mno`inata zavr{uvaat na -
ove : volove, stolove, virove, klu~ove;
16. ~lenski formi na -ov i -on nema;
17. kako li~na zamenka za 3 lice se upotrebuva samo on (ona, ono, oni);
18. kratkata akuzativna forma od oni glasi gi;
19. posesivnite zamenski formi za 3 l. `enski rod se upotrebuvaat bez
partikulata -zi (-ze): nejn, nejna, nejno, nejni;
20. dativniot odnos se iska`uva redovno so na i kaj zamenkite: na mene
mi, na tebe ti, na nego mu, na nas ni, na kogo mu re~e;
21. i kaj li~nite imiwa: re~e mu na Stojan, na Marko, na Mara;
22. vo 3 l. edn. na sega{noto vreme na celoto jugoisto~no podra~je
otsustvuva nastavkata -t: vika, se~e, nose - nosi;
23. 3 l. mn. od glagolot sum glasi sa;
24. mesto zapadnomakedonskiot oblik donesol, (donesla, donesle) ovde
imame donel (donela, donele);
25. formite od konjugacijata so ima se sre}avaat vo ovie govori dosta
retko, osobeno onie vo sostavot na koi vleguva glagolot sum ili partiku-
lata }e;
26. neobi~ni se isto taka i konstrukciite od tipot e dojden, be{e
dojden, bil dojden;
27. kaj predlozite treba da se istakne upotrebata na u mesto stariot
predlog *v: u grat, u selo;
28. udvojuvaweto na so kako sos (sus): sos no{, sos raka (sus rka);
29. upotrebata na predlogot vrz, koj mo`e da se sretne negde i vo
oblikot vres: vrs kamen, vrz nego, ili: padna vres kameno;
30. otsustvoto na kon (ili pak se upotrebuva mo{ne retko);
31. predlogot od ovde ne vr{i prisvojna funkcija; prisvojnosta se
izrazuva isklu~ivo so na;
32. od sufiksite kako diferencijalen beleg me|u jugoisto~nite i
zapadnite govori se istaknuva deminutivniot -ule so derivatite -~ule, -
ul~e, za koj ve}e naglasivme deka e ograni~en samo na zapadnoto nare~je,
dodeka vo jugoisto~nite govori ne se sre}ava;
33. vo vrska so mestoto na kratkite zamenski formi vo jugoisto~nite
govori ima edno ograni~uvawe: tie ne mo`at da stojat na po~etokot na
re~enicata i obi~no idat zad glagolot: karaa se, re~e mu na Marka, rasipa
se rabotata;
34. vo niv s# u{te se pazi, iako ne dosledno, pomo{niot glagol vo 3 lice
vo perfektot: on e donel, oni sa donele (doneli), ili vo slo`enite formi
od tipot }e e donel, rabotil e bil, }e e igral bil;

38
 35. interesna e vo ova nare~je i upotrebata na perfektiven prezent vo
nezavisni re~enici so povtorlivo zna~ewe. Sp.: [~om fleze ba{~ata f
ka{~i, deteto se upla{i, zeme knigata i zafane da raboti (Berovo). Vo
zapadnite govori vo takvi slu~ai se upotrebuvaat formite so }e, osobeno
oblikot za idno-minato vreme;
36. i najposle treba da ja odbele`ime vo govorite vo Jugoisto~na
Makedonija nedoslednata upotreba na dvojniot objekt.

*
* *
Granicata me|u Jugoisto~noto i zapadnoto nare~je odi pribli`no po
dolinata na rekata P~iwa (ju`no od s. Gorno Kowari), Vardar i Crna. Vo
toj pravec pominuvaat izoglosite na najgolem broj od dijalektnite
osobenosti {to bea privedeni pogore.
Vo krajniot jugozapaden del od na{eto jazi~no podra~je me|u Kor~a,
Prespanskoto i Ostrovskoto Ezero, se isprepletuvaat crti {to se karak-
teristi~ni i za zapadnoto i za jugoisto~noto nare~je, pa iako ovie govori
(kosturskolerinskite) na nekoj na~in se kako preodni me|u jugoisto~noto
i zapadnoto dijalektno podra~je, sepak spored novite soznanija (v. str. 9),
spa|aat vo jugoisto~noto nare~je.
*
* *
. Edna dijalektna celost so~inuvaat govorite vo Severna Makedonija,
t.n. severnomakedonski govori. Vo ovaa grupa vleguvaat poto~no govorite
vo severnite polo{ki sela i vo Skopska Crnogorija, a vo Severoisto~na
Makedonija govorite vo Kumanovsko, Ov~epolsko, Kratovsko i Krivopa-
lane~ko. Na sever tie grani~at so srpskata jazi~na teritorija na celiot
pojas od [ar Planina pa do bugarskata granica. Na eden tesen prostor se
dopiraat i so bugarskite severozapadni dijalekti. Od drugite makedonski
govori severnite se razlikuvaat so okolu ~etirieset i pet-{est fonetski
i gramati~ko-strukturni osobenosti.
Diferencijalni fonetski crti se:
1. izedna~uvaweto na etimolo{kite erovi vo eden glas - : b~va, d{,
zvre, petk; dn, ln, kotl, konc, jarm, oct;
2. vrednosta mesto sekundarnata poluglaska vo site pozicii: l`e,
mgla, mska; bistr, vetr; osm, sedm; pkl, pekl, rekl;
3. razvojot na *v, *v vo u : ide u Skopje; unese, uleze, unutra, ili unuk,
udovica, udovc;
4. zamenata na * so u gotovo vo site pozicii: muka, ruka, obru~, ponuda,
na ruku, idu i|u, soqu, imau (ima, imav);
5. zamenata na staroto vokalno * so u : vuna, vuk, jabuka, `uto, kuk,
puno, spuzne;
6. a zad zabnovene~na soglaska so lu ili l : dlugo, sluza, sluba, odnosno
dlgo, slza, slnce, tl~e (kl~e);

39
 7. nepreglasenoto a vo trava i oblikot ora (oraf);
8. {irokiot izgovor na akcentiranite e, o : blo, lga, mso, mra; ksa,
nga, sa, vca, psta, sva, t~i;
9. otsustvoto na proteti~ko v vo primerite kako ujko, ujna;
10. ~uvaweto na mekoto *n pred predna samoglaska: wiva, kwiga, wega,
wegovo;
11. ~uvaweto na staroto meko *l vo site pozicii: quti, nedeqa,
ko{uqa, poqe;
12. prejotacijata na inicijalnoto e : je{, jelen, jezik;
13. gubeweto na glasot h vo site pozicii: ladno, soa, duna, wino, gra,
siroma;
14. jotuvaweto na grupata l+j vo slu~aite od tipot zeqe, koqe (vo
ju`niot pojas od ovaa oblast: zele, kole);
15. pazeweto na konsonantskata grupa bn: debne, yebne;
16. disimilacijata na mn vo ml: mlogo, mlozina;
17. promenata na mj vo mw: zemwa, lamwa;
18. i poluzvu~niot izgovor na krajnite zvu~ni soglaski: du, dl, mu,
su i dr.

Znaten e brojot i na morfolo{ko-sintaksi~ki osobenosti i crti od ob-

lasta na zboroobrazuvaweto:
19. imenkite na -a mno`ina obrazuvaat so nastavkata -e : jabuke, ku}e,
sudije;
20. kako i atributskite zborovi koga se upotrebeni so ovoj tip imenki:
goleme ku}e, bele ko{uqe, crne slive;
21. imenkite od sreden rod na -e mno`ina obrazuvaat obi~no so
nastavkata -iki (-i}i): piliki - pili}i, prasiki - prasi}i, teliki -
teli}i;
22. izbrojana mno`ina so nastavkata -a;
23. edinstveno vo ovie govori vo Makedonija se pazi razlikata me|u
op{tata i nominativnata forma kaj odu{evenite imenki od ma{ki rod
{to zavr{uvaat na konsonant: ~ovek ~oveka, so atributski zbor: dobar
~ovek dobroga ~oveka.

Od drugite makedonski dijalekti severnite govori gi izdeluvaat u{te:

24. zamenkite svaki (svakoga, svakakv);
25. zamenskite formi wojze, wojno (sprema nejze, nejzino - nejno vo
drugite na{i govori);
26. kratkata zamenska forma za `enski rod gu (poretko ga);
27. potoa formite wega, ga;
28. kako i nastavkata -oga : svakoga, nekoga, nikoga, dobroga, itn.,

a kaj glagolite:

40
 29. izedna~uvaweto na prezentskata osnova vo site lica: vika, vika-v;
nosi, nosi-m, nosi-v; ide, ide-m, ide-v, pokraj nosu, idu, odn. no{u, i|u vo
1 l. edn.;
30. mno`inskata nastavka -mo : imamo, nosimo, se~emo;
31. nastavkata -v () vo 3 l. mn. na sega{noto vreme: imav, nosiv, idev,
odn. ima, nosi, ide;
32. imperfektno-aoristnite nastavki za 1 i 2 l. mn. -smo, -ste pokraj -
mo, -te : vikasmo, vikaste, pokraj vikamo, vikate;
33. nastavkata -{e vo 3 l. mn. vo aoristot: reko{e, dojdo{e, pokraj
rekoa, dojdoa;
34. obrazuvaweto na konstrukciite od tipot te{e (}e{e) da ide, te{e
(}e{e) da raboti;
35. ili tel (e) da ide, tel (e) da raboti, odn. }el (e) da ide;
36. participskata nastavka -ja, koja se upotrebuva vo eden del od ova
podra~je: do{ja (i do{ja, do{aja), imaja, nosija, pokraj do{l, imal.

Za ovie govori karakteristi~na e i upotrebata na predlozite:

37. uz: projde us ku}u, oti{l uz reku, uz wega projde;
38. vi{e : zamina vi{e selo, vi{e put se naka~i;
39. proz: projde pros selo, proz wivu ide{e;
40. iz: vrnaja se is Skopje, kd otido{e iz Vrawe.

Upotrebata na svrznicite:
41. budi : Budi sam siroma pa sam i boln;
42. negoli so komparativno zna~ewe: poarno je da kopam u rudnik negoli
da sedim bez rabotu.

Upotrebata na imenskite obrazuvawa so sufiksite:

43. -a~a : vampira~a, mrsoqa~a, promewa~a, debeqa~a, krsta~a;
44. -u{a : vodaru{a, ov~aru{a, kozaru{a, sviwaru{a;
45. -owa : ligowa, sivowa;
46. -o}a : lo{o}a, gluvo}a, staro}a, prosto}a, slabo}a, samo}a,
47. i -iwa : dobriwa, jakotiwa, lo{otiwa, samotiwa, ubaviwa.

Treba da se istakne deka site privedenive osobenosti se

karakteristi~ni i za grani~nite srpski prizrensko-ju`nomoravski govori.
Toj fakt pak dovolno jasno uka`uva i za odnosot i vrskata na na{eto
severno dijalektno podra~je so ju`niot pojas od srpskite torla~ki
dijalekti.
Granicite me|u severnite govori i drugata makedonska jazi~na
teritorija se dvi`at pribli`no po pravecot Tetovo Skopje Sveti
Nikole Zletovo. Taka zemeno vo op{ti crti. No to~na slika za ju`nata
granica na severnata govorna zona ni poka`uvaat izoglosite na
spomenatite dijalektni osobenosti.

41
1. FONOLOGIJA
 1.1. VOKALNITE SISTEMI VO MAKEDONSKIOT DIJALEKTEN
JAZIK OD SLAVISTI^KI I OD BALKANOLO[KI ASPEKT

Celta na ovoj tekst e da se napravi obid za eden tipolo{ki presek na

vokalnite sistemi vo makedonskite dijalekti kako na sinhroniski, taka i
na dijahroniski plan, a vrz fonot na eden po{irok ju`noslovenski jazi~en
areal i so osvrt na dijalektite na neslovenskite balkanski jazici {to
neposredno grani~at so slovenskite dijalekti. Od slovenskite gi zemam
pod vnimanie pokraj makedonskite srpskite i bugarskite dijalekti.

1. Na teritorijata na makedonskiot jazik gi nao|ame slednite vokalni fo-

nemi:

i / u
e o
+ , ()
a

Gornite fonemi funkcioniraat vo slednite sistemi:

1.1. i u
e o +
a

Ovoj sistem prevladuva vo pove}eto centralni govori (prilepskiot,

bitolskiot so demirhisarskiot, ki~evskiot, pore~kiot i vo del od
vele{koto i skopskoto govorno podra~je) i vo malorekanskiot od
debarskata grupa (Vidoeski, 1978, 1983).
Silabemata // so status na fonema ja opredeluvame po
distribucioniot kriterium, bidej}i mo`e da se javi i vo neposredno
sosedstvo so vokal, sp. put / pot (phut), vot (vv), vovi / voj, za|a,
preti. Vo malorekanskiot i /l/ vr{i slogotvorna funkcija, no tamu
nemame primeri za nego vo vokalno opkru`uvawe, sp. vk, dgo.

1.2. a) i u b) i u

e o e o +
a a

45
 Sistemot pod a) funkcionira na po{irok areal vo Makedonija: vo
ju`nite govori na pravecot Kostur Kajlar Voden Solun Serez
Drama, vo site isto~ni makedonski govori, a vo zapadna Makedonija vo
gostivarskiot, debarskiot, ohridsko-prespanskite i govorot na Gora
(Prizrensko) na srpska teritorija (Vidoeski, 1978).
Sistemot pod b) (so vokalno ) e ograni~en vo severnite makedonski go-
vori (tetovskiot, skopsko-crnogorskiot, kumanovsko-kratovskite). I vo
ovie govori // mo`e da stoi vo sosedstvo so vokal, sp. pot (phot), v
vt (~lenuvana forma od v < vh), v'l (v{il) (Kumanovo, Vidoeski,
1978).

1.3. Sistemot

i u
e o
a

e ograni~en na mal prostor vo Kostursko na pravecot Kostursko Ezero

albanska granica vo oblasta na slivot na rekata Belica.

1.4. Sedum~leniot vokalen sistem od tipot

i u
e o

a
karakteristi~en e za govorot na islamiziranoto makedonsko naselenie vo
oblasta Reka (Debarsko) rekanski ili `irovni~ki govor i vo nekolku
sela vo Skopsko (Dr`ilovo, Pagaru{a i dr.) i vo Vele{ko (Melnica, G.
Vranovci) naseleni so preselnici od rekanskite muslimanski sela.
Porano ovoj govor zafa}al po{irok areal podlaboko na teritorijata na
dene{na Albanija.

1.5. Sistemot

i u

e o
a

46
na makedonskiot jazi~en areal se javuva vo tri govorni individualnosti
vo su{ko-viso~kiot govor {to go reprezentiraat pet sela vo oblasta
Bogdansko (isto~no od Solun), vo razlo{kiot i vo gocedel~evskiot
(nevrokopskiot) govor vo Pirinska Makedonija (Vidoeski, 1978, 1987;
Mir~ev, 1936).

1.6. Sistemot

i u
e o

a

ograni~en e na dve govorni oazi vo rado{ko-vev~anskiot govor vo

Stru{ko, {to go reprezentiraat ~etiri sela, i govorot na nekolku sela vo
oblasta Kostenarija na ju`nata periferija na kosturskoto govorno
podra~je (Vidoeski, 1978, 1983).

1.7. Vo govorot na dve slovenski oazi vo Kor~ansko (ju`na Albanija)

Bobo{tica i Drenoveni funkcionira sistem so slednite osum fonemi:

i u

e o

a

vo koj // i // se javuvaat, glavno, vo tu|i leksemi (Mazon, 1936; Vidoeski,

1983).

1.8. Vo nekolku dijalektni punktovi na makedonsko-albanskoto

pograni~je funkcionira i fonemata // vo sistemot:

i u
e o
a

47
 vo drimkolsko-golobrdskiot govor na makedonsko-albanskoto pograni~je
me|u Debar i Struga, vo devet sela (Qubojno, German i dr.) na
jugoisto~nata strana na Prespanskoto Ezero i vo nestramskiot govor vo
Kostursko (Vidoeski, 1978, 1983, 1989).

1.9. Vo nekolku sela vo Gocedel~evsko (Gode{evo, Slan{ten), vo

Dramsko (Kalapot) i vo oblasta ^e~ (Debren, Rakite{ i dr.) konstatiran e
vokalot // vo nekoi punktovi kako oddelna fonema (Kalapot), negde kako
alofon na /i/. Ako go cenime vokalot // kako fonema, toga{ vokalniot
sistem vo celina na kalopotskiot govor ni se predlaga vo sledniot vid (vo
akcentirana pozicija) (Ivanov, 1966, 1977 : 82).

i u

e o
a

2. Vo site privedeni sistemi osnovnata baza ja so~inuvaat fonemite /i,

e, a, o, u/. Tie mo`at da se javuvaat vo site fonetski i morfolo{ki pozicii
na zboroformite, zna~i vo site vidovi morfemi, vklu~uvaj}i gi i grama-
ti~kite, vo sosedstvo so site soglaski, nezavisno od akcentskata pozicija,
i mo`at da obrazuvaat grupi sekoja od niv so site. Toj e klasi~en vokalen
sistem, koj e karakteristi~en i za standardniot makedonski jazik.
Fonemite /, , , , / vo odnos na klasi~niot sistem poka`uvaat
izvesni ograni~uvawa kako vo pogled na distribucijata vo zboroformite,
nekoi i vo morfemite, taka i vo odnos na akcentskoto mesto, a nekoi se
zavisni u{te i od soglasni~koto sosedstvo i od vidot na slogot {to sledi.
Site tie ne se javuvaat zaedno nitu vo eden dijalekten sistem. Pove}eto od
niv ne se sre}avaat vo grupi so drugi vokali, nitu pak se udvojuvaat (so
isklu~ok na vo severnite govori). Vo mnogu slu~ai seto toa zavisi i od
nivnoto poteklo.

2.1. Fonemata // geografski e najograni~ena, se javuva samo vo govorot

na spomenatite kor~anski sela (Bobo{tica i Drenoveni), kade {to `ivee
vo jazi~en pogled me{ana populacija Makedonci, Albanci, Vlasi
(Aromani) i kade {to e albanskiot jazik so presti` kako slu`ben
standard, i vo govorot na Orahovac na Kosovo. Ve}e spomnavme deka ovaa
fonema ima marginalna funkcija vo sistemot (Vidoeski, 1981 : 753; Ivi,
Remeti, 1981 : 579).

2.2. Fonemata // e konstatirana vo nekolku sela vo Gocedel~evsko (Go-

de{evo, Slan{ten, Ivanov, 1966 : 503), vo Dramsko (s. Kalapot) i vo pove}e
sela vo oblasta ^e~ (Debren, Rakiten i dr., Ivanov, 1977 : 53). Pora{irena

48
e vo bugarskite dijalekti, negde kako oddelna fonema, vo drugi govori kako
alofon na /i/ zad tvrda soglaska vo smoljanskiot, {umenskiot i vo nekoi
lokalni govori vo Trakija (Ksantisko, Krxalisko, Stokov, 1968 : 134;
Tilkov, 1962 : 237). Vo nekoi govori se javuva nasporedno so /i/, vo drugi
nasporedno so //, sp. rba, sn, st, i `tu, ~stu, no i pt, spk
(poslednive primeri kako vo Visoka i Zarovo vo Solunsko; Bod`iev, 1991
: 104).

2.3. Fonemata // zafa}a pogolemi areali na makedonskata jazi~na teri-

torija na seta ju`na periferija na pravecot Kostur Kajlar Voden
Solun Serez Drama, vo site isto~ni makedonski govori, potoa vo
severnite na seto makedonsko-srpsko pograni~je, i vo zapadna Makedonija
vo Gostivarsko, Debarsko, Ohridsko i Prespansko (Vidoeski, 1978). Na
fonolo{ki plan obrazuva korelacija so fonemata /a/ kako nejzin visok
korelat. Se javuva po pravilo vo {esto~leniot vokalen sistem (1.2.), no i
vo sistemite pod br. 1.5. (su{ko-viso~kiot) i 1.7. (bobo{tenskiot) zaedno
so fonemata //.
Vo bugarskiot dijasistem taa se javuva, kako {to e poznato, skoro na
seta teritorija, a se sre}ava i na {irok areal na srpskoto jazi~no podra~je
na pravecot Prizren Vrawe Ni{ Zae~ar do Dunav. Vo site tie govori
funkcionira vo sistemot pod 1.2., osven vo orahova~kiot govor (Metohija),
kade {to se javuva i vo poslo`en sistem (vo akcentirana pozicija):

i u
e o
a

odn. (vo neakcentirana):

i u

a

(Ivi, Remeti, 1981 : 579), i vo nekoi bugarski dijalekti, na pr. vo hvoj-

nenskiot i zlatogorskiot vo Rodopite, vo koi figurira i fonemata //,
kako vo su{ko-viso~kiot (1.5.) (Stokov, 1968 : 92, 96).
Vo pogled na distribucijata // se odnesuva razli~no po govorite
zavisno od nejzinoto poteklo. Vo govorite kade {to gi kontinuira starite
reducirani vokali *&, *% vo severnite makedonski govori i vo grani~nite
srpski dijalekti, ili samo *% vo sersko-dramskite, gocedel~evskiot i vo
pove}eto bugarski dijalekti, // mo`e da se javi vo site fonetski i

49
morfolo{ki pozicii vo nekolku alofoni, a mo`e da se javi i vo grupi so
drugi vokali, sp. d{ d`dt, m (*mx), ~len. m't, v vt, me (meh)
m'et, sn'a sn'e / sn'i i dr.
Vo govorite kade {to e dobieno od nosovkata * i od vokalnata kompo-
nenta na sonantskite sekvenci r-r i l-l vo zapadnite i vo ju`nite pe-
riferni makedonski govori, ili samo od l-l vo {tipsko-strumi~kite,
male{evsko-pirinskite i tikve{ko-mariovskite govori, po pravilo // se
javuva samo vo korenski morfemi i ne se sre}ava vo grupi so drugi vokali.
Od op{toslovenski aspekt gledano, fonemata // se javuva vo sistemi na
ju`nata periferija na slovenskiot svet i, glavno, na pograni~jeto so
drugite balkanski neslovenski sistemi {to imaat fonema //
(aromanskite, albanskiot, gr~ki dijalekti, turskiot). Ovie sistemi
mo`ele da dejstvuvaat kako vo za~uvuvaweto na eroviot izgovor na starite
*&, *%, taka i vo pojavata na novo // vo govorite kade {to erovite ve}e bile
defonologizirani, glavno, na makedonskiot jazi~en areal.

2.4. Fonemata // vo kostursko-beli~kiot sistem (1.3.) e kontinuant na

nosovkata * i vokalot od sonantskite sekvenci r-r i l-l, sp. r'ka,
p'rsti, v'lna, ima ograni~ena distribucija se javuva samo vo korenski
morfemi nezavisno od akcentskata pozicija. Na razvoen plan pretstavuva
preodna faza me|u refleksot /a/, odn. /an-am/ i /ar, al/ vo kor~anskiot
makedonski govor, so koj beli~kiot grani~i na zapad, i refleksot //, odn.
/n-m, r, l/ vo kosturskiot.
Vakva vrednost za * i za vokalite vo spomenatite sonantski grupi
poznava na makedonskiot teren u{te rekanskiot govor (1.4.), no tamu so
u{te potesna distribucija, bidej}i se realizira vo neakcentirana
pozicija, a vo akcentirana samo koga akcentot pa|a na antipenultima, sp.
k'pina, p'ti{~a, t'pani, v'rbete, m'lynica, m'lyime, v'lnata, i:
kp'inata, pt'i{~ata, tp'anite, mlyn'icete, vo sintagmatski spoevi:
n'a-rka, p'od-vrba, n'a-pt (: pt p'tot, t'pan, trn, v'rba, vlk,
v'lna vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zboroformi koi se sekoga{
acentirani (v. 1.4.). Bidej}i se raboti i ovde za novo po poteklo // i od
istite stari vokali, i vo ovoj govor se javuva samo vo korenski morfemi.

2.5. Fonemata // se javuva kako preden korelat so fonemata /a/ vo kor-

~anskiot (1.7.), razlo{kiot, su{ko-viso~kiot, gocedel~evskiot (1.5.) i so
// vo rado{ko-vev~anskiot (1.6.), a nadvor od Makedonija vo nekolku
punktovi vo Crna Gora (Gorana, Wegu{i, Anxelat, Petrovi, upi, 1981 :
529; Ivi, Petrovi, 1981 : 537; Petrovi, 1981 : 552), a na bugarskoto
jazi~no podra~je vo smoljanskiot, velinskiot, kostandovskiot govor vo
Rodopite (Stokov, 1968 : 89, 93, 132). Distribucijata na // zavisi, kako i
na //, od nejzinoto istorisko poteklo.
Vo kor~anskiot (bobo{tenskiot), su{ko-viso~kiot, razlo{kiot i
gocedel~evskiot se ~uva starata vrednost na *. Vo site tie govori // se

50
realizira samo vo akcentirana pozicija, dodeka vo neakcentirana se
neutralizira so vokalot /e/ vo kor~anskiot, razlo{kiot, gocedel~evskiot,
i so neakcentiranoto /a/ vo su{ko-viso~kiot, sp. br''k br'g'o(t), r''k
r'k'at (Suho, Visoka), br'k breg'o, r'ka rek'ata (Razlog), br'jk
br'jgo, r'jka, no breg'ovi, rek'ata (Bobo{tica). Od primerive se gleda
deka vo su{ko-viso~kiot refleksot na * ja palatalizira prethodnata
soglaska, vo razlo{kiot toj ne vlijae vrz bojata na prethodnata soglaska, a
vo bobo{tenskiot se realizira kako diftong /j/.
Vo vrska so distribucijata na stariot jat vo krajnite jugoisto~ni
govori ima u{te edno ograni~uvawe vidot na slednata soglaska i vidot
na sledniot slog (dali e toj mek ili tvrd). Vo gocedel~evskiot i vo nekoi
severni dramski sela fonemata // se realizira vo akcentiran slog i ako
sledi meka soglaska i/ili slog so preden vokal, dodeka koga e slednata
soglaska tvrda i/ili tvrd slog // se neutralizira so /a/ koe ja palatalizira
prethodnata soglaska, sp. b'li : b'al, b''al, b''al, m''sec, sm''{no, r''ka :
r''ki, no rek'ta (Ivanov, 1977 : 75; Mir~ev, 1936 : 22).
Stariot jat () se ~uva vo pove}e punktovi i vo rodopskite i vo
trakiskite bugarski dijalekti, nekade vo site fonetski i morfolo{ki
pozicii, sp. sn'k sng't, gul''m gul''ma gul''mi vo smoljanskiot,
hvojnenskiot, {irokola{kiot, vo nekoi govori samo vo akcentirani
slogovi nezavisno od vidot na sledniot slog i konsonant, sp. b'l, b'la,
b'li, d'du, d'te, no dec'a vo babja{kiot i velingradskiot,
kostandovskiot, rakitovskiot vo ^epinsko, a negde so onie ograni~uvawa
kako vo gocedel~evskiot, sp. b'li, vr'me, d'te (pod akcent i pred mek
slog), bal'{ka (pred meka soglaska), no v''ara, b''alo (pred tvrd slog i
tvrda soglaska), i dec'a, mlek'oto (vo neakcentiran slog vo zlatogradskiot
i vo govorite vo Ksantisko (Stokov, 1968 : 132134) i Dimoti~ko vo
Trakija (Bod`iev, 1991 : 103, 119).
Kako {to se gleda od prethodnoto izlagawe, starata vrednost na jat,
ili poto~no stariot // se zadr`al vo arhai~nite slovenski govori na
jazi~noto pograni~je so neslovenskite jazici vo oddelni govorni oazi i so
razli~na distribucija.
Vo eden broj dijalektni punktovi, kade {to se zagubilo staroto //, se
javilo novo //. Na makedonskiot dijasistem takvo e po poteklo // vo
rado{ko-vev~anskiot (1.6.), dobieno kako refleks na nosovkata * i
vokalot vo starite sonantskite sekvenci r-r i l-l zad nelabijalni
soglaski i vo akcentirana pozicija, vo eden broj slu~ai i od /a/ vo
sosedstvo na nazalna soglaska kako i so kontrakcija na grupata /ae/, sp.
gns, dp dbot, z'bi, j'`e, k'saj, r'ka, s'doj (od *), d'rvo, g'rlo,
z'rno, s'rce, g'ltat, s'nce, znjt (znaet), zk (zaek). Zad labijalnite
soglaski se neutralizira so fonemata //: pt, mmit, v'rba, v'lna (v.
2.6.).

51
 Vo kostenariskiot govor vo Kostursko // se dobilo od vokalot vo
starite sekvenci r-r, sp. z'rno, p'rsti, s'rce. I vo toj govor korelira
so fonemata // (Vidoeski, 1989).
Vo drugite ju`noslovenski sistemi // e konstatirano vo nekolku
punktovi vo Crna Gora vo govorot na Gorana, Re`evi}i, Wegu{i,
Anxelat (Petrovi, 1981 : 528, 553; Petrovi, upi, 1981 : 529; Ivi,
Petrovi, 1981 : 537) i vo govorot na Orahovac vo Metohija (Ivi,
Remeti, 1981 : 579). Vo site tie govori // e dobieno kako refleks na //
(mesto starite *%, *&), sp. d{, ln, dans (Gorana), vo nekoi punktovi i so
kontrakcija na /ae, o/, sp. zdno (zaedno), kot (koto), do{ (do{o)
(Anxelat). Vo mrkovi}kiot govor // korelira so /a/ vo {esto~len sistem
od tipot na osnovniot bobo{tenski (1.5.), a vo drugite punktovi korelira
so // nezavisno od akcentskata pozicija vo slednite sistemi:

a) i u odn. i: u:
e o e: o:
: :

b) i u
e o

a

pod a) vo akcentirani slogovi, pod b) vo neakcentirani. Ne{to poslo`en

sistem ima orahova~kiot govor, sp.

i u
e o

a

Novo // poznavaat i bugarskite govori vo Tetevensko i vo dve sela vo

Pomorisko (Kozi~ino, porano Erke~) i vo Varnensko (Golica). I vo dvata
govora // e refleks na * i na dvata era (*, *), vo nekoi tetevenski sela i
na vokalot vo starite sonantskite grupi r-r i l-l (Staro Selo), i se
realizira samo pod akcent, sp. d'p, g'ba, k'{ta, r'ka, vo op{tata forma

Vo dijalektniot materijal citiran spored drugi avtori znakot q e zamenet so .

52
glav', ofc' (od *), b'~va, d'{, s'n, zab', nus' (zabot, nosot) (mesto *),
p'n, p's, l'skaf, kr's, v'lna, g'ltam, no zb'i (: zap), d`d'ec, vrb'a (vo
neakcentirana pozicija) vo tetevenskiot, a vo govorot na Kozi~ino
(erke~kiot) /:/ e sekoga{ dolgo: z:p, d:p, m:{ (< *), d:{, s:n (< *%), i
[] vo neakcentirani slogovi: db': (dabot), m`':, sn': (Stokov, 1968 :
78, 79).
I da sumirame: Novoto // se javilo vo govori kade {to staroto se
zagubilo i vo site govori se javuva kako refleks na nosovkata *, vo nekoi
i mesto vokalite vo starite sonantskite grupi r-r i l-l (vo rado{ko-
vev~anskiot i vo nekoi tetevenski sela) i erovite (vo tetevenskiot i
erke~kiot), a vo spomenatite crnogorski punktovi kako refleks na (< *,
*). Novoto //, kako {to ve}e spomnavme, ima ograni~ena distribucija.

2.6. Fonemata // na ju`noslovenskiot teren e nova po poteklo. Na ma-

kedonskiot teren e poznata vo slednite pet govorni individualnosti na
makedonsko-albanskoto jazi~no pograni~je vo `irovni~kiot govor vo
sredniot tek na Radika i vo muslimanskite oazi vo Skopsko i Vele{ko, vo
drimkolsko-golobrdskiot vo koj spa|a i govorot na muslimanskata
populacija vo stru{kite sela Labuni{ta, Podgorci i Oktisi, vo rado{ko-
vev~anskiot vo Stru{ko, vo jugozapadna Makedonija vo qubojnsko-
germanskiot vo Dolna Prespa i vo Kostursko vo oblasta Kostenarija i vo
grat~eto Nestram.
Vo drimkolsko-golobrdskiot // korelira so fonemata /a/ po priznakot
labijalnost vo sistemot 1.8., a istoriski e dobiena kako refleks na *, se-
kundarniot 2 i vokalnata komponenta od starite sekvenci r-r i l-l,
sp. grdi, rka, pt pti{~a, n'a-pt, mska, mgla, t{~a, snga, vrba,
srce srceto, vlk vlci vlcite, slya.
Vo toj sistem funkcionira i vo qubojnsko-germanskiot govor vo Dolna
Prespa, no vo nego mesto sekvencite r-r imame vokalno , taka {to // se
javuva samo kako refleks na * i na vokalot vo starite l-l, sp. zp zbi
zbite, p'o-zbi, rka rcete, n'a-rka, v'lna, v'lneno vln'enoto,
p'lno, m'lyi, ili so reducirano l : d'go, `'to, s'za, no vni, gne, dvo,
sp.
Identi~en razvoj so qubojnsko-germanskiot fonemata // imala i vo
nestramskiot govor, sp. r'ka r'kata, so zapazen nazalizam: zp z'mbi,
gr'ndi, p'ndar, pndarn'ica, vlk v'lci v'lcite, s'lya, `'lto,
`lt'ilo (: v'ba, z'no, sp, vo fonetska realizacija zqno, sqp).
Vo rado{ko-vev~anskiot // funkcionira vo sistemot 1.6. kako zaden i
labijalen korelat so //. Istoriski e kontinuant na *, sekundarno nazali-
ziranoto /a/ i vokalot od sekvencite r-r i l-l, a se realizira zad
labijalna soglaska, sp. mka, pt pti{ta, vlk vlci, vlna, mlyit,
plno, brzo, vrba, frl'at, prsti, mska, mgla, mmit (: zp zbi,
slya, grne).

53
 Vo takov sistem // se javuva i vo kostenariskiot govor vo Kostursko,
samo {to tamu e dobieno kako refleks na * i vokalnata komponenta na
starite l-l vo site fonetski pozicii, sp. v'glen, dp d'bja, m{
m'`i, r'ka, v'lna, g'lta, s'lya (: prsti, srce) (Vidoeski, 1989).
Vo rekanskiot (`irovni~kiot) govor, vklu~uvaj}i gi tuka i govorite
na skopskite i vele{kite muslimansko-torbe{ki oazi, // fonolo{ki se
realizira samo vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zboroformi, koi se sekoga{
akcentirani, dodeka vo site drugi fonetski i morfolo{ki pozicii kako
refleks za nosovkata * i vokalot od sonantskite sekvenci ima refleks //,
sp. zp zbot zbi : z'bite, p'o-zbi, pt ptot : p'ti{~a, n'a-pt,
znm zn'eme, vlk vlci : v'lcite, vlna : v'lnata, v'lneno, prst
prstot prsti : p'rstite, n'a-prsti.
Na {tokavskiot teren fonemata // ja poznavaat, vidovme, govorite vo
Negu{i, Re`evi}i i Gorana vo Crna Gora, kade {to e istoriski dobiena od
dolgo /:/ i so kontrakcija na grupata /ao/, sp. d: (dao), krep: (krepao)
(Petrovi, 1981 : 528; Petrovi, upi, 1981 : 529; Ivi, Petrovi, 1981 :
537).
Na bugarskata jazi~na teritorija nea ja poznavaat smoljanskiot i ve-
lingradskiot so kostandovskiot i rakitovskiot podgovor. Vo tie govori e
dobiena kako kontinuant na dvete nosovki (*, *), dvata era (*%,*&) i
vokalot od sonantskite sekvenci r-r i l-l vo akcentirana pozicija, so
taa razlika {to kako refleks na prednite *& i * ja palatalizira
prethodnata soglaska, sp. d{ d`d't, zp zb's, r'k rk's, krf,
drv, b'l'hi, vl'k, i t''mn, l''snu, m''s, kl''tv (Stokov, 1968 : 89,
93). Morfolo{ki vo ovie govori, kako {to poka`uvaat primerive, ne e
ograni~ena. Ovie se edinstveni govori kade {to e dobiena i od predni
vokali. Taa funkcionira vo sistem identi~en so rado{ko-vev~anskiot
(1.6.), koj isto taka se realizira vo akcentirana pozicija.

2.7. Od privedenive {est vokalni fonemi na istoriski plan tri od niv

/, , / se nasledeni od postarata razvojna etapa na makedonskiot jazik: //
ja kontinuira praslovenskata samoglaska *y i se javuva kako relikt vo eden
punkt na jugoisto~noto jazi~no pograni~je; // gi kontinuira starite
reducirani vokali *% i *& vo severnite govori (d{, dn), vo jugoisto~nite
na pravecot Solun Drama Goce Del~ev (Nevrokop) go kontinuira *
(d{), i se javuva kako refleks na * na seta ju`na i zapadna periferija,
kontinuirano na pograni~jeto so gr~kiot i aromanskiot (vla{kiot)
dijalekten jazik, i vo oddelni zoni na zapad na pograni~jeto so albanskata
jazi~na teritorija. Fonemata // so starata glasovna vrednost (v'ra) se
za~uvala isto taka samo na ju`nata periferija vo govorot na Bobo{tica
koj se nao|a vo opkru`enie so albanski i aromanski jazi~en element, vo
dve-tri izolirani naselbi (Suho, Visoka, Ilinec, Balevec) vo oblasta
Bogdansko, isto taka opkru`eni so neslovensko naselenie, i na krajniot
istok vo nekolku punktovi na pograni~jeto so arhai~nite rodopski govori

54
na bugarskata jazi~na teritorija. Geografskiot raspored na punktovite
kade {to se sre}avaat ovie fonemi nedvosmisleno poka`uva deka za
nivnata reliktnost pridonesle balkanskite neslovenski jazici. Fonemite
// i // se nao|aat ve}e vo faza na is~eznuvawe, dodeka fonemata //, koja ja
poznavaat i aromanskite dijalekti, kako i albanskiot i turskiot jazik,
ima vo sistemot stabilna pozicija.
Fonemite /, / staromakedonskiot ne gi poznaval. Tie se dobieni so
refleksacija na nosovkata *, sp. rka > rka, rka, vo nekoi govori i so
refleksacija na vokalnite * i * (vlk, srce vlk, srce). I ovie vokali
se javuvaat samo vo dijalektite na makedonsko-albanskoto, odn.
makedonsko-aromanskoto pograni~je. Tie funkcioniraat i vo sistemite na
nekoi albanski i aromanski dijalekti. Na zapadnata jazi~na periferija vo
dva punkta, vidovme, funkcionira i vokalot // koj e dobien pak kako
refleks na nosovkata * i vokalnite *, * (rka, slya, srce vo
rado{ko-vev~anskiot) ili samo kako refleks na * (srce vo kostursko-
kostenariskiot govor).
Fonemata // vo bobo{tenskiot govor se javila pod vlijanie na
albanskiot.
Site ovie vokali, kako {to poka`avme, se javuvaat i na srpsko-
albanskoto pograni~je, a na bugarskata jazi~na teritorija isto taka
prete`no na ju`nata periferija vo Rodopite i vo Trakija, pak na
me|ujazi~niot kontakt so neslovenskite balkanski jazici.
Balkanskite neslovenski jazici, pred s# aromanskiot i albanskiot,
pokraj gr~kiot i turskiot, odigrale va`na uloga vo formiraweto na
vokalnite sistemi vo makedonskite dijalekti. Tie dejstvuvale vo dva
pravci: vo ju`nite govori tie povlijaele da se zadr`at starite vokali /,
, /, a vo zapadnite makedonski dijalekti pomognale da se razvijat novi
glasovi da se obnovat po drug na~in vokalite // i // i da se javat sosema
novi //, // i //.
Krajna tendencija bila da se popolnat praznite mesta vo korelaciite
so /a/, vo edni da se postigne korelacija po visina (a), vo drugi
korelacija po labijalnost (a), i vo treti korelacija po tembar (a), t.e.

55
 1.2. FONEMATA //

1. Pokraj vokalite /i, e, a, o, u/, koi se javuvaat na seta makedonska

jazi~na teritorija, najop{iren areal zafa}a fonemata //. Nea ja
poznavaat site isto~ni makedonski govori, site severni, pogolemiot del
od kostursko-lerinskoto podra~je, i vo Zapadna Makedonija
gostivarskiot (gornopolo{kiot), debarskiot, stru{kiot, ohridskiot i
prespanskiot bez jugoisto~nite sela. Kako marginalna fonema so
ograni~ena distribucija se sre}ava u{te vo vele{kiot, vo skopskiot
gradski govor zaedno so govorot na Blatijata, kako i vo govorite po
Pelagonija. So drugi zborovi, // otsustvuva vo vokalnite sistemi vo del od
zapadnomakedonskite * > /a/-govori, vo malorekanskiot, vev~ansko-ra-
do{kiot, prespanskiot * > //-govor, i na krajniot jugozapad vo govorot na
Kostenarijata i vo del od nestramskiot vo Kostursko (v. karta 1).

2. Vo site makedonski govori {to go poznavaat vokalot //, toj se

realizira vo silna pozicija pribli`no ednakvo. Se obrazuva vo sredniot
del na usnata praznina so ne{to povisoko izdignuvawe na grbot na jazikot
otkolku pri izgovorot na vokalot /a/ i bez u~estvo na usnite, koi zazemaat
neutralna polo`ba.
Po mestoto na obrazuvaweto vokalot // e od zaden red, po u~estvoto na
usnite nelabijalen (nezaokru`en), po obemot na otvorot vo usnata
praznina tesen, a po stepenot na izdignuvaweto na jazikot e sreden.
Spored akusti~kite priznaci po odnos na /a/ e difuzen, redundantno
kompakten po odnos na /e/ i so sredna tonalnost.
Vo oddelni dijalekti, }e vidime, // se javuva vo pove}e pozicioni alo-
foni. Osven toa me|u dijalektite vo vrska so fonemata // se javuvaat
razliki vo pogled na nejzinoto istorisko poteklo, a od toa zavisi vo golem
stepen i nejzinata ~estota i distribucija.

3. Vo severnite govori fonemata // istoriski e dobiena kako

regularen kontinuant na jakite *%, *& : d{, sn, ru~k, dn, ps, 'ovs,
t'mn, na sekundarniot 2 : r'ekl, 'ogn, v'etr; vo nekolku leksemi ja
nao|ame mesto vokalnoto * vo sekvencata /l/: slba, slnce, slza, dlgo,
tl~e, potoa vo turskite leksemi mesto vokalot , sp. kna, kalabalk.

57
Vokalniot sistem na severnite govori se sostoi od slednive {est fonemi:

i u
e o
a

Osven toa vo ovoj sistem funkcija na silabema vr{i i //, sp. '{, 'ti,
v' v't v'ovi.
Po stepenot na usniot otvor // stoi vo korelacija so vokalot /a/ kako
negov zatvoren (visok) parnik; so vokalot /e/ se oponira kako negov zaden, a
so /o/ kako nezaokru`en korelat.
Vo severnite govori // se javuva vo site vidovi leksi~ki morfemi, sp.
b~va, v{ka, dn (vo korenska morfema), 'opnk, k'onc, dns (vo
sufiksi), kako i vo ~lenskata morfema -t : k'owt, p'etlt, a po
analogija i vo morfemite -v, -n : ~'ovekv, ~'ovekn (vo skopsko-
crnogorskiot).
Po odnos na pozicijata vo zboroformite // po pravilo se javuva vo me-
dijalna pozicija. Vo finalna pozicija i na po~etokot se sre}ava samo vo slu-
~aite kade {to do{lo do gubewe na fonemata /h/, sp. l{ti, lcna (< h-), m
(< mh).
Vo ovie govori // mnogu retko vleguva vo grupa so drugi vokali. Osven
vo slu~aite kako m'et, vr'at, ko`'ut, kade {to se zagubilo /h/, drugi
primeri ne se konstatirani.
Na ovoj teren fonemata // se javuva vo dva osnovni alofona [] vo ak-
centiran slog i [] fon blizok do /a/, vo neakcentiran slog, sp. dn :
dn's, t'mn, l'sn.

4. Vo gornopolo{kiot (Vidoeski, 1981 : 639) i vo del od tetovskiot

govor, vo debarskiot, stru{kiot, ohridskiot, prespanskiot i kosturskiot
govor fonemata // se javuva kako kontinuant na nazalot * vo leksi~kite
morfemi, mesto sekundarniot 2 isto taka samo vo korenot, sp. grdi, dp,
pt, rka, bdnik, mgla, mska, vo sekvencite /r, l/ kako kontinuant na
vokalnite *, *, sp. r{, rkat, vrni(t), drvo, prsti, vlk, gltka,
`lto, klk, plno. Vo red oddelni leksemi vo leksi~kite morfemi //
nao|ame i mesto vokalot /a/ koga se nao|a vo sosedstvo so sonantite /m, n, j/,
sp. jsika, jgotka, mmi{, m{~ea, snga, znet (Struga).
Vo ohridskiot gradski govor i vo tetovskiot (Popovski, 1970 : 20),
osven vo spomenative slu~ai // se dobilo od /a/ vo akcentiran
neinicijalen slog, sp. mag'reto (: m'agare), mag'rica (: magar'icata),
tp'nite (: tpan), i vo akcentski celosti: na-m'jka-mu, na-m'jka-mi (:
m'ajka-mu), ov'-dete, star'-ku}a.

58
 I ovie govori poznavaat {esto~len vokalen sistem vo koj fonemata //
isto taka obrazuva korelativni parovi so /a, e, o/ po priznacite zatvore-
nost, zadnost i nezaokru`enost. Me|utoa, vo ovie govori fonemata // se
javuva samo vo korenski morfemi (so isklu~ok na ohridskiot i
gostivarskiot vo slu~aite kade {to se dobilo // od /a/ vo spomenatata
pozicija), ne mo`e da stoi vo finalna pozicija, a na po~etokot se sre}ava
samo vo sekvencata /r/ : r{, r|a. Mnogu se retki i vokalni sekvenci so
//, osven onie na morfemskata granica so prefiks od tipot zar|a, zar`i,
prerti.
Vo ovie govori neobi~ni se vokalni grupi so //, ako gi isklu~ime
slu~aite kade {to ovaa fonema vodi poteklo od /a/, sp. znet, sno pokraj
sno (Ohrid).

5. Na potesnoto skopsko podra~je vo gradskiot i blatskiot govor fo-

nemata // se javuva vo ograni~en broj primeri mesto nosovkata * vo
leksemite: gs, gze~ki, ksna, mesto vokalot vo turski zaemki: kna. Vo
drugite slu~ai * e zameneto so /u/ i so /a/, a vokalnoto * dalo /u/, osven vo
ju`nite blatski sela kade {to ima kontinuant /l/, sp. `lto, klk.
Fonemata // vo ovoj govor vo spomenatite leksemi se javuva vo
korenska morfema i vo medijalna pozicija.
6. Vo isto~nite govori (tikve{ko-mariovskite, {tipsko-strumi~kite
i male{evskiot), i vo ju`niot del od centralniot dijalekt na prostorot
me|u Bitola i Lerin vokalot // se javuva kako kontinuant na *, sp. ba,
vk, vna, gta, `to, kk, mze, pf, pno, vo turskite leksemi mesto
vokalot : ajgr, kna, pijalk, i vo oddelni lokalni govori vo nekolku
leksemi mesto *, sp. gsto, gstak, kdraf, edn~ (Radovi{). Vo
pirinskite govori (blagoevgradskiot, sandanskiot, petri~kiot) osven toa
// se javuva i kako kontinuant na vokalnoto * vo sekvencata /r/: trn,
srce (Stokov, 1968 : 111).
Vokalniot sistem vo site ovie govori go so~inuvaat fonemite /i e,
a, u o/, a vo tikve{ko-mariovskite, {tipsko-strumi~kite i male{evskite
vo funkcija na silabema se javuva i //: v'ot, v'ovi (Negotino).
Vo ovaa grupa govori // se javuva, kako i vo kosturskite, samo vo
korenska morfema, ne mo`e da stoi vo finalna i vo inicijalna pozicija.
Vo grupa so /r/ vo pirinskite govori sekoga{ // se nao|a zad sonantot, sp.
krf, trn, srce.
6.1. Vo razlo{kiot govor (Aleksiev, 1931 : 101), kade {to se javuva //
isto taka kako kontinuant na *, i vo sekvencata /r/ kako kontinuant na *,
sp, vk, kk, krf, trn, ima sedum~len vokalen sistem:

i u
e o
a

59
Me|utoa, distribucionite mo`nosti i diferencijalnite priznaci na //
ostanuvaat isti kako vo male{evskite i vo drugite pirinski govori.

7. Vo ju`nite makedonski dijalekti (kajlarskiot, vodenskiot,

meglenskiot, enixevardarskiot, gevgeliskiot (Ivanov, 1932 : 67, 74),
dojranskiot, kuku{kiot, solunskiot (Oblak, 1896 : 13-15), frekvencijata na
// e zna~itelno pogolema vo odnos na site drugi govori, pa ima i ne{to
po{iroka distribucija.
Istoriski vo ovie govori // se dobilo na pove}e na~ina: kako
kontinuant na nosovkata * vo korenski morfemi, sp. vt'ok, gska, mka,
rka, pt, skp, na sek. 2 vo po~etnite slogovi: mska, mgla, vo sekvencite
/l l/ i /r r/ kako kontinuant na vokalnite *, * : vlk, vlna,
glta, dlgo dlgo, slza slza, drvo drvo, trn trn, trnl'if,
trska trska, i mesto turskiot temen vokal : k{la, kna. Osven toa
na ovoj teren vo neakcentirana pozicija // se javuva i mesto /a/ so
redukcija. Neakcentiranoto /a/ vo tie govori vo inicijalna i vo medijalna
pozicija se realizira kako [] sreden glas me|u // i /a/, ili pak se
neutralizira so //, sp. zp'ule, kl'e{a, mg'are (Tremno Kajlarsko),
rm'ija, z'ojga, lp'uj (Kroncelevo Vodensko), pz'ar, {r'en (Dojran).
Vo red slu~ai pred sonantite /r, l, n/ vo dolnovardarskite govori
vokalot // se javuva i na mestoto na /e/ vo neakcentirani slogovi, naj~esto
na krajot, sp. v'itl, 'orl, p'etl, g'abr, st'e`r, gl'adn, k'orn, 'ostn
(Tremno Kajlarsko), 'orl, v'e~r, u~'itl (Kroncelevo Vodensko). Vo
dojranskiot govor preminot na /e/ vo // e u{te porasprostranet, sp. zjt'in,
mjl'em, vudn'ica (< voden'ica), guvd'ar, m'a~nce, pr`'iva (< pre`'iva),
ugld'alo, krv'et, d'evr, k'amn, p'epl, p'alc, m'olc (Furka).
Na dojransko-gevgeliskiot del od dolnovardarskite govori i vo
severnite kuku{ki sela vo brojni slu~ai vokalot // go nao|ame mesto /o/
isto taka vo neakcentiran slog vo medijalna pozicija, sp. v'ujkfci,
t'atkfci, l'ebve, rg'ove, n'egf, s'edlto, sirm'ah, d'ed-mu (Furka).
Poradi nastanatite izmeni na otvorenite vokali vo neakcentirana po-
zicija vokalniot sistem se javuva vo dve realizacii:
a) pod akcent ima {est vokali:

i u
e o
a
b) vo neakcentirna pozicija vo vodenskiot, pazarskiot i vo del od so-
lunskiot, kade {to se vr{i redukcija na neakcentiranite /e, a, o/ vo site
pozicii, ima tri vokala:
i u

60
bidej}i neakcentiranoto /e/ se neutralizira so /i/, vo oddelni slu~ai,
vidovme, i so //, /o/ so /u/ i /a/ so //, sp. dib'eli, iz'ik, p'oli (< deb'eli, ez'ik,
p'ole), ul'ovu (< ol'ovo), r{'in, v'od (< ar{'in, v'oda) (Solunsko, Oblak,
1896 : 29).
Vo spomenative govori fonemata //, osven vo slu~aite kade {to e
dobiena so redukcija na /a/, ne mo`e da stoi vo finalna i vo inicijalna
pozicija. Vo grupa so /r/, kako kontinuant na vokalnoto * na po~etokot na
zboroformite taa sekoga{ stoi zad sonantot, sp. r{, r`e, r`in'ica
(Tremno), r{, rj|a (Kroncelevo).

8. Vo sersko-dramskite, nevrokopskiot i lagadinskite (su{ko-

viso~kiot) govori fonemata // isto taka kako vo dolnovardarskite se
javuva kako kontinuant na nosovkata * i vokalnite * i *, sp. gska,
k{ta, rka (Suho, Visoka, Sekavec, Plevna), gmba, dmp, rmbi{,
smbuta pred labijalen konsonant, vnyil, kndu, lnk, mn~ ma`
(Suho, Visoka), grlu, trn, `lt, vlna, slza (Visoka), grlo, vrh,
blha, `lt (Sekavec), srp, trn, dlk, vlk (Plevna). Vo dramskiot i vo
nevrokopskiot * e zameneto so // i vo zboroobrazuva~kite i fleksivnite
morfemi, sp.: bert, edt.
No vo ovie govori vo izvesen broj leksemi vokalot // se javuva i mesto
nosovkata *, sp. ~'s, `'nta (vo nevrokopskiot, Mir~ev, 1936 : 12),
z't', z'mam, kl'tva, m'ko (G. Brodi, Ivanov, 1977 : 65), m'so, ~'du
(Kalapot, Ivanov, 1977 : 65).
Osven toa na celoto podra~je od Solun do Goce Del~ev fonemata // se
dobila i kako kontinuant na golemiot er (%), a vo viso~kiot govor u{te i
kako kontinuant na stariot *y. Vo dramskiot i vo gocedel~evskiot *% dalo
// vo site pozicii, zna~i vo site vidovi morfemi, dodeka vo su{ko-
viso~kiot i vo serskiot samo vo korenskite morfemi, sp. b~va, d{, mh,
sn (: ru~'ok, nos'o) (Sekavec), d{, sn, shne, vtk, p'etk (Plevna),
d{', sn', p''ask (vo nevrokopskiot, Mir~ev, 1936 : 11), d{, dh, sn no
grn'ok, v'k'ot (Visoka). Zamenata na *y vo // izvr{ena e vo site pozicii
na zboroformite, sp.: bl, vm'a, kslu, pltku, blh (< *blxy) (Visoka).
Prethodnive primeri, ako se ima u{te predvid i redukcijata na neak-
centiranoto /a/ vo //, kako i predavaweto so // na turskiot temen vokal ,
dovolno uka`uvaat za po{irokata distribucija na fonemata // vo
makedonskite jugoisto~ni dijalekti vo odnos na drugite dijalekti {to ja
poznavaat nea.
No za ovoj teren karakteristi~no e i toa {to // se javuva vo dva
osnovni alofona [] vo akcentiran slog i [] vo neakcentiran. Bidej}i
ovie govori ja poznavaat redukcijata na otvorenite vokali, vo
neakcentirana pozicija se neutralizira izgovorot na // i na /a/, sp. d{ :
d`d'ot, r{ : r{t'a, r'k : rk'at : udj'a, k'oz : kuz'at (Visoka).

61
 I vo razgleduvanive govori fonemata // funkcionira vo sistem od
{est vokali, osven vo su{ko-viso~kiot, gocedel~evskiot, razlo{kiot
govor, kade {to ima sedum~len sistem:
i u
e o
a

9. Vo govorot na seloto Bobo{tica, Kor~ansko, // se javuva kako margi-

nalna fonema, se sre}ava samo vo turski leksemi, sp. ksmet, ft (t. frt),
'azr (t. hazr). Od ova proizleguva deka vo bobo{tenskiot taa ima mnogu
ograni~ena distribucija. Vo ovoj govor osven toa vokalot // funkcionira
vo poslo`en vokalen sistem od osum fonemi:

i () u
e () o
a

Me|utoa, i ovde kako vo su{ko-viso~kiot // obrazuva korelacii so

vokalite /e, o, a/ po ve}e spomenatite priznaci.

10. Sumiraj}i s# {to e izlo`eno pogore sleduva sledniot zaklu~ok.

Fonemata // vo pomala ili pogolema mera ja poznavaat pogolem del
od makedonskite dijalekti.
Taa funkcionira naj~esto vo sistemi od {est fonemi so isklu~ok na
su{ko-viso~kiot, razlo{kiot i gocedel~evskiot (nevrokopskiot), koi ja
poznavaat u{te i fonemata //, i vo kor~anskiot, kade {to se javuva // kako
marginalna fonema.
Vo site makedonski dijalekti {to ja poznavaat fonemata //, taa ob-
razuva korelativni parovi so fonemata /a/ kako nejzin zatvoren (tesen),
akusti~ki difuzen parnik, so /o/ kako nezaokru`en, nelabijaliziran
parnik, a so /e/ obrazuva korelacija po priznakot zadnost, kako zaden
korelat.
Istoriski fonemata // e dobiena:
a) kako kontinuant na silniot *% vo su{ko-viso~kiot, serskiot (vo
korenska morfema), dramsko-ziljahovskiot i gocedel~evskiot (i vo
korenski i vo afiksni morfemi); (karta 1);
b) kako kontinuant na dvata era (*&, *%) vo severnite govori (karta
2);
v) kako kontinuant na nosovkata * (zaedno so sekundarniot 2) vo za-
padnite (gornopolo{kiot, debarskiot, stru{kiot, ohridskiot,
prespanskiot, kosturskiot) i vo ju`nite i jugoisto~nite govori
(kajlarskiot, vo del od lerinskiot, vodensko-pazarskiot, solunskite,

62
gevgeliskiot, dojranskiot, kuku{kiot i toa samo vo korenskite morfemi,
a vo su{ko-viso~kiot, dramskiot i gocedel~evskiot i vo afiksnite
morfemi) (karta 3);
g) vo site makedonski govori kade {to se reflektirala nosovkata * vo
// i vokalnite *, * dale dvofonemni sekvenci so // /l, r/, negde i /r,
l/ vo odredeni fonetski pozicii. Osven toa * dalo /r/ vo pirinskite
govori (blagoevgradskiot, sandanskiot, petri~kiot i razlo{kiot) (karta
4). Vokalnoto * dalo //, kako {to vidovme, vo razlo{kiot, male{evsko-
pirinskite, {tipsko-strumi~kite, tikve{ko-mariovskite, vo isto~niot
del na vele{kiot i lerinskiot govor od Sko~ivirskata tesnina pa s# do
ju`niot breg na Maloto Prespansko Ezero (karta 5);
d) na zapadnata periferija na pravecot Gostivar Debar Struga
Ohrid Prespa Kostur, pa na jug s# do Gramos vo red leksemi fonemata
// se javuva mesto /a/ koga se nao|a vo sosedstvo so nazalen sonant, a vo
oddelni slu~ai i zad /j/, sp. znm, m{tea m{~ea, mmi{, snga (karta
6) i dr.;
|) vo govorot na lagadinskoto selo Visoka // se javuva kako regularen
kontinuant vo site pozicii na *y, sp. sn, ktka, rba (karta 7);
e) vo site dijalekti {to go poznavaat vokalot // so nego se predava i
turskiot temen vokal (vo zaemkite);
`) vo gradskiot ohridski govor i vo gornopolo{kiot, vklu~uvaj}i gi
tuka i ju`nite tetovski sela, // se javuva vo alternacija so /a/ vo
akcentiran neinicijalen slog, sp. magreto : m'agare;
z) vo ju`nite i vo jugoisto~nite dijalekti na pravecot Kajlar Voden
Gevgelija Dojran Kuku{ Solun Serez Drama Goce Del~ev // se
javuva isto taka vo alternacija so /a/, no ovde vo neakcentiran slog, a
ponegde (vo dolnovardarskite i vo del od serskiot) alternira so /a/ isto
taka vo neakcentiran slog (karta 8).

11. Fonemata //, ako gi isklu~ime govorite so redukcija na neakcenti-

ranite vokali, vo pove}eto dijalekti se javuva vo medijalna pozicija,
mnogu retko vo po~etokot, a do kolku se sre}ava vo oddelni lokalni
govori, vo ovaa pozicija // obi~no stoi vo grupa so sonantite /l, r/. Samo
vo krajnite jugoisto~ni govori vo gocedel~evskiot i dramskiot, kade {to
*% i * se reflektirale vo // vo site pozicii, i vo viso~kiot kade {to i *y
dalo //, ovaa fonema mo`e da se javi i na krajot na zboroformite, sp. `'en
(op{ta forma) vo gocedel~evskiot.

12. Mnogu se retki i vokalni grupi so //. Se javuvaat samo vo onie

slu~ai kade {to se zagubila soglaskata /h/ i na toj na~in prethodniot slog
stanal otvoren, sp. grat (< graht), met (< meht), ko`'ut (<
ko`uht), vo kumanovskiot i vo drugite severni govori (Vidoeski, 1962 :
75).

63
 Retki se isto taka i sekvkenci od dve //. Osven vo ~lenskata forma na
leksemata m (< mh) vo kumanovskiot, sp. mt, drugi primeri so dvojno //
ne se konstatirani.

13. Po odnos na konsonantskoto sosedstvo fonemata // e relativno sta-

bilna. Samo vo dramskiot mrva{ki govor i vo gocedel~evskiot zad
palatalen konsonant vo ~lenskata forma za ma{ki rod taa se realizira
kako ne{to napred povle~en fon (Plevna).

14. Po odnos na akcentot, vidovme, fonemata // poka`uva varirawe vo

severnite i vo jugoisto~nite (su{ko-viso~kiot, serskiot, dramskiot i
gocedel~evskiot) govori.
Vo severnite neakcentiranoto // se realizira kako zna~itelno
pootvoren fon, poblizok do /a/ [], sp. dn : dn's, sn : s'nt : snl'if,
s{'ije (Kumanovo), a vo ju`niot pojas neakcentiranoto // se neutralizira
so izgovorot na neakcentiranoto /a/, sp. dan'ske : dn, p'kal, p'etal,
`'edan.
Vo dva osnovni alofoni // se realizira, spomnavme, i vo su{ko-
viso~kiot i dramskiot govor [] pod akcent i [] vo neakcentiran slog,
sp.: mn~ : mn`'ot, d{ : d`d'ot d`'d''i, r'k : rk'at (Visoka), d{,
sn : kr'otk, sb'ira, kd'e (Plevna), d{', sn' : p'etk, p'sk (vo
gocedel~evskiot, Mir~ev, 1936 : 11; 33-34).
Mali varirawa vo artikulacijata me|u akcentiranoto i neakcentira-
noto // nao|ame i vo drugite ju`ni dijalekti {to ja poznavaat redukcijata
na neakcentiranite vokali, me|utoa, vo niv razlikite se pomalku izrazeni
i tie se od poinakov karakter.

64
 1.3. REDUKCIJA NA NEAKCENTIRANITE VOKALI
VO JUGOZAPADNITE DIJALEKTI

1. Redukcijata vo ju`nite makedonski dijalekti vo pomala ili pogolema

mera e zasegnuvana gotovo vo site dijalektolo{ki studii od toa podra~je.
Osobeno za nea ima bogat materijal vo monografskite opisi na
gevgeliskiot, vodenskiot, dojranskiot, kuku{kiot, solunskiot, su{ko-
viso~kiot i sersko-dramskite govori, kade {to e taa i najintenzivna
(Ivanov, 1932 : 55-70; Dumev, 1943 : 26-34; Peev, 1979, 1987; Golomb, 1963 :
220; Ivanov, 1977 : 95-113; Mir~ev, 1936 : 39-42). Pomalku vnimanie e
obrnato na ovaa pojava vo zapadniot del od egejskoto govorno podra~je.
Ovde }e se obideme da frlime eden op{t pogled vrz redukcijata vo
kajlarskiot, lerinskiot i kosturskite govori.

2. Koga stanuva zbor za redukcijata vo makedonskiot dijalekten jazik,

treba da imame predvid dve pojavi kako osnovni: a) skratuvawe na
vremetraeweto na artikulacijata na neakcentiranite vokali, i b) promena
na bojata na vokalite vo istata akcentska pozicija. Prvata ima
kvantitativen karakter i za nea e prifaten terminot kvantitativna ili
koli~estvena redukcija. Nea ja poznavaat gotovo site makedonski dijalekti
so sloboden akcentski sistem, {to zna~i i govorite vo Kajlarsko, Lerinsko
i Kostursko.
Koli~estvenite promeni mo`at da bidat pridru`eni i so promeni vo
kvalitetot na glasovite i toga{ imame kvalitativna ili ka~estvena
redukcija. (Mo`ebi poadekvaten termin za nea bi bil kvantitativno-
kvalitativna redukcija, bidej}i sodr`i elementi i od kvantitativen i od
kvalitativen karakter). Ovoj tip redukcija mo`e da bide so razli~en
intenzitet i gi opfa}a samo niskite (otvorenite) vokali (a, e, o); tie vo
takvata (nenaglasenata) pozicija ja povi{uvaat artikulacijata vo pravec
na soodvetnite povisoki korelati. Celiot sistem pri takva situacija se
reperkuira na sledniot na~in:
a) pod akcent: b) vo neakcentirana pozicija:

/i/ /u/ [i] [u]

// []
/e/ /o/ [] []
/a/ []

65
 Kako kraen rezultat od redukcijata se javuva neutralizacija me|u
niskite vokali i nivnite visoki korelati, {to zna~i deka sistemot pod b)
mo`e da se svede na tri osnovni alofonski vrednosti:

[i] [u]
[]
bidej}i /e/ > [] > [i] : z'eln > z'elin zil'eni, /o/ > [] > [u], 'ok > 'oku, /a/ >
[] > [] : rb'ot > rb'ot.

3. Kako pri~ina za redukcijata vo literaturata se istaknuva

vozdejstvoto na silniot (dinami~niot) akcent. Spored ovaa teorija
dinami~niot akcent pridonesuva na akcentiraniot slog da se anga`ira
tolku mnogu izdi{na energija {to neakcentiranite slogovi se
artikuliraat sosema le`erno, poradi {to doa|a do skratuvawe na vokalite
i do promena na nivniot tembr (Mir~ev, 1955 : 130). Toa zna~i spored ova
mislewe treba da se razlikuvaat na fonetski plan silni vokali (pod
akcent) i slabi vokali (vo neakcentiranite slogovi). Ovaa konstatacija
najdobro mo`e da se demonstrira na primeri od govorite so podvi`en
akcent, sp. gr'eda grid'ata, d'er'a dir'e{, m'ori mur'etu, 'oku uk'otu
vo su{ko-viso~kiot govor, b'aj~ bj'a~i, 'elin il'eni, ~'ovk ~uv'eci
Tremno (Kajlarsko).
Vo nekoi lokalni govori vo odredeni pozicii vrz kvalitetot na reduk-
cijata mo`at da vlijaat i nekoi drugi, dopolnitelni fonetski okolnosti.
Taka, na primer, vo gevgeliskiot, dojranskiot i vo del od kuku{kiot govor,
i vo nekoi lokalni govori vo Sersko i Dramsko, neakcentiranoto /e/ vo
sosedstvo so sonantite /m, n, l, l', r/ se reducira vo pravec na vokalot //
ili so nego se neutralizira, sp. j'arem > j'arm, k'oren > k'orn > k'orn,
'orel > 'orl > 'orl, prij'atel' > prij'atl' > prij'atl', v'e~er > v'e~r >
v'e~r. Toa zna~i deka kako faktor {to mo`e da ja zasili i/ili da ja naso~i
redukcijata mo`e da se javi i konsonantskoto sosedstvo, karakterot na
konsonantite.

4. Vo pove}eto makedonski dijalekti {to ja poznavaat redukcijata kako

`iv fonetski proces vokalite vo otvorena ultima ne podle`at na kvali-
tativna redukcija, sp. niv'esta (< nev'esta), j'aguda (< j'agoda), dib'elo (<
deb'elo), z'a~ko m'eso, uzdrv'ee (< ozdrav'ee), Furka (Dojransko); vo nekoi
govori vo istata pozicija ne se reducira samo -e, sp. vr'eme, p'ole, r'ce,
n'osime, no: v'od, kub'il (< kobila), kup'itu (< kop'ito), s'uu (< s'uo <
s'uho) Kroncelevo, Vodensko, p'ole : s'elu i b'ab vo razlo{kiot.
Pri~inite za vakvoto ograni~uvawe na redukcijata vo odnosnava
pozicija, bez somnenie, se od gramati~ki karakter, za{to vo taa pozicija
vokalite po pravilo ispolnuvaat morfolo{ka funkcija. Poradi toa
Bla`e Koneski istaknuva deka treba pokraj fonetski silna i slaba

66
pozicija da razlikuvame i morfolo{ki silna i slaba pozicija (Koneski,
1976 : 15-18).

5. Od jugozapadnite govori najintenzivna e redukcijata vo kajlarskiot

govor i vo isto~nite lerinski sela na celiot grani~en pojas so vodensko-
meglenskoto govorno podra~je.

5.1. Vo kajlarskiot govor na redukcija podle`at site ne-visoki vokali (e,

o, a). Tie vo po~etokot i vo sredinata na zboroformite se izgovaraat kako
zatvoreni alofoni [, , ] ili pak se neutraliziraat so /i, , u/ vo korist
na poslednive. Stepenot na redukcijata e posilen vo slogovite {to se
nao|aat neposredno do akcentiraniot slog. Vo otvorena ultima, pak, kade
{to spomenative vokali se javuvaat vo funkcija na fleksivni morfemi,
tie ne podle`at na kvalitativna redukcija. Ova samo kako op{ta
konstatacija, a za nekoi isklu~oci }e ka`eme ponatamu za sekoj glas
pooddelno. Sp.: /e/ > [] > [i]: gusn'ica, lkuv'ita v'oda, d'evt, 'eln,
vi~'era (< ve~'era), vrit'eno, dib'elo, div'ojka, dit'ence, `il'ezo, nid'el'a,
~ir'e{a, ~'ovik ~'ovikut (< ~'ovekot), br'ek brig'o (< breg'ovi), idn'o (<
edn'o), no: vr'eme, s'eme, s'rce, gr'ee, j'ade, 'imame, 'imate, im'ale : vr'emito,
s'emito, s'rcito.
Vo zapadnite kajlarski sela vo izvesen broj leksemi neakcentiranoto
/e/ se neutralizira so vokalot //. Gotovo redovno toa stanuva pred
sonantite /l, r, n/ vo zavr{ocite -el, -er, -en, sp.: v'itl, k'otl, 'orl,
p'etl, v'etr (: vit'eri), g'abr (: gab'eri), st'e`r (: sti`'eri),
gl'adn, gn'usn, 'esn, k'orn, 'ostn (< gl'aden, 'esen,...), vo ograni~en broj
primeri i vo zavr{okot -ec : kl'inc, m'esc, t'anc (< kl'inec, m'esec), no i
gl'ufic (< gl'ufec), i redovno vo klitikite me, te, se, ne, ve, negacijata ne
i mno`inskite formi od sum sme, ste : m-v'ika, t-~'e{e, s-sm'ee, n-
v'ide, v-s'aka, n-mu`'el (< ne mo`'el), sm-b'ile, st-d'o{le. Ulogata na
sonantite vo pomestuvaweto na artikulacijata na neakcentiranoto /e/ vo
pravec na // e nesomneno, i toa e potvrdeno i vo drugite ju`ni makedonski
dijalekti. Vo klitikite /e/ > [] za da se izbegne omonimijata so dativnite
oblici kaj zamenkite (mi, ti, si, ni, vi) i so svrznikot ni. Redukcijata na
/e/ > [] vo sufiksot -ec mo`ela da bide potkrepena so analogija sprema
obrazuvawata na -el, -en, -er. Kolkavo dejstvo mo`ela da ima mor-
folo{kata analogija poka`uva i faktot {to vo eden del od kajlarskoto
podra~je kade {to e akcentot fonetski fiksiran na penultima vokalot /e/
vo zavr{ocite ne se reducira pod vlijanie na mno`inskite formi, sp.
b'elek bil'ezi, ~'ovek ~uv'eci, j'arem jar'emi, 'elen il'eni, 'e~men
i~m'enja, k'amen kam'enja, r'emen rim'enja, d'ever div'erja, g'u{ter
gu{t'eri, v'eter vit'eri, st'e`er sti`'eri, pa i: v'enec v'enci, k'onec
k'onci, m'olec m'olci.

67
 5.2. Neakcentiranoto /o/ se realizira kako zatvoren alofon [], no naj-
~esto se neutralizira so neakcentiranoto [u], sp. v'ol vul'o (< vol'ovi),
st'ol stul'o, ~'ovek ~v'eci / ~uv'eci, ~'orap ~r'api / ~ur'api, p'ojas
puj'asi, b'iul biv'oli, v'tuk vt'oci, r'u~uk ru~'oci, v'osuk vus'oci,
''izvur izv'ori, bur'ina (< bor'ina), guv'edo, gul'emi, dub'ituk, ugn'i{te (<
ogn'i{te), up'a{e (< op'a{e), i kaj klitikite: du-n'ego, ut-kr'ava m'eso, ud-
idn'o vr'eme (< od edn'o vr'eme) gu-z'eva (< go-). Vo otvorena ultima, kako
{to spomnavme, neakcentiranoto /o/ ne podle`i na kvalitativna
redukcija, sp. guv'edo, d'edo, m'eso, s'elo, gul'emo, zil'eno, b'ilo, dujd'eno, no:
guv'eduto, m'esuto, s'eluto, gul'emuto, zil'enuto. Isklu~ok pretstavuva 1
l. edn. na aoristot kaj glagolite od o-razdel i vo ~lenskata morfema za
ma{ki rod vo selata kade {to krajnoto -t se ispu{ta, sp. aora vl'egu,
d'ojdu, dun'esu, r'eku, isp'eku, nap'asu, ~len: b'ivulu (< b'ivolo), v'osuku,
vudini~'aru, n'os n'osu, 'or~ 'or~u, zil'enju (< zel'enio), krst'avju (<
krst'avio), pokraj vr'aut (< vr'aot), n'osut, d'obriut (< d'obriot) i dr.
Redukcijata na /o/ vo /u/ vo ovie gramati~ki kategorii e izvr{ena koga
krajnite slogovi bile u{te zatvoreni vo aoristot koga -h u{te se pazelo
(r'ekoh > r'ekuh > r'eku) i vo ~lenot -ot pred da se zagubi -t (v'olot >
v'olut > v'olu). Kaj ~lenot, kako {to poka`uvaat gornite primeri,
procesot na ispu{taweto na -t ne e zavr{en, sp. n'osu i n'osut. Na ovoj
na~in dobienoto -u (< o) vo spomenative formi posle toa se
morfologiziralo, stanalo gramati~ki znak. Kaj glagolite od o-razdel vo 1
l. edn. na aoristot -u se generaliziralo vo site jugozapadni makedonski
govori kade {to se zagubila fonemata /h/, sp. v'idu, d'ojdu, r'eku vo
mariovskiot, d'ojdu, j'adu, r'eku vo jugoisto~nite bitolski sela, d'ojdu,
pres'eku, odn'esu vo lerinskiot, kosturskite.

5.3. Neakcentiranoto /a/ se realizira kako [], i taka e naj~esto,

poretko se neutralizira so [], sp. sf'at sft'o (sfat'ovi), sln'inta,
b'aj~ bj'a~i, b'ajnr bjn'ari, ili b'olko, b~'ilo, glv'ina, jd'e, v'ikm
/ v'ikm, i vo klitikite: d-pr'ede, z-v'oda, n-t'ebe, no: v'oda, 'ima (na
krajot) Tremno, Kajlarsko.

6. Gotovo e identi~na situacijata vo vrska so redukcijata i vo krajnite

isto~ni lerinski sela, {to }e se vidi od primerite zapi{ani vo seloto
^egan, sp. /a/ > [] > [] rm'ija, lduv'ina, rb'ota, rk'ija, /o/ > [] > [u]
bjx'ija, glid'alo, br'oj bruj'ovi, 'or~ ur'a~i, b'ivul biv'oli, /e/ >
[] > [i] i [] vl'igdn, lsnut'ija, sg'a{in, 'elin il'eni, 'ezik - iz'ici,
z'elin zil'eni, st'e`ir sti`'eri, k'amin, v'enic. Brojot na primerite so
reducirano /e/ vo [] ovde e ne{to poograni~en, se javuva glavno, pred l :
v'itl, k'otl i v'itl, k'otl, 'orl, p'etl, p'epl, sv'rdl, a pred r vo
g'zr (do kolku ovde ne se raboti za asimilacija). Vo otvorena ultima:
'ime, p'ole, m'oe, n'ie, m'ene, b'ere; m'esto, b'oso; `'ena, d'obra, d'o{la; vo

68
~lenot: dv'or dv'oru, m'oj m'oju, l'o{ l'o{ju (< l'o{io < l'o{iot), 1 l. edn.
aorist: d'ojdu, r'eku.

7. Kolku {to se odi pona zapad i pona sever od Kajlar intenzitetot na

redukcijata opa|a. Na kostursko-lerinskoto podra~je pove}e mo`eme da
zboruvame za ostatoci od redukcijata, bidej}i taa e ograni~ena na odreden
broj leksemi i morfemi. Za toj teren pove}e bi odgovaral terminot
preglas na vokalite, i toa ne kako regularna pojava tuku leksikalizirana i
gramatikalizirana.

7.1. Ne{to pove}e primeri so izvr{ena redukcija nao|ame vo vrska so

/o/ i toa na celiot ju`en pojas od Rudni~koto Ezero do Gramos i na sever
pribli`no do linijata Slimnica (pod Gramos) Kostursko Ezero Neveska
(pod Vi~) Ostrovsko Ezero. Vo na{ite materijali dobieni so anketi po
pra{alnicite za Makedonskiot dijalekten atlas (MDA) i
Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (OLA) zabele`ani se slednite
primeri so preglaseno /o/ > [u]: kul'era, gul'emo, puzd'erka, ruguz'ina,
su'al'ka, ub'etka, udv'aj, r'u~uk, 'uruf, 'otruf, n'adur (< n'advor) vo
jugoisto~nite lerinski sela, dunes'oja, pud'elite, puv'etka, tug'ava,
ut'ide, ut-n'ivata (od-) (Zagori~ani), gud'ina, kuk'o{ka, kup'ito, kupr'iva,
kur'ija, kur'ito, ku{'ul'a, mu~'ara, ub'etka, k'onup, m'itruf, st'avruf
(Gorenci), bur'ija, k'onup (Tioli{ta), gud'ina, gurn'ica, kuk'o{ka, pust'e-
l'a, putr'eba, pul'ica, pup'a|a, urn'ica, ur'alo (Kondorovi Kostursko
Pole); (sp. i [klifov, 1973 : 39), gusen'ica, gud'ina, guvend'ar, gutv'a~ka,
gulmbi (: g'olup), gul'emo, gulem'in (mesec januari), kub'ila, kup'ito,
kur'ija, kupr'iva, kuv'alna, kust'ente, ku{'ule, kuku{n'ik, kul'eno, kup'anka,
kul'a~e, Kul'evica (< Kol'evica), kul'enda, kum{'ija, ku{n'ica, skupj'ani,
bug'ata, buja`'ija, bur'ina, vuden'ica, dvur'ovi, pust'ina, puluv'ina,
puj'a{~e, pupul'eka, rabutl'if, dum'ati, lup'ata, stup'alo, ~ur'api, 'izvur,
k'onup, m'itruf (oktomvri), n'ikul' (dekemvri), r'azbuj, sf'ekur, s'ekuj /
sf'ikuj, n'ikuj, 'uruf, t'akuf, sub'ere, su-tep'ani (so-) (Nestram), kup'ito,
kuk'o{ka, hul'era, mu{t'eha (< mo{t'eha), mul'ivo, avduv'ica (< evdov'ica <
vdov'ica), 'izvur, 'ostruf, k'onup, tug'as (Ezerec), uly'ica (< oly'ica <
`'ica), ~ur'api (Gali{ta), bur'ija, gul'emata yv'ezda, kup'ito, kuk'o{kata,
kup'anka, ku~'ina, kur'ito, lup'ata (Markoveni); nekolku primeri se
konstatirani i vo govorot na Bobo{tica (Kor~ansko), sp. ku{'ul'a, kunup
(konop), da puglj'nda, pul'ica, suv'el'ka, ub'jsvi, da ubl'j~i (oble~i), da
ub'uvi, up'inci (opinci), up'uta (oputa), ubuv'ejne, up'a{i, ub'et}e,
uglend'alo, ubr'azi. Na seto ova podra~je /o/ > /u/ vo sufiksot -ok (> uk), sp.
v'isuk, v'tuk, m'ozuk (posle i moz'uci), p'oluk, p'upuk (pupok), sv'iuk G.
Kotori Lerinsko, v'etuk, v'otuk, v'osuk, m'ozuk, p'esuk, p'etuk, p'otuk,
~etv'rtuk (Gorenci), p'esuk, p'etuk Tioli{ta, bel'utuk, vtuk,
`olt'utuk, p'opuk, p'esuk, pl'ituk, t'e`uk Nestram, p'esuk, p'etuk Ezerec,
v'osuk Markoveni, vo ~lenskata morfema -ot (> -ut) vo nestramskiot i

69
kostenariskiot govor: br'akut, dv'orut, z'etut, k'umut, l'ojut, m'oskut (<
m'ozokut), p'oput, l'esnut (< l'esniot), t'e{kjut (te{kiot) Nestram,
m'eut, st'aput, m'ojut (Ezerec), i vo 1 l. edn. na aoristot kaj glagolite od
o-razdel (r'eku, s'eku) za {to stana zbor pogore.
Od privedenive primeri se gleda deka najregularno /o/ se preglasuva vo
/u/ vo ~lenskata morfema -ot (> -ut), vo 1 l. edn. vo aoristot (don'esu) i vo
zavr{okot -ok (> -uk), a vo drugite slu~ai naj~esto /u/ nao|ame zad
velarnite i zad labijalnite soglaski i toa prete`no vo pove}eslo`ni
zboroformi. Eden broj od privedenive primeri so preglaseno /o/ zad
velarnite i labijalnite soglaski sre}avame i vo zapadnite dijalekti i toa
prete`no na pravecot Bitola Ohrid, sp. g'uvet, g'ulap, tak'u|ere,
rog'uzina / rug'uzina, ogul / ugul, 'u{te / 'u{~e (< ho{te), 'ulera (< holera),
a posebno vo tu|i leksemi od tipot: kumitet, kumunis, kumiti, kumisija,
kumpanija i dr. i toa vo akcentirana i vo neakcentirana pozicija.
Kako funkcionira odnosnava pojava vo kostursko-lerinskite govori
najdobro ilustriraat primerite so fonetski stabiliziran akcent na
penultima, sp. 'obras ubr'azi, g'olup gul'mbi, 'izvur izv'ori, p'ojas
puj'asi / puj'a{~e, sf'ekur sfek'ori, s'oj suj'ovi (Nestram). No od druga
strana sre}avame i vakvi slu~ai: 'ubras ubr'azi (Bobo{tica), k'onup
kon'upnovo, p'esuk pes'uci Ezerec, ~'urap ~ur'api (Gali{ta), m'ozuk
moz'uci (Zeleni~), kade {to preglasenoto /u/ se zadr`alo i vo
akcentiranite slogovi ('ubras, ~'urap, pes'uci). Ova svedo~i deka preglasot,
koj bil porano avtomatski i na ovoj teren, deneska se nao|a na etapa na
negovata polna leksikalizacija i/ili morfologizacija.

7.2. U{te e poograni~en brojot na primerite so izr{en preglas na

vokalot /e/ vo [i] i []. Vo na{ite zapisi i vo dosega publikuvanata
literatura konstatirani se leksemite: dib'elo, iz'ero, ivr'ein, ini~'arin,
iftin'ija, kisil'ina, klip'alo, lig'alo (legalo), misi~'ina, niv'esta,
nid'el'a (Gorenci, [klifov, 1973 : 42), dib'elo, `il'ezo, iz'ero, niv'esta
(Nestram), dil'ek (< del'ek < dal'ek), xil'ezo, izmi}'ar, vi~'era, vi~'eren
~'ovek, pi{t'era (Ezerec), d'evit, d'esit (Mangila), vijav'ica, iz'erce,
sid'elo (Tioli{ta).
Preglaseno /e/ vo [] i na ovoj teren se javuva na po{irok areal vo zavr-
{okot -el : d'ebl, k'otl, p'etl, u~'itl (Gorenci), k'otl, 'orl, p'epl
(Zeleni~), a potoa -l > -al : k'otal, 'oral (G. Kotori, Lerinsko), k'otal,
p'etal Markoveni, v'ital, k'obal, k'otal, k'utal, 'oral, p'etal, sv'erdal
(Ezerec). Fonetskiot oblik -al potoa se pro{iril i na leksemite p'ekal (<
p'ekol), s'okal (sokol), p'upal, t'opal (topol) (Ezerec, Vambel, Tioli{ta).
Vo govorot na s. Nestram procesot dobil drug pravec so labijalizacija
pod vlijanie na l temniot vokal se izmenil vo /u/: k'otul, p'etul.
Vo jugoisto~nite lerinski sela /a/ mesto /e/ nao|ame i vo zavr{okot -er
: g'azar, g'u{~ar, st'e`ar G. Kotori, a vo krajnite isto~ni kosturski sela

70
zabele`ani se i formite: k'oran, 'ostan Zeleni~, 'edan, z'el'an, {'aran
(Kondorobi). Vo govorot na s. ^ere{nica [klifov gi zabele`al
primerite: 'edn, z'el'n, izl''upn, pl'etn, {'arn, i g'ol'm (: gol'emi),
~'ovk (: ~ov'eci), zdr'avc, kako i formite m, t, s, n, v (me, te, se, ne,
ve) koga se vo prokliza: m-v'ike, t-b'are, s-`'eni, n-pl'a{e, v-~'ekame,
no: v'ikni-me, v'idi-ne ([klifov, 1973 : 43). Vo poseverniot del na
kostursko-lerinskoto podra~je i vo del od prespanskite govori kratkite
zamenski formi se javuvaat vo fonetskite oblici: ma, ta, sa, na, va. Na
ovoj na~in bi mo`ele da se objasnat i fonetskite oblici ~ap'erok (<
~ep'erok) (Gali{ta), avduv'ica (< vdov'ica < evdov'ica) i vodan'ica (<
voden'ica) (Ezerec).

7.3. Najmalku ostatoci ima od redukcijata na /a/. Nekolku primeri pri-

veduva [klifov od s. ^ere{nica: grd'ina, pd'ina, pl'n'ina, rmn'ina,
vl'ija, jd'utin i dr. ([klifov, 1973 : 39). Verojatno preku [] vokalot /a/
se izmenil vo 1 l. edn. na sega{noto vreme kaj glagolite od a-grupa vo
nestramskiot govor, sp. v'ikum, 'imum (< v'ikm < v'ikam), no n'osa, b'era.
Ulogata na labijalot m e o~igledna.

8. Me|u pova`nite posledici {to nastanale kako rezultat na

redukcijata na prvo mesto treba da se istakne elizijata na
neakcentiranite vokali, koja e osobeno izrazena vo dolnovardarskite
govori. Vo jugozapadnite govori taa e zna~itelno poretka, kako {to e
poretka i pomalku intenzivna i samata redukcija. Ne{to pove}e primeri se
sre}avaat vo kajlarskiot govor i tuka taa e ograni~ena samo na vokalite {to
se nao|aat neposredno pred fleksivnite morfemi, poto~no pred ~lenskite
nastavki kaj imenskite zborovi, sp. tup'ola tup'olta, tup'oli tup'ol'te
(< tup'olite), `'ena `'enta (< `'enata), `'eni `'ente (< `'enite), dib'ela
dib'elta (< dib'elata), dib'elo dib'elto (< dibeloto), dib'eli dib'el'te
(< dib'elite), s'elo s'elto (< s'eloto), s'ela s'elta (< s'elata), p'ile p'il'-
to (< p'ileto), umr'eno umr'ento (< umr'enoto), n'a{a n'a{ta (< n'a{a-
ta), n'a{te (< n'a{ite) itn. (Tremno).
Posebno }e se zadr`ime na ovaa pojava vo govorot na nekolku isto~ni
lerinski sela koi neposredno grani~at so vodenskiot govor poradi
posledicite {to gi predizvikala elizijata.
Vo materijalot od seloto ^egan (Vidoeski, 1978) elizijata na neakcen-
tiranite vokali se javuva i kaj glagolite vo 1 i 2 l. mn. na sega{noto
vreme, sp. pl'a~ime > pl'a~me, pl'a~ite > pl'a~te, v'ikame > v'ikme / v'ikma,
v'ikate > v'ikte / v'ikta. Kako posledica na ova do{lo do izdeluvawe na
korenskata morfema vo prezentskata paradigma, sp. pl'a~-m, pl'a~-i{,
pl'a~-e, pl'a~-me, pl'a~-te, pl'a~-t; b'er-m, b'er-i{, b'er-e, b'er-me, b'er-te,
b'er-t; v'ik-m, v'ik-i{, v'ik-e, v'ik-me / -ma, v'ik-te / -ta, v'ik-t.
Vo imenskite zborovi nao|ame i vakvi elidirani formi: 'ezik
'esku(t), m'ozuk m'osku(t), ~'ovik ~'ofku(t), r'azbuj r'azbju(t)

71
(Vidoeski, 1978 : 66). Vo opredelenite (~lenuvanite) formi fonetskiot
proces se odvival na sledniot na~in: 'eziko(t) > 'eziku(t) > 'ez(i)ku(t) >
esku(t). Bidej}i imenkite od ma{ki rod vo neopredelenata forma
zavr{uvaat na konsonant, vo opredelenata forma se reducira vokalot vo
zatvoreniot slog. Ovoj proces stoi vo vrska so akcentot. Vo odnosniov
govor silno e izrazena tendencijata akcentot da se zadr`i na penultima
niz celata paradigma. Vo neopredelenite formi toa se postignuva so
prenesuvawe na akcentot po morfolo{ki pat, sp. d'evir d'eviri > d'evir
div'eri, iz'ik iz'ici > 'ezik iz'ici. Bidej}i vo ~lenskite formi vakviot
prenos ne se vr{i spored pravilata {to va`at za ovoj govor, izlez se na-
{ol so ispu{tawe na vokalot vo zatvoreniot slog neposredno pred ~len-
skata morfema i na toj na~in akcentot ja zadr`al penultimatskata pozicija:
'ezik 'eziku(t) > 'ezku(t) > 'esku(t) : iz'ici iz'icite > iz'icte, ~'ovik
~'ov(i)ku(t) > ~'ofku(t) : ~uv'eci - ~uv'ec(i)te > ~uv'ecte. Taka se dobila
paradigma so akcent na penultima: ~'ovik ~uv'eci : ~'ufku(t) ~uv'ecte.
Tamu kade {to se javile fonetski pre~ki poradi mo`noto natrupuvawe
na pove}e konsonanti koi{to po distributivnite pravila ne se mo`ni, se
barale drugi re{enija.
Na primer vo r'azbuj rzb'oi vo opredelenata mno`inska forma neak-
centiranoto /i/ se konsonantiziralo (vo pozicija zad drug vokal):
r'azb(u)ju(t) rzb'oite > rzb'ojte. Takov proces se izvr{il i vo
opredelenite formi za ma{ki rod kaj pridavkite: b'el b'elio(t) >
b'eliu(t) > b'elju(t). Taka i kaj pridavkite se dobila paradigma so akcent
na penultima: b'el b'el'ju(t) : b'ela b'elta : b'elo b'elto : b'eli
b'elte. Vo nekoi lokalni govori j mo`elo da se asimilira so prethodnata
soglaska, sp. b'elju(t) > b'el'ut, c'rnju(t) > c'rn'ut, ili prosto da se
zagubi: b'elu(t), c'rnu(t), zil'enu(t), 'aren 'arnu(t), v'isok vis'oku(t).
Na ovoj na~in se dobil eden fonetski oblik na osnovata vo celata
paradigma, sp. b'el-, b'el-a, b'el-o, b'el-i, b'el-u(t), b'el-ta, b'el-to, b'el'-
te.
Ne{to poinaku toj proces se odvival, na primer, vo pridavkata zel'en,
vo koja primarniot akcent pa|al na krajniot slog, sp.: zel'en > z'elin
zil'ena zil'eno zil'eni, vo opredelenite formi: zil'en(j)u(t) zil'enta
zil'ento zil'ente. Toa zna~i deka vo neopredelenata forma za ma{ki
rod akcentot se prenesol na penultima podocna, otkoga se izvr{ila
konsonantizacijata na i > j vo ~lenuvanata forma.
So ova ne se iscrpeni site mo`ni posledici {to nastanale vo
odnosniov govor po elizijata. Se zadr`avme na ovoj problem sakaj}i samo
da ja istakneme va`nosta na redukcijata i slo`enosta na procesite, kako i
reperkusiite {to se odrazile i na fonetski, i na morfolo{ki plan.

72
 1.4. POSLEDICI OD GUBEWETO NA KONSONANTITE
VO INTERVOKALNA POZICIJA

1. Gubeweto na konsonantite me|u vokali e dosta ra{irena pojava vo

makedonskiot dijalekten jazik. Najgolem areal zafa}a zagubata na
intervokalnoto /h/. Vo ovaa pozicija /h/ se zagubilo ili se nao|a vo proces
na gubewe gotovo vo site makedonski dijalekti, so isklu~ok na krajnite
jugoisto~ni govori, koi neposredno grani~at so bugarskata jazi~na
teritorija (sp. gi kartite priklu~eni kon glava 1.10. vo ovoj tom). Od
drugite konsonanti, koi se gubat vo intervokalna pozicija, pogolemo
prostranstvo zafa}a fonemata /v/. Gubeweto na intervokalnoto /v/, koe se
vr{i najdosledno vo sosedstvo so fonemata /o/, e karakteristi~na
dijalektna osobenost za zapadnoto makedonsko nare~je, sp. tovar > toar,
osnova > osnoa, ~ovek > ~oek, polovina > poloina > polona, ostavile >
ostaile > ostale, lebovi > leboi > lebo, nevesta > neesta i dr. (Koneski,
1948 : 112-128). Primeri so zagubeno /v/ nao|ame i vo severniot del na kos-
tursko-lerinskoto podra~je, kako i vo nekoi slu~ai vo sersko-lagadinskata
oblast vo jugoisto~na Makedonija.
Na dosta {irok areal vo Zapadna i Ju`na Makedonija se gubat vo in-
tervokalna pozicija vo oddelni slu~ai i fonemite /j, d/, sp. taja > taa,
odaja > odaa, moja > moa, brojat > broat; Bogorodica > Bogoroica >
Bogoroca, vodica > voca, ogledalo > oglealo, ponedelnik > poneelnik,
gleda{ > glea{, zedov > zeov, jadi{ > ja{, vidi{ > vi{, sedi{ > se{,
dadi{ > da{. Vo poograni~en broj primeri se zagubile i fonemite: /`/
va`i~ka > va~ka, la`i~ka > la~ka, ka`i{ > ka{, mo`i{ > mo{, mo`et >
moet, /z/ lozi{ta > lo{ta, flezi{ > fle{, /s/ prese~et > pree~et /
pre~et, pose~am > po~am, /g/ blagoslov > blaoslof, koga > koa, sega > sea,
nego > neo, /|/ vi|at > viat, pre|eska > preeska > pre:ska.

2. Zagubata na spomenative konsonanti predizvikala vo red govori nova

distribucija na vokalnite fonemi. Se sozdale mo`nosti da se najdat vo ne-
posreden dopir gotovo site vokali i po toj na~in se obrazuvale red novi
vokalni sekvenci koi porano vo dijalektite ne se sre}avale vo nekoi
pozicii na zboroformite. Kako rezultat na novite odnosi {to nastanale
me|u vokalite se javile red novi procesi.

2.1. Vo eden del od govorite novata distribucija na vokalnite fonemi

dobila status na normalna pojava, taka {to deneska site vokali mo`at da
obrazuvaat grupi so sekoj, a se mo`ni i grupi od dva isti vokali, i toa vo

73
site mo`ni pozicii na zboroformite vo ista morfema, na sostavot me|u
dve leksi~ki morfemi, kako i na granicata me|u leksi~ka i fleksivna
morfema. Takva e polo`bata vo del od severnite govori i vo severniot del
od centralnite govori, sp. taa, neesta, pree~et, progoori, spiet, zmia,
siot, smea, meot, meur, znae{, straot, maur, moe, toar, ~oek, ~uet, mua,
suo (vo skopsko-pore~koto podra~je).

2.2. Vo severnite govori i vo del od skopsko-vele{koto govorno

podra~je, kade {to se zagubila vo intervokalna pozicija samo fonemata /h/,
vokalni sekvenci po pravilo se mo`ni samo na sostavot me|u leksi~ki
morfemi, pred s# me|u prefiks {to zavr{uva na vokal i korenska
morfema, sp. zaaka, poodi, preesapi, priima. Vo drugite pozicii
nastanatiot hijat po gubeweto na konsonantot se popolnil so hijatski
glas, ili poto~no /h/ > /v/, sp. snava, streva, dova|a, sova, muva (vo
kumanovskiot i skopsko-crnogorskiot govor).
Na eden tesen pojas me|u severnite i centralnite govori kako hijatski
glas se javuva /j/, no samo koga se nao|a vo vokalnata sekvenca vokal od
preden red, sp. streja, ~ojek, mejot, sijot.

2.3. Vo najgolem del od makedonskite govori dva isti vokali vo

neposreden kontakt, koga ne se na sostavot me|u dve leksi~ki morfemi,
vklu~uvaj}i gi tuka i prefiksite, se kontraktiraat vo eden fonetski dolg
vokal, sp. snaha > snaa > sna:, glava > glaa > gla:, nevesta > neesta > ne:sta,
progovori > progoori > progo:ri, bukovo > bukoo > buko:, zmii > zmi:. Ovoj
proces najdosledno se vr{i vo govorite od zapadnoto nare~je, a vo
poograni~ena mera i vo ju`nite dijalekti, negde kako zavr{en proces, a
negde kako tendencija. Po ovoj na~in vo spomenative dijalekti nastanale
novi, pozicioni dol`ini.

2.4. Novi fonetski dol`ini vo red makedonski dijalekti se javile i

kako rezultat na asimilacija na raznorodni vokali. Vo nekoi jugoisto~ni
dijalekti (strumi~kiot, dojranskiot, gevgeliskiot, kuku{kiot) gotovo
site vokalni sekvenci se asimilirale vo korist na prviot ~len na
sekvencata i potoa so kontrakcija se dobile dolgi glasovi. Sp.: /ia/ > /i:/
miam > miim > mi:m, piat > piit > pi:t, zmia > zmii > zmi:, nia > nii > ni:,
piavica > piivica > pi:vica; /ie/ > /i:/ piene > piine > pi:ne, rie > rii > ri:,
ubien > ubiin > ubi:n; /ea/ > /e:/ smea > smee > sme:, peam > pe:m, dujdea > dujde:
(= dojdea), nea > ne:; /eo/ > /e:/ ~eloto > ~eolto > ~eelto > ~e:lto; /ae/ > /a:/
lae > laa > la:; /oe/ > /o:/ koe > koo > ko:, moe > mo:; /oa/ > /o:/ koja > koa > koo
> ko:, moe > mo:; /oa/ > /o:/ koja > koa > koo > ko:, vodata > voata > vo:ta,
soha > soa > so:; /ua/ > /u:/ muha > mua > muu > mu:, gluha > glua > glu:, obuam >
ubuam (redukcija na neakcentiranoto o > u) > ubu:m; /uo/ > /u:/ duhovden >
duovden > du:vden. Bidej}i vo tie govori vokalnite grupi se naj~esti na

74
krajot na zboroformite, na sostavite so fleksivnite morfemi, toga{ i
dol`inite se naj~esto na krajot na zboroformite.
Vo nekoi lokalni govori na spomenatiov areal asimilacijata se vr{i
vo korist na vtorata komponenta vo sekvencata, sp. /ea/ > [a:] bea > ba:, nea >
na:, sega > sea > sa: (s. Furka, Dojransko, Peev, 1979 : 8 nt).

2.4.1. Vakvi asimilacioni procesi na vokalni sekvenci od raznorodni

vokali se poznati vo poograni~ena mera i vo nekoi zapadni govori. Na eden
dosta {irok areal grupata /ao/ > /oo/ > [o:], sp. palavo > palao > palo:, ubavo
> ubao > ubo:, gbavo > gbao > gbo:, i redovno taka kaj pridavkite na -av vo
formata za sreden rod. Ovde ovoj proces mo`ele da go zasilat i
pridavskite formi na -ovo od tipot bukovo > bukoo > buko:. Od
prespanskoto govorno podra~je poznati ni se i primeri so /oa/ > /o:/ vo
druga pozicija, sp. javor > jaor > jo:r, |avol > |aol > |o:l, blagoslov >
blaoslov > blo:slov, kova~ > koa~ > ko:~, tovar > toar > to:r, soval'ka >
soal'ka > so:l'ka, otidoa > otido: pokraj ojdo:, stoat > sto:t, i vo
Ohridsko: Jovan > Joan > Jo:n, osnova > osnoa > osno:, troa > tro:.

2.4.2. Na ohridsko-prespanskoto govorno podra~je na asimilacija

podle`at i grupite /eo/, /oe/, /uo/, /ae/, koi potoa so kontrakcija se
realiziraat kako dolgi vokali, sp.: /eo/ > [o:] nevol'a > neol'a > no:l'a,
Smilevo > Smileo > Smil'o:, /oe/ > [e:] ~ovek > ~oek > ~e:k, /uo/ > [o:]
Suvodol // Suhodol > Suodol > So:dol, /ae/ > [e:] zaek > ze:k, zaedno > ze:dno.
Vo debarskite i ohridsko-stru{kite govori grupata /ae/ > [e:] redovno vo 3
lice mn. na prezentot, sp. vikaet > vike:t, a potoa dol`inata se prenesla
po morfolo{ki pat i kaj drugite glagoli, sp. nose:t, bere:t.

2.5. Vo grupite so /i/ kako vtora komponenta, bez ogled na mestoto na ak-
centot, vo zapadnoto nare~je i vo red drugi jugozapadni govori, vokalot /i/
se desilabizira, preminuva vo [] ili vo /j/ i na toj na~in so prethodniot
vokal obrazuva diftongoid. Sp.: /ei/ > [e] strei > stre / strej, orei > ore,
sedit > seit > set, /ai/ > [a] glavi > glai > gla, snai > sna, la`ica >
laica > laca, pravit > prait > prat, /oi/ > [o] moi > mo, lebovi > leboi >
lebo, polovina > poloina > polona, surovica > suroica > suroca, broit >
brot, mo`it > moit > mot, /ui/ > [u] ko`ui > ko`u, muhi / muvi > mui >
mu, suhi / suvi > sui > su (site primeri se od zapadnite govori). Ovaa
pojava ja poznavaat, kako {to spomnav, i jugozapadnite govori, samo tamu
taa ne e tolku zabele`liva, bidej}i vo tie govori se poograni~eni
mo`nostite za obrazuvawe na vakvi vokalni grupi, sp. banica > bainca >
banca, va`i~ka > vai~ka > va~ka, l'udite > l'uite > l'ute, jadime > jaime
> jame, odi{ > oi{ > o{ (vo gevgeliskiot i kuku{kiot govor). No vedna{

75
treba da istakneme deka ova pravilo ne va`i za vokalnite grupi
obrazuvani na sostavot me|u prefiks i leksi~ka morfema.

2.5.1. Vo nekoi ju`ni govori /i/ > [] duri i vo grupata /ii/, sp. pii{ >
pi{, pii{e > pi{e, mii{ > mi{, i redovno taka vo 2 lice edn. na
prezentot i vo 2 i 3 lice edn. na imperfektot kaj glagolite {to im
zavr{uva op{tiot del na i. No ovde procesot bi mo`el da se objasni i
morfolo{ki, sprema glagolite od tipot znai{ (< znae{), broi{, sei{ >
zna{, bro{, se{.

2.6. Vo stru{kiot govor vokalot /i/ ja zagubil svojata silabi~na

funkcija i koga se nao|a vo pozicija pred drug vokal, t.e. vo grupite /ia/ >
[a], /io/ > [o], sp. sudia > suda, rakia > raka (i potoa > ra}a), Makedonia >
Makedona (> Makedon'a), Maria > Mara; lo{iot > lo{ot, beliot >
belot, negoviot > negovot.
Vo ograni~eni slu~ai ovaa pojava ja sre}avame i vo govorite od
kuku{ko-dojranskiot region: istoria > istora, Makedona, belio > belo,
golemio > golemo (Dojran), devetio > deveto (s. Miravci Gevgelisko),
suiot > sujut, ubaviot > ubavot (> ubavut) (s. Stojakovo).
Promenata na /i/ vo [] vo ~lenskata morfema za ma{ki rod e {iroko
rasprostraneta vo jugoisto~na Makedonija se sre}ava na celiot pojas od
Kratovo i Kumanovo pa do Solun i Kajlar na jug. Dobien po fonetski pat
formantot -jot / -jo, odn. -jut vo govorite so redukcija, posle lesno se
{irel kako morfolo{ka edinica.

2.7. Diftongoidi od ovoj tip vo nekoi lokalni govori vo Zapadna Make-

donija obrazuvaat i nekoi vokalni grupi vo sostavot na koi vleguva
vokalot /e/ kako vtor ~len. Taka vo prilepskiot, bitolskiot, ki~evsko-
pore~kiot i vo del od ohridsko-prespanskite govori grupata /oe/ > [], sp.
govedo > goedo > godo, pove}e > poe}e > po}e, tgovec > tgoec > tgoc.
Vo prilepskiot govor i grupata /ae/ > [a, aj]: kladenec > klaenec > klajnec,
dvanaese > dvanajse, dvaese > dvajse. Vo broevite ovaa pojava e poznata na
po{irok areal vo ju`nite na{i dijalekti, a vo glagolskiot prilog se
generalizirala gotovo vo celata jazi~na teritorija, sp. vikae}i > vikaj}i,
a potoa elementot -j}i se generaliziral kaj site glagoli, sp. nosej}i,
berej}i.

2.8. Vo ohridsko-prespanskite govori /e/ > [], odn. /j/ i vo grupite /ea/ i
/eo/. Sp. /ea/ strea > stra, lea > la, sega > sea > sa, nea > na, gleda{ > glea{
> gla{, bea > ba, sedea > seda:, Petreva > Petrea > Petra:, /eo/ ~erevo >
~ereo > ~ero:, Petrevo > Petreo > Petro: (Struga).

76
 2.9. Na zapadnata periferija na ohridsko-prespanskoto podra~je se
desilabiziral i vokalot /o/ vo grupite /oa/ i /oe/. Sp. /oa/ > /va/ : kova~ >
koa~ > kva~, tovar > toar > tvar, toa > tva, soval'ka > soal'ka > sval'ka,
gotova > gotoa > gotva:, zedoa > zedva:, dojdoa > dojdva: (Pe{tani
Ohridsko), lastoarka > lastvarka, donesoa > donesva: (Qubani{ta
Ohridsko); /oe/ > /ve/ : govedo > goedo > gvedo, ~ovek > ~oek > ~vek, jazoec >
jazvec, otidoe > otidve: (Struga). Preminot na /o/ vo /v/ vo spomenative
grupi, koj moral da projde preku neslogovno [] i bilabijalno [w] (~oek >
~ek > ~wek > ~vek) deneska e ograni~en na nekolku punktovi na
makedonsko-albanskoto pograni~je vo Stru{ko, vo priezerskite ohridski
sela (Pe{tani, Trpejca, Qubani{ta) i na nekolku sela na zapadniot breg
na Prespanskoto Ezero.

2.10. Vo nekoi centralni dijalekti stegaweto na vokalite vo vokalni

sekvenci se odvivalo po drug na~in, bez prethodni asimilacioni procesi.
Taka, na primer, vo prilepskiot govor, delumno vo bitolskiot i
ki~evskiot, grupata /oa/ dala diftong [oa], sp. koa~, toar, toa, a grupata /ea/
> [ea]: lea > lea, smea > smea, bea > bea (Ki~evsko, Demirhisarsko). Vo
prilepskiot govor procesot na stegaweto oti{ol u{te podaleku, taka {to
kako kraen rezultat se dobile dva {iroki alofoni: [] i [], sp. smea > sm,
peat > pt, koa~ > k~, toar > tr, osnoa > osn (Koneski, 1949 : 255).

2.11. Posledicite od gubeweto na konsonantite vo intervokalna

pozicija, kako {to gledame, se mnogubrojni:
1) Se sozdale uslovi za redistribucija na vokalite vo vokalni
sekvenci.
2) Se javila cela serija alofoni, koi porano dijalektnata re~ ne gi
poznavala.
3) Vo oddelni dijalekti se javuva i nov kvantitet.
4) Se dobile cela serija diftonzi i diftongoidi, koi isto taka porano
vo dijalektite ne bile poznati.
5) Vo vrska so difton{kite grupi vo red zapadni govori do{lo i do
promeni na mestoto na akcentot.
6) Kako rezultat na novata distribucija prednite vokali /i, e/ i labi-
jalnite /u, o/ vo odredeni pozicii se desilabizirale.
7) Od druga strana se javuvaat hijatski /j/ i /v/.
8) Site tie pojavi dlaboko ja zasegnuvaat strukturata na zboroformite,
sp. vod'enica > vod'einca > vod'enca // vod'enca, pol'ovina > pol'oina >
pol'ona // pol'ojna, n'evesta > n'eesta > n'e:sta // n'esta, n'evol'a > n'eol'a >
n'o:l'a // n'ol'a, g'ovedo > g'oedo > g'ojdo, ~'ovek > ~'oek > ~ok, ili ~'e:k, ili
~vek.
9) Vo red govori ovie pojavi se odrazile i na konsonantizmot.
Fonemata /j/ dobiena od /i/ ili /e/ isto taka stapuva vo novi odnosi so drugi

77
fonemi. Taka, na primer, vo nekoi dijalekti se javil eden nov vid
palatalizacija, sp. r'akia > r'akja > r'a}a (kj > }), Maked'onia > Maked'onja >
Maked'on'a (nj > n') (Stru{ko), j'akiot > j'akjot > j'a}ot, vis'okiot >
vis'okjot > vis'o}ot, zel'eniot > zel'enjot > zel'en'ot (vo jugoisto~nite
dijalekti).
Ovie se s# procesi i promeni izvr{eni na fonetski plan. Me|utoa, ne
se nezna~itelni i posledicite {to ja zasegnale morfolo{kata strana na
zborot. Tie stojat naj~esto vo vrska so zagubata na fonemata /h/, na primer,
vo 3 l. mn. na imperfektot i aoristot. No na niv tuka nema da se zapirame.
Gubeweto na konsonantite vo intervokalna pozicija posebno ostavilo
dlaboki tragi vo dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik, i
posebno vo dijalektnoto drobewe na zapadnoto makedonsko nare~je, vo koe
i najmnogu naprednal procesot na gubeweto na konsonantite vo
intervokalna pozicija.

78
 1.5. KONTINUANTITE NA *% I *&

1. Vo slavisti~kata nauka odamna e poznato deka na najgolemiot del od

makedonskata jazi~na teritorija t.n. reducirani vokali * i * vo jaka
pozicija se izmenile vo /o/ i /e/ vo site morfemi, sp. *dd > da`d, *sn >
son, *ptk > petok, *snt > sonot, *dn > den, *tmnica > temnica,
*jarm > jarem, *ostn > osten, *tsn > tesen, *ovs > oves, *oct > ocet,
*konc > konec, itn. Ovaa osobina, koja spa|a i me|u najstarite inovacioni
pojavi vo oblasta na makedonskiot vokalizam, istovremeno e i edna od
najmarkantnite diferencijalni crti na makedonskiot standarden jazik po
odnos na drugite ju`noslovenski jazici. Vo srpskiot / hrvatskiot dvata era
(*%,*&) se izedna~ile glasovno i kako kraen rezultat od razvojot se dobil
vokalot /a/: da`d, san, petak, dan, jaram, ostan, ovas, tesan, vo ju`nite i
isto~nite periferni govori na {tokavskoto podra~je ima vrednost //: sn,
dn, odn. // vo nekoi crnogorski dijalekti: sn, dn (Ivi, 1985 : 160). Vo
bugarskiot jazik *% > //: d{, sn, *& > /e/: den, vo dijalektite: *% = *& > //:
sn, dn, ponegde i //: sn, dn, //: sn, dn, vo eden broj zapadni govori *% > /a/,
*& > /e/: san, den, i na pograni~jeto so severoisto~nite makedonski dijalekti
(vo ]ustendilsko) *% > /o/, *& > /e/: son, den (Stokov, 1962 : 122-123).

2. Severnata izoglosa na kontinuacijata *% > /o/, *& > /e/ na makedonski-

ot teren ne se poklopuva napolno so jazi~nata granica me|u makedonskata i
srpskata jazi~na teritorija. Vo Severozapadna Makedonija, na [arskoto
podra~je, taa ja preminuva dr`avnata granica zafa}aj}i ja oblasta Gora i
dopira s# do ju`nite ogranci na planinata Koritnik. Najseverni sela na
toa podra~je so refleksacijata na *% > /o/, *& > /e/ se Bu~je, Krstec, Rap~a na
isto~nite padini na Koritnik, Rade{a i Le{ane na zapadnite padini na
planinata [ara, a na albanska strana vo dolinata na rekata Quma seloto
Zapot, sp. b'o~ka, v'o{ka, do{, p'etok, ~'uekot (< ~ovekot), den, 'oves,
p'alec, t'emen (Vidoeski, 1986 : 54-55). Na polo{kiot del, pak, severnata
izoglosa na refleksite /o/ i /e/ ostanuva ne{to poju`no od dr`avnata
granica. Primeri so ovie kontinuanti prevladuvaat pribli`no do linija-
ta {to odi od Tetovo kon planinata @eden. Od @eden izoglosata prodol-
`uva na istok kon Skopje po pravecot na selata Bardovci Butel Mila-
dinovci (ne{to malku severno od Skopje) i izleguva na s. Xidimirci (jugo-
isto~no od Skopje na pravecot kon Ov~e Pole). Vo Isto~na Makedonija izo-
glosata od s. Xidimirci odi po pravecot na selata Kne`je Vrsakovo
Sudi} Zletovo, od kade {to svrtuva na sever pribli`no po dolinata na Zle-
tovska Reka i preku Osogovskata planina izleguva na izvori{niot del na

79
Kriva Reka na pravecot na selata Drenak @idilovo Trnovo (Vidoeski,
1962 : 40).
3. Severno od spomenatava linija, vo severniot del na Polog (Tetovo),
vo Skopska Crnogorija, Kumanovsko, Kratovsko i Krivopalane~ko *% i *&
se izedna~ile spored {tokavskiot model (*% = *&) i se reflektirale vo //
vo site pozicii na morfemskata struktura na leksemite, sp. b'~va, d{,
z'lva sn, i: dn, lk, ln, t'mno (vo korenski morfemi), s'bere, s'pre,
dob'itk, p'etk, pl'itk, kot'l, gl'adn, p'alc, jar'm, 'ostn (vo
formantite), l'ebt, n'o`t (vo ~lenskata morfema).
Treba, me|utoa, da odbele`ime deka na ovoj teren kontinuantot // se
realizira vo dve alofonski raznovidnosti zavisno od akcentskata
pozicija [] vo akcentiran slog, i [] vo neakcentiran, sp. b'~va, v'{ka,
n'}ve, s'pne, mom'k, z'vre, l'ko, kot'l, ed'n, kon'c, jar'm, oc't, no:
b~v'ar, v{l'if, spn'a, sbr'a se, dob'itk, kr'otk, v'zdn, dn's, b'esn,
l'ebc vo kumanovskiot (Vidoeski, 1962 : 40-46), sber'e, p'etk, `'edn,
v'enc : kon'c, ru~'k vo krivopalane~kiot, op'nk, t'mnica i tmn'ica,
s'bra : sb'ira vo skopskocrnogorskiot govor.

4. Vo ju`niot del na ovoj dijalekt na celiot pojas od [ar Planina i Te-

tovo pa do Osogovijata i Kriva Palanka neakcentiranoto // se
neutralizira so vokalot /a/ vo istata akcentska pozicija, sp. t'akav,
m'omak, p'esak, l'akat, 'ovas, gl'adan, sl'epac, izatk'ano, dan'ske, v'zdan
vo kumanovskiot (Vidoeski, 1962 : 45-46), p'etak, r'u~ak, b'olan, 'edan,
k'onac, p'etal vo ju`nite skopskocrnogorski sela, V'elidan, r'etak,
sr'e|an Vratnica (Tetovsko), v'ital, dr`'a}an kow, w'ojan, 'utak, b'elijat
kow vo krivopalane~kiot govor. Privedeniov materijal poka`uva deka
vrednosta /a/ mesto *%, *& e rezultat na fonetski proces izvr{en na
odnosniov teren, a ne e vlijanie od strana.

5. Vo severnite makedonski govori na pograni~jeto so {tokavskiot

srpski dijalekt vo vrska so refleksacijata na *%, *& zaslu`uva vnimanie
u{te edna pojava. Na eden ne taka tesen pojas vo korenskite morfemi po
pravilo mesto dvata era ima kontinuant // so opi{anite dva alofona, a vo
afiksnite morfemi, prete`no vo sufiksite i vo ~lenskata morfema za
ma{ki rod mesto *% ima /o/, a mesto *& /e/. Zna~i, se raboti za rezultati od
dve raznodijalektni zoni. Ovaa pojava mo`e da se sledi na celoto
pograni~je, no najizrazena e na severozapadnata i na severoisto~nata peri-
ferija na makedonskiot jazi~en areal. Taka, na polo{kiot (tetovskiot)
del vo govorot na s. Tearce, koe se nao|a na granicata me|u severnite *%, *&
> //-govori i centralnoto dijalektno podra~je, konstatirani se slednive
primeri: b'~va, b{, v'{ka, d{, d'`dovnik, z'lva, sn, z'vre, s'pka, se
s'bralo, dn, d'wum, l'ko, ln, l'ni{te, pkl p'kal, p'sji, ~'~ka
(vo korenski morfemi), no: j'utok, 'opnok, sn'isok, t'nok, ~'etvtok,
pokraj p'etak (*-k), gl'aden, `'eden, pokraj b'olan, 'edan, j'e~men, no 'ostaw

80
(*-n), j'unec, `'ivec, zdr'avec, k'onec i redovno /e/ vo suf. -ec (*-c). Vo
korenska morfema samo vo nekolku slu~ai nao|ame zameni *% > /o/, *& > /e/,
sp. b'ozojna (< bozovina), p'ewu{ka, s'ega, {'epoti. Ve}e vo bliskoto selo
Vratnica, koe se nao|a ne{to malku poseverno, osven vo leksemite
p'ewu{ka, s'ega, so, s'obor, vo korenskite morfemi *%,*% > //: b~va, d{,
z'lva, mf (< *mx), s'nuje, st, dn, l'sno, ps, isto taka i vo
prefiksite koga se akcentirani: s'beri, s'ble~e, s'{ije, se s'kri, s'pne,
a vo sufiksite ima kontinuant /a/: v'osak, j'utak, m'omak, m'u}ak, p'upak,
'opnak, p'etak, kr'otak, pl'itak, sn'isak, b'olan, d'esan, 'edan, l'san, v'enac,
j'unac, k'onac, sl'epac, t'etoac (< tetovac), kako i vo ~lenskata morfema -
at : k'owat, ~'uekat (< ~ovekat). Bidej}i vo ovoj govor akcentot stoi na
tretiot slog (mora), sufiksnite morfemi sekoga{ se neakcentirani. Vo
selata {to se nao|aat ju`no od Tearce brojot na primerite so // mesto *%,
*& e s# pomal kolku {to se odi pona jug, sp. z'lva, sn, dn, v'zdan, ln,
t'mno, no: b'o~va, do{, d'o`dalnik, z'ovre, s'opiwa, t'ogaj, ili: p'etal :
'orel, 'ostaw, 'edan : b'olen, gl'aden, r'a`ew, i redovno /o/ vo sufiksot -ok :
p'etok, n'izok, i /e/ vo -ec : p'alec, k'onec (s. Ratae). Vo gradskiot tetovski
govor // e konstatirano samo vo leksemite: m'kne, sn, dn, v'zdan, ln,
l'sno, t'mno, dodeka vo drugite slu~ai *% > /o/, *& > /e/.
Razli~ni vrednosti vo korenskite morfemi i vo sufiksite mo`eme da
sretneme duri i vo srpskiot dijalekt vo oblasta Srete~ka @upa
(Prizrensko), sp. b'~va, v'{ka, dn, kt, n ve, st, tj, r'azpne, s'kri,
no: b'elutok, d'obitok, m'omok, 'opnok, p'etok, kr'otok (-ok), b'eden,
b'olen, gl'aden (-en), br'atanec, v'enec, vr'anec, k'onec (-ec), 'oves, j'arem,
k'otev (< kotel), p'etev (< petel) (Pavlovi}, 1939 : 53-58).
Sli~na situacija so refleksacijata na *%, *& nao|ame i na skopskiot i
ov~epolskiot teren, iako tamu preodnata zona ne e tolku {iroka kako vo
Polog i vo Osogovskiot region. Eve primeri i od kratovsko-krivopa-
lane~koto govorno podra~je, kade {to e akcentot sloboden pa mo`e da stoi
i na sufiksite. Vo s. Luke (Krivopalane~ko) *%, *& > // vo site pozicii:
b'~va, dn, ru~'k, jar'm, oc't, kot'l (pod akcent), v'osk, kot'lt
(neakcentirano); vo sosednoto s. Ogut: b'~va, ln, s'pka, vret'nca, iz'tka,
kvas'c, ru~'k, pet'l, jar'm dn'ica, dn's, i: v'osak, ov'esan, pr'esan,
kat'anac, kot'lat, b'elijat, no i: pew'uga, e~m'en, sv'del (vo oddelni
leksemi); vo s. Borovo (se nao|a poju`no) zabele`ani se primerite: b'~va,
n'}vi, tj, ov'j, ln, op'nci, mom'k, ov's, or'l, ost'n, ven'c (pod
akcent) : r'u~ak, pr'azan, p~en'i~an, s'iguran, p'alac, no: j'arem, tg'ovec,
ud'ovec, {tipq'anec (vo neakcentiran slog). Vo sosednoto s. Gradec vo
sufiksite redovno ima /o/ < *%, /e/ < *& bez ogled na akcentskata pozicija,
sp. n'isok, pl'itok, r'etok, op'iwok, ru~'ok, t'esen, ven'ec, svet'ec, jar'em,
ov'es, itn. Na kratovskiot teren kontinuacijata na *%, *& najreljefno ni ja
prezentira materijalot od s. Dreveno (Probi{tipsko), sp. v'atok, p'etok,
g'orok, `'e`ok, n'isok, t'nok : m'ozak, nap'stak, op'inak, p'esak; bak'aren,

81
gr'ozen, `el'ezen, z'aden, m'uten : b'avan, vr'edan, gl'adan, d'~an, or'atan
(vol); ed'inec, j'azovec, k'onec, st'arec, i redovno so /e/; i ~lenskata
morfema redovno se javuva vo fonetskiot oblik -o (< ot): d'o`do, l'ebo
(site primeri se zabele`ani od edno lice).

6. Isto~nata izoglosa na refleksacijata na *% > /o/, *& > /e/ vo site

pozicii na zboroformite odi po pravecot Solunski Zaliv (opfa}aj}i go
Solun) Lagadina Struma (kaj Butkovskoto Ezero). Od Butkovskoto
Ezero taa prodol`uva na severoistok po levata strana na Struma
zafa}aj}i del od Valovi{koto pole, ja se~e dene{nata dr`avna granica
me|u Grcija i Bugarija i svrtuva na sever po vododelnicata me|u slivot na
Mesta i Struma (Pirin) s# do Rila severoisto~no od Blagoevgrad. Vo
zonata na refleksacijata *% > /o/, *& > /e/ spa|aat i grani~nite bugarski
dijalekti vo ]ustendilsko }ustendilskiot, pijane~kiot, delumno i
kameni~kiot (Umlenski, 1965 : 22-24).
Vo jugoisto~nite makedonski govori (vo Solunsko, Vodensko, Kuku{ko,
Sersko) poradi redukcijata na vokalite vo neakcentirana pozicija,
vokalite /o/ i /e/, me|u koi i refleksite od *%, *&, se javuvaat vo alofonski
raznovidnosti [], [] zatvoreni fonovi, ili pak tie se neutraliziraat so
soodvetnite visoki korelati /u/, /i/, a vo nekoi lokalni govori vo
odredeni fonetski okolnosti /e/ > // so alofonot []. Sp.:
(*% > o) b'o~va, v'o{ka, do{, toj, v'isk, p''ask, pin'ok, ru~'ok, gr'adt,
l''abt (Kire~ ]oj, Solunsko, sp. Vukevi, 1901 : 102), b'ozil', v'o{ka, do{,
z'olva, n'o{vi, son, s'opka, pis'ok (< pes'ok), du`d'ovna gud'ina (<
do`d'ovna), p'etuk, kr'otuk, n'isuk (< p'etok,...), pis'okut (< pes'okot) vo
kuku{kiot (Peev, 1987 : 96-98), v'onka, son, s'ohna, kak'of, bel'utok,
dob'itok, sl'adok, sobl'e~e, sob'ue vo strumskiot (Ivanov, 1977 : 70).
(*& > e) v'ezme{, den, d'enes, len, ~es, vd'ovec, kl'inc (< kl'inec), k'onc,
sv'rdl (< sv'rdel) vo kire~}ojskiot (Ivanov, 1977 : 70), len, kut'el,
ur'el (< or'el), kon'ec, b'olin, gl'adin (< b'olen, ...), v'enic (< v'enec) vo
kuku{kiot (Peev, 1987 : 100).

7. Isto~no od spomenatata granica (Solun Lagadina Butkovsko

Ezero Pirin) vo su{ko-viso~kiot, lagadinskiot, serskiot, dramskiot,
ziljahovskiot i gocedel~evskiot (nevrokopskiot) govor *% > // so
alofonite [] pod akcent i [] vo neakcentirana pozicija, a *& > /e/. Vakva
zamena vo site morfemi e sprovedena vo krajnite jugoisto~ni govori na
pravecot Ziljahovo Drama Goce Del~ev, koi neposredno grani~at so
bugarskite rodopski dijalekti, sp. d{', izv'n', sn', sn'ha, s'hna, vo
~lenot: red', um' (pod akcent), sb'ira, db'itk, 'uosk (< v'osak), p''ask,
p'etk, kr'otk, ~len: l''ab (Mir~ev, 1936 : 11), b'~va, v'{ka, z'lva,
n'{kva, sn, utv'n (< otvn), s'beri, pes'k, l'akut', tak'f, nus' (<
nos't), m`'' : b~'v'ar', d`'d'ovnik, sb'ujm, m'ozk mzk', p'etk
(Star~i{te), bs, v'zglavn'ica, d'{tera, d'no, d{' d`'d'ovnik,

82
dub'itk (Zrnevo), b'~va, d{, s'hna, p'etk, kak'f (Plevna Dramsko,
vn, v'nka, vs, v'zglave, sn, s'bue, s'bere, kak'f, m`', sneg' : d`d'ov-
na, sn'uvam, sb'iram, dob'itk, p'etk, kr'otk vo ziljahovskiot
(Ivanov, 1977 : 70).

8. Vo su{ko-viso~kiot, lagadinskiot, valovi{kiot i vo del od serskiot

govor *% > //, glavno vo korenskite morfemi, dodeka vo afiksite i vo ~lenot
mesto *% se javuva /o/, koe vo neakcentirana pozicija se ralizira kako [] ili,
pak, se neutralizira so /u/, kako {to be{e istaknato porano, sp. b'n~'fa,
bnc bny'o (< *bz) so sekundarna nazalizacija, v'{ka, d{'
d`'do(t), d'nu (< d'no), dh dh'o(t), d'ham, sn sn'o(t), s'n'a,
s'hnuvam, no: garn'ok, dub'ituk (< dob'itok), p''entuk (< p'entok), n'isuk,
t''enuk, vo ~lenot -ot : sn'ot (vo Visoka), odn. -o : sn' (vo Suho, Golomb,
1963 : 232), v'nka, d'`xi, d'ham, is'hni : v'tuk, 'osuk (< v'osok), tk'of,
l'ebu (< l'ebot) Negovan Lagadinsko (Maecki, 1933 : 129), d'`di,
d`del'ivo, z'lva : ru~'ok p'etuk, m'ozuko Sekavec (Sersko), v'nka, z'lva,
d{ d`d'o, db'itk, ru~'ok, pes'ok, n'oso, no i: v'osk, ~etv'rtk, i vo
~lenskata forma kaj pridavkite: m'ali, 'ostri Kalendra (Sersko).
9. Vo jugoisto~nite makedonski *% > -govori vokalot // vo
neakcentirana pozicija se izedna~il po glase`ot so neakcentiranoto /a/ i
po toj na~in glasovno se izedna~ile sufiksite -k (< *-k) i -ak (< *-ak), sp.
v'tk, p''ask p''asci, p'etk, dob'itk Plevna (Dramsko), v'tk,
~it'rtk Suho. Vo ovoj fonetski oblik kako sloboden formant -ak (< *-
k) mo`el da se {iri i vo *% > /o/-govori. Taka mo`at da se objasnat
formite: v'otak vot'aci, m'ozak, p'etak, dolg'a~ak, kr'ehak, t'e`ak pokraj
pesuk (< p'esok) vo govorot na kosturskoto selo Ezerec (Vidoeski, 1984 :
89).

10. Vo razlo{kiot govor za etimolo{koto *% ima dve vrednosti: /a/ vo

korenskite morfemi vo pogolem broj leksemi i vo ~lenskata morfema za
ma{ki rod kaj pridavskite zborovi, i /o/ vo zboroobrazuva~kite morfemi i
vo ~lenot kaj imenkite, sp. b'aze, b'a~va, v'anka, da{, d'aska, m'akne, s'ane
(pod akcent), d`d'e, dsk'ata, n'a{i, n'ejni, n'iski, i: v'ozras, belt'ok,
vat'ok, `t'ok, mle~'ok, pes'ok, kak'of, tak'of, breg'o, svet'o (< svet'ot), i
vo neakcentirana pozicija: sub'iram (< sob'iram), vuz-rek'ata (< voz-), sus-
m'ene (< sos-), v'olu (< v'olo < v'olot), p'opu (Aleksiev, 1931 : 99-100, 111),
v'anka, udv'anka, da{, mah, st'ari st'arij, pokraj z'olva, toj, son',
ru~'ok, pes'ok, kak'of, grad'o vo Bansko (BDA III, karta 1-4, 6-7, 10, 86, 118-
119).
Vakva vrednost za *% poznavaat i bugarskite dijalekti na pravecot Sa-
mokov - Elin Pelin (BDA III, karti 2, 3), zna~i na pograni~jeto me|u *% >
/o/ i *% > //-govori. Vo oddelni leksemi *% > /a/ i vo nekoi valovi{ki sela,

83
sp. san, mah, da{, v'anka (Ivanov, 1972 : karta 1 i komentarot kon nea; 1977 :
70).
Razli~ni vrednosti vo ~lenskite formi kaj imenkite i kaj pridavkite
mesto *% se javuvaat vo pove}e punktovi vo preodnite oblasti me|u *% > /o/ i
*% > //-govori, sp. vr'ato, kl''u~o, m'ozuko : gul'emi, sr'edni prs, tr'eti
Dervi{an (Sersko), breg'o, svet'o, v'olu (< v'olo), no: st'ari, n'a{i
Razlog (Aleksiev, 1931 : 111).
11. Isto~nata izoglosa na kontinuantot /e/ < *& ja preminuva jazi~nata
granica me|u makedonskata i bugarskata jazi~na teritorija. Takva zamena
poznavaat site isto~ni i jugoisto~ni makedonski *% > //-govori, sp. d'en,
l'en, pr'azin, `'edin (< `'eden) vo su{koviso~kiot (Golomb, 1963 : 232-233),
l'esno, temn'ica, ov'es, oc'et, or'el, gl'aden, zvon'ec vo sersko-dramskite
govori, d'en', l'en', p'en', {'ef vo gocedel~evskiot (Mir~ev, 1936 : 15 nt.).
Vo ju`nite makedonski dijalekti na pravecot Kostur Kajlar Voden
Solun Drama neakcentiranoto /e/, kako {to ve}e spomnavme, se
neutralizira so /i/, a vo nekoi lokalni govori vo odredeno fonetsko
opkru`uvawe i so vokalot //, odn. negoviot alofon [], sp. j'arm, 'ostn,
k'otl, 'orl : gl'aden, k'onec Tremno (Kajlarsko), v'itl, v'zl, k'utl,
p'etl, ~'e{l' pokraj b'olin, sv'etic Voden (Vidoeski, 1978 : 63-68), k'onc,
kl'inc, vr'edn, gr'ozn, 'orl, ~'e{l' : svit'ec, pit'el Miravci (Gevgelija),
b'ol'n, v'enc, 'orl i `iv'ec, kvas'ec, kut'el Dojran (Peev, 1979 : 19, 32),
na`'al'n, pr'azn Ajvatovo (Solunsko), b'oln, zl'atn Dramsko (Ivanov, 1977
: 72). Po ovoj pat odel razvojot na /e/ i vo formite k'obal, k'otal, k'utal,
'oral, p'etal vo kosturskiot kostenariski govor (Vidoeski, 1984 : 89).

12. Geografskata rasprostranetost na refleksot /o/ < *% vo korenskite

morfemi kako najstabilen del na zboroformite dovolno svedo~i deka ne-
govoto inovaciono ogni{te se nao|alo na makedonskiot jazi~en areal,
podrazbiraj}i gi tuka i nekoga{nite makedonski dijalekti vo Grcija i vo
Sredna i Ju`na Albanija (Seliev, 1931 : 285). Ottamu procesot se {irel
na sever i na severoistok do granicite {to gi ozna~ivme pogore. Nadvor od
dene{nite granici na makedonskata jazi~na teritorija odnosniov proces
(*% > o) se stabiliziral na severozapad vo oblasta Gora, na zapadnite
padini na [ar Planina (Vidoeski, 1986), i na severoistok vo
]ustendilsko na bugarskata teritorija. Me|utoa, vo afiksnite delovi na
zboroformite, koi se inaku po svojata priroda i funkcija najpodvi`ni,
refleksot /o/ < *% se javuva na po{iroka teritorija. Vo srete~kiot govor
na srpskata jazi~na teritorija, vidovme, toj redovno se javuva vo sufiksot -
ok (< *k). Tamu vo sufiksite redovno se javuva i /e/ mesto *&, dodeka vo
korenskite morfemi dvata jera (*%,*&) se izedna~ile i se transformirale
vo //. Milivoj Pavlovi}, koj e najdobar poznava~ na ovoj dijalekt,
vrednostite /o/ i /e/ mesto *%, *& ovde gi objasni kako nanos od jug, od make-
donskite dijalekti (Pavlovi, 1939 : 66).

84
 Kontinuantot /o/ < *% vo afiksite (vo prefiksot so- vo sufiksite -ok i
-ov) i vo ~lenskata morfema -o(t) se javuva podlaboko i vo
severozapadnite bugarski dijalekti (sp. BDA III: karti 4, 7, 167, 168, IV:
karti 2-4, 6-7, 167) i toj tuka ne mo`e da se objasni fonetski od prosta
pri~ina {to vo korenskite morfemi *% e zameneto so // ili so /a/.
Ostanuva kako najverojatno da go prifatime misleweto na Seli{~eva deka
i vo ovie dijalekti (bez }ustendilskiot) /o/ < *% vo spomenative morfemi
pretstavuva import od zapad (Seliev, 1918 : 24-29).

85
 1.6. KONTINUANTITE NA VOKALNITE * I *

1.0. Na makedonskata jazi~na teritorija mesto praslovenskite grupi

*trt, *trt i *trt, *trt deneska gi nao|ame slednive vrednosti: , r, r, r r,
r, r r, r r, r, r i ar.

1.1. Vokalnoto * zafa}a naj{irok prostor. Toa se javuva vo severnite,

centralnite, {tipsko-strumi~kite i pijane~ko-male{evskite govori. So
drugi zborovi, se {iri na celata severna i centralna makedonska
teritorija severno od linijata Lerin Demir Kapija Strumica. Na
istok izoglosata na ovaa fonema odi ne{to pozapadno od rekata Struma na
pravecot Petri~ Blagoevgrad (karta 1.1.). Sp.: vba, vti, vsnik, gmi,
dvo, d`i, zno, ks, kf, { (Kriva Palanka, Kratovo, Kumanovo, Skopje,
Vidoeski, 1953 : 156; 1962 : 58; Ugrinova, 1951 : 8), v, kf, psti, sp, tn,
cno ([tip, Radovi{, Berovo, Strumica, Negotino, Ro`den, Filipovski,
1954 : 13; Ku{evski, 1958 : 70), pvo, sce, |a, t, {tp (Prilep, Bitola,
Ki~evo, Gali~nik, Pore~e, Skopje, Veles, Koneski, 1949 : 8; Vidoeski, 1957
: 40; Reiter, 1964 : 58).

1.2. Kontinuantot r se {iri po zapadnata makedonska jazi~na

periferija na celiot prostor od Tetovo do Prespanskoto Ezero.
Granicata na toj del me|u r i ja so~inuva planinskiot venec Suva Gora,
Bukovik, Bistra, Stogovo, Karaorman, Istok (kaj Ohrid), Bigla, Baba (kaj
Bitola) i Neredskata Planina (jugozapadno od Lerin). Osven toa
vrednosta r go ispolnuva i makedonskiot teren ju`no od linijata
Neredska Planina Nixe Ko`uf Belasica (karta 1.2.). Sp. brdo,
br~it, vrtit, grdo, grlo, rtit (Gostivar), brzi, drvo, crven
(^elopek, Seliev, 1929 : 309), mrdat, smrknat, prsten (Mavrovo),
brgo, vrnit, krst, tr~it (Debar), vrtit, vrnit, crkof (Struga),
drvo, mrtof (Ohrid), vrtit, se krstit, prsti, r`je (Resen),
grst, krf, naprsnik, prst (Kostur, Kuzov, 1921 : 96).

1.3. Vo vodensko-kuku{kiot, dojransko-gevgeliskiot, solunskiot i su{ko-

viso~kiot govor paralelno so grupa r vo oddelni slu~ai (naj~esto vo edno-
slo`ni zborovi i vo grupi od pove}e soglaski) se javuva i izgovorot r. Sp.:
grne, zrnu : krf, prs, trn, srp (Voden, Dumev, 1943 : 25), vrh, krs (Lu-
kovec, Vodensko), vrtam, srce : vrfut, dr`i, krsti, crkfa
(Kulakija, Mazon Vaillant, 1938 : 24), vrba, dr`e, srce, crno : brs,

85
vr{nik, krs, krh~e, prs, crn, r|a, r`of, r`anica (Bogdanci,
Gevgelisko), vrne, mrzne, crven : vrh, r{ (Gevgelija, Ivanov, 1932 : 72),
dr{, krf (Vatilak, Solunsko, Oblak, 1896 : 39), vrh, r{ (Gradobor, Oblak,
1896 : 39), vrba, srp, crno : r{, r|a (Kire~ ]oj, Vuk~evi, 1905 : 116),
brkam, drvu, grba~, zrnu : drva, dr`im, krh~a, vrft, trn, hrskam
(Suho, Visoka, Golomb, 1962/63 : 237), krpa, krf : prs, trn (Suho, Oblak,
1896 : 39), grlo : grp (Sekavec, Sersko), vrba, grp : krs, prs, vrhci
(Kalendra, Sersko), krvav, crven (Gorno Brodi), krf, krs, srceto :
krst'osah, smrdlif, trne, trnlif, trgna (Nevrokop Goce Del~ev,
Mir~ev, 1936 : 36), svekrva, Grmen (Grmen, Nevrokopsko).
Vo pirinskite govori vtorata varijanta (r) e u{te po~esta, negde taa
i prevladuva (vo razlo{kiot, banskiot), a vo blagoevgradskiot mo`e da se
smeta i kako edinstvena. Sp.: vr{e, crven : brza, vrba, vrh, drvo, srp,
crlaf (Petri~), brdo, drvo, dr`i{ : vrbnica, zakrpka, krvnik,
str{al, brs, vrh, krs, srpove, trn (Bansko, Aleksiev, 1931 : 101;
Molerovi, 1954 : 10), drvo, krpa (Razlog, Aleksiev, 1931 : 101;
Molerovi, 1954 : 10), drvo, zrno, etrva (Pokrovnik, Blagoevgradsko,
Hristova); (karta 1.3.).

1.4. Kontinuantot r zafa}a malo prostranstvo. Vakov izgovor

poznavaat desetina sela vo debarskata oblast Drimkol (me|u Struga i
Debar), isto tolku vo oblasta Golo Brdo (na albanska tritorija) i
torbe{koto naselenie vo stru{kite sela Labuni{ta i Podgorci (karta
1.4.). Sp.: br{len, vrt, grklen, vrzanka, dr`ele, drvo, vrnit, krt,
krtica, krf, kr~it, krstit, prst, prsten, r`'ajnca, srce, srp,
~rf, trninka (s. Lukovo, Drimkol), brgu, vrba, vrnit, drvo,
jtrva, kr{a, mrtof, rbet, r`it, r{, r|a, srna, tr~at, frlit
(vo govorot na Torbe{ite vo Xepi{te), brzina, zavrtile, trpile
(Drenok), vrvit, zar`al, crveno (s. Ginovec, Golo Brdo), vrzi,
prviot, r`nal (s. Malestrani).

1.5. Vo govorot na stru{kite sela Rado`da, Vev~ani i Mali Vlaj, kako

i vo govorot na seloto Lin, koe se nao|a na zapadniot breg na Ohridskoto
Ezero na albanskata strana, izgovorot r se javuva samo zad labijalna
soglaska, dodeka vo drugite slu~ai (zad nelabijalni) imame kontinuant r
(karta 1.5.). Sp.: brdo, brgo, vrvit, vrf, tvrdo, mrdat, prsten,
frl'at : grne, grci, se gr~it, drvo, dr`it, r{, r|a, zrno, krf,
krt, krstoj, crno (Rado`da).

1.6. Vo nekolku sela vo oblasta Reka (Debarsko) pred r (r) mesto vo-
kalnoto * se javuva samo vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zborovi. Vo
trislo`nite i pove}eslo`nite imame varijanta r (karta 1.6.).Sp.: vr,
vron, grp, krf, krst, prst, srp, r{, {~rk; brzo, brdo, vrba,
grlo, drvo, dr`it, zrno, mrtof, r|a, rbet, prvo, no: dr`ava,

86
~etvrtok, dr`ime, r|ata, prvite. U{te podobro toa se gleda vo
formite na ist zbor: krst : krstovi, r|a : r|osa, drvo : drvoto,
drveno, crven : crveno, crvenica, brkat : brkame, srkat : srkate,
dr`it : dr`ime, izdr`af, izdr`afte. Ova pravilo va`i i za
akcentski celosti od tipot: vrzi-go, vrzete-go : vrzi, po-prsti :
prsti, kriv'a-vrba, n'a-vrba : vrba (@irovnica, Petru{evski, 1951 : 58;
Popovski, 1959 : 112).
Vakov rezultat za * nao|ame i vo govorot na Torbe{ite vo Markova
Reka (Skopsko). Govorot na skopskite Torbe{i so `irovni~kiot se
sovpa|a i po red drugi va`ni osobenosti vrz koi mo`e da se zaklu~i deka
vo postaro vreme tie pretstavuvale edna celost. Sp. od ovie sela: vrba :
vrbata, vrbete, vrnet : nvarnat, grne : grniwa (G. Koli~ani,
Dr`ilovo).
1.7. Kontinuantot r ni e poznat dosega samo vo govorot na krajnoto ju-
gozapadno kostursko selo Ezerec: brzo, br{len, vrsnik, grne, drvo,
dr`'elje, rt, r{ta, krtica, prsti, srce, trn, ~rn, ~rven (karta
1.7.).

1.8. Vo govorot na kor~anskoto selo Bobo{tica * e zameneto so ar :

ar`i, barguj, carkva, ~arn, ~arf, ~arv'enik, ~arn'i~ka (Mazon, 1936 : 32)
(karta 1.8.).

1.9. Kontinuantot r se sre}ava vo jugozapadnite kosturski sela na

prostorot me|u Kostur i Gramos, so isklu~ok na seloto Ezerec. Sp.: prst,
prsten, crvi (@elin), vrba, vrni, drvo, krf, ~rno, ~rvi
(Radigo`e), r{, r`en'ica, rxa, vrba, vrni, grlo, drvo, ~rn
(Gali{ta), vro, vrni, grmi, grlo, srt, ~rven (Grat~e), brzo,
vrne{no, vr, crno (Psore), r{, vrba, se vrna, drvo, mrtovec,
~rveno (Smrde{, Mazon, 1923 : 19), rt, prst, srce, tfrdo (Nestram),
vrba, krt, prstok, str{en, hr~i (Mawak, Maecki, 1934 : 323) (karta
1.9.).

2. Mesto grupite *tlt, *tlt i *tlt, *tlt ni se poznati vrednostite: , l,

l, l, ol (o), l (), al, l, lu, , o, , u.

2.1. Vokalnoto se sre}ava na dosta ograni~ena teritorija: vo malore-

kanskiot (gali~kiot) govor, vklu~uvaj}i gi tuka i mija~kite oazi vo
Bitolsko (Smilevo) i Vele{ko (Papradi{te i Ore{je), i vo del od
ki~evskoto i pore~koto govorno podra~je. Sp.: bva, bskot, vk, vna, dk,
d`en, dgo, `t, jabko, kk, knet, mzet, mwa, m~it, spznet, p`aj,
pn, sza, t~et (Gali~nik, Beli, 1935 : 104-105), vk, vna, mzet, p`af,
sza (Makedonski Brod), jabko, knit, pno, sza (Vrane{tica, Ki~evsko,
Vidoeski, 1957 : 49) (karta 2.12.).

87
 2.2. Kontinuantot l se javuva prete`no vo ju`nite makedonski govori:
vo del od lerinskiot i vo kosturskiot, vo kajlarskiot, vodenskiot,
gevgeliskiot, dojranskiot, kuku{kiot, solunskiot, lagadinskite, serskiot
i gocedel~evskiot. Osven toa vakva zamena se sre}ava i vo nekoi zapadni
periferni govori: na eden tesen pojas severno od gradot Tetovo (na
linijata Tearce Prequbi{te), vo gostivarskiot, stru{kiot, vo govorot
na debarska @upa, a vo centralnite oblasti na eden tesen pojas po
dolinata na Vardar od Skopje do Veles i Babuna (karta 2.1.). Sp.: vlna,
glta, `lwa, kl~ista, pl`ew (Tearce, Tetovsko), blvat, vlkot,
dlgo, jablce, slza (Mavrovo), blvat, blvajca, vlnen, dl`ina, pln
(Bani{te, Debarsko), gltat, ml~it, mlznica, plf ('R`anovo,
Debarsko), vlna, dlgo, slza, gltat (Struga), vlk, klnime, mlyi
(Zrnosko, Prespansko, Koneski, 1957 : 179), blvi, glta, klk, `lt,
klni, ml~elif (Gra`dano), klk, glta, dl`ina (Gabre{, Kostursko),
blfi, vlci, glta, slyi, tl~i{ (Rupi{ta), vlna, ml~i, stlba
(Kumani~evo, Kostursko), glta, `ltnica, klk, ml~i, slya, tl~nik
(Lerin), vlk, dlgo, mlyi (Embore, Kajlarsko), bla, vlna, dl`ina,
zaklne, klve, kl~i{~e, mlznica, plno (Lukovec, Vodensko), vlna,
vlneno, `ltica, klnat, mlznica (Gradovci, Skopsko), blvi, jablka,
vlci, kl~i{te, mlzeme, slzi, plno (Blace, Skopsko), vlna, `l~ka,
klk (Bogomila, Vele{ko).
2.3. Vo krajnite jugoisto~ni govori na prostorot isto~no od Vardar i
ju`no od linijata Gevgelija Goce Del~ev pokraj kontinuantot l vo
oddelni primeri se javuva i l, sp. vlk, vlna, slza : blha (s. Kire~ ]oj,
Solunsko, Vukevi, 1901 : 116), klna, plni : mlknaa (Kulakija, Mazon
Vaillant, 1938 : 25), mlze : mlznica (Bogdanci), vlna, `lt, plni :
mlknuvum, slba, `ltka, `lt, `ltnikaf (Suho, Golomb, 1962/63 : 239),
vlna : blha, vlk, vl~ica, vl~ka ko`a, zl~ka, pl`ok (Sekavec,
Sersko), pln : bla, vlko, glta, `l~ka, mlznica, ml~e, klk
(Kosturino, Strumi~ko), dlgo, klk, vlnen : zl~ka, `ltec (Dervi{an,
Sersko, karta 2.2.).

2.4. Zamenata l so pogolema doslednost se javuva i vo severnite govori,

no samo zad dentalno-alveolarnite konsonanti d-t, s : dlgo, dl`i,
dl`an, tl~e, tl~nik ili kl~e (tl > kl), slnce, slza, slba, slbica
(Kriva Palanka, Kumanovo, Sveti Nikole, Skopska Crna Gora, Vratnica,
Vidoeski, 1962 : 55); (karta 2.5.).

2.5. Vo {tipsko-strumi~kite, tikve{ko-mariovskite, male{evsko-

pirinskite govori mesto * nao|ame ednofonemna vrednost . Sp.: vk,
vna, gta, da cne, `to (Dabiqa, Strumi~ko), dgo, pn, `t (Radovi{),
`~ka, `to, pno ([tip), kne, mze, mwa, sba, szi (Trkawe, Ko~ansko),
m~i, mwa, pno, t~nik (Kavadarci), ba, vk, gtka, `t (Staravina,
Mariovo), ba, vna, `t, ph, pno (Berovo, Peh~evo), ph, sza

88
(Blagoevgrad, Stokov, 1962 : 104), vna, m~i, szi (Pokrovnik,
Blagoevgradsko, Hristova), vk, vna (Petri~), sza, kne (Mendovo,
Petri~ko, Georgiev), vna, vnes, dgo, gtka, ph, kcam, m~'i{, kn'e{,
szi (Razlog, Aleksiev, 1931 : 101). Ju`nata izoglosa na kontinuantot
odi po pravecot Goce Del~ev (pominuva severno) Petri~ Demir Kapija
Ostrovo Lerin. Na prostorot me|u Lerin, Prespansko Ezero i Bitola
se ma{aat primeri so i l, a negde i so o, ol. Sp.: ba, vk, gta, kve,
mwa, mzime, p{ek, szi, t~nik : vlna (Drago{, Bitolsko), gtka,
`t, kk, no: plno i volna (Bukovo), bva, mze, p{af : vlna, pln (Se-
kulevo, Lerinsko), vk, dgo, sza (Bore{nica), kk, `tka, sza, gta, b-
va, t~i, p{ok, `t, dgo : klni, dl`ina, vlk, vlna, plni (Lak, Pres-
pansko), vk, dk, pn (Nered, Turje). Zapadnata granica na zamenata na *
so dopira do Pelister, Crna Reka i Veles. Vo oblasta Klepa
(jugoisto~no od gradot Veles) primerite so prevladuvaat, a kolku {to se
odi pona sever od Veles brojot na primerite so ovaa zamena se smaluva.
Ve}e vo grani~noto selo Rudnik i vo Letevci mo`e da se sretne samo vo
oddelni leksemi, sp. kca, kk. Severnata granica odi pribli`no po
pravecot Katlanovo (na skopskiot del) Sveti Nikole Kratovo. Vo
oddelni leksemi mo`e da se sretne i poseverno od spomenatava linija
(karta 2.3.).

2.6. Kontinuantot ol (so raznovidnosta o) se javuva vo zapadnite

govori i toa: vo govorot na Skopska Kar{ijaka, vo gradot Tetovo i nekolku
severoisto~ni sela, vo severniot del na pore~kiot govor, vo debarskiot,
ohridskiot, resenskiot, bitolskiot, prilepskiot, meglenskiot i vo
krajnite jugozapadni kosturski sela (karta 2.4.). Sp.: dolgo, molze,
jabolknica (Nerezi, Skopsko), kolk, molznica, solza (Dra~evo), `olwa,
`ol~ka, molkum (Solwe), vok, gota, `ot, kok, ko~i{ta, po`af
(Tetovo, Stamatoski, 1957 : 232), volci, volna, `olwa, kolnet, polf,
pol`af (Zve~an, Pore~e, Vidoeski, 1950 : 19), goltat, polxaf, poln,
stol~et (Plasnica, Ki~evsko, Vidoeski, 1957 : 50), bolva, dolgo, jabolko
(Debar, Mihailov, 1954 : 13), volk, solza (Oboki), volna, `oltica,
kol~i{ta (Gorenci), mol~it, solyi, polno (Papradnik), bolva, dolgo
(Zba`di), mo~it, pono, soza (Orovnik, Ohridsko), vok, vona, `oto,
zakonit, kokoj (Resen), volna, volci, dolgo, `ol~ka, kolk, polno (Bito-
la, Prilep, Koneski, 1949 : 7), boska, bova, vona, `o~ka, kove, ponu,
to~nik (Tresino, Meglensko), bolha, volk, volneno, dolgo, golta,
`oltak, `oltica, kolk, mol~i, polna mese~ina, solza, solce (Ezerec,
Kostursko), volnen, volci, golta, mol~i, polno (Nestram), bola, molyi,
solya (Stensko).

2.7. Vo ju`nite prespanski sela vo brojni primeri konsonantskata kom-

ponenta na kontinuantot na vokalnoto * se zagubila (o > o). Taka imame,
pokraj vona, konit, pono, i: boawe, Bogarin, vok, dogo, gota, `otica,

89
jaboko, mozi, mo~i (Qubojno, [trbovo, Dolno Dupeni), ko~i{te, mokni,
moze, to~e, to~nik (Braj~ino), vok, soza, sa smoknaf, to~i, to~nik
(German), bovi, kok, `otica (Krani, Arvati), Bogarin, bova, vok, vo~ica,
gota, dogo, `ot, `otnica, jaboka, kok, moznica, sozi, to~uk, no: volna,
poln, kolni, kol~i{ta (Nivica, Robi). Po nekoj primer so o mesto * mo`e
da se sretne i vo jugozapadnite bitolski sela, sp. boa, dogo, `o~ka, jaboko,
kok, kofa, potok, to~nik (Dihovo), jaboka (Bukovo). Treba samo da
istakneme deka kontinuantot na * fonetski ne se realizira ednakvo vo
site prespanski sela. Vo poju`nite, kade {to e nosovkata * zameneta so ,
od * isto taka se dobilo (karta 2.6.).

2.8. Vo oblasta Drimkol (na levata strana na rekata Drim, me|u Struga
i Debar) i vo Golo Brdo za vokalnoto * nao|ame dvofonemna grupa l i
toa vo site pozicii: vlna, jablko, slya (Klewe), blva, vlk, gltaj,
dlk, `lt (Modri~), dlgo, `lwa, jablko, `ltok, klk, mlyime,
ml~it, plxaf, plf, plno, slyi, tl~nik (Lukovo); (karta 2.7.).

2.9. Vo govorot na stru{kite sela Rado`da, Vev~ani i Mali Vlaj ima

dve vrednosti, kako i mesto vokalnoto * : l (zad labijalni i dentalni
soglaski), sp. blvi, vlk, vl~ica, vlna, mlyime, mlynica, jablko,
mlnata, pln, plxaf; dlgo, slya, tl~ek, plxaf i l (zad mekonep~ena
soglaska): gltka, gltame, klk, klkoj, kl~i{ta, klnit (Rado`da);
(karta 2.8.).

2.10. Dve raznovidnosti se javuvaat i vo torbe{kite govori vo Reka (De-

barsko) i vo Markova Reka (Skopsko): l vo ednoslo`ni i vo dvoslo`ni
zborovi i l vo trislo`ni i pove}eslo`ni. Sp.: bla, vlna, gltat,
dlgo, `lto, klnal, ml~it, plno, slya, no: vlneno, proglta,
dl`ina, po`lte, klneet, ml~eme, zaml~i, plneme (@irovnica,
Popovski, 1959 : 111), bla, vlk, slya, gltat : vl~ica, vl~icana,
gltame (D. Koli~ani), slya, `ltok, vlci : slyata, `ltica, jablko
(Dr`ilovo, Skopsko); (karta 2.9.).

2.11. Vo kor~anskiot govor * e zameneto so al : bala, valna, dalgo,

`alt, kalk, kalni, mal~i, malyi, alxica, paln, salya, salce (Bobo{tica,
Mazon, 1936 : 32); (karta 2.10.).

2.12. Sli~en rezultat nao|ame i vo jugozapadnite kosturski sela, samo

{to vo niv vokalnata komponenta se izgovara ne{to malku pozatvoreno
otkolku vo kor~anskiot (l): bla, vlk, vl~'ica, dlgo, `lto, klk,
klni, plno, slnce, slyi (Radigo`e), vlna, ml~i, mlyi, slya, slce,
stlbja, tl~i (Gali{ta), vlneno, `ltukok, ml~i (Grat~e), vlna,
plno (Psore), vlk, vlna, dlk (@elin); (karta 2.11.).

90
 2.13. Kontinuantot u se {iri vo severna Makedonija na jug do linijata
Vratnica (severno od gradot Tetovo) Skopje Sveti Nikole
Probi{tip. Sp.: buva, vuk, vu~ica, vuna, jabuka, muze, muwa, pu`aqke, pun,
spuzna se, `ut, kuk, ku~ista (Kumanovo), vu~e, `u~, `uwa, kune, duboko
(Ku~evi{te, Skopska Crna Gora); (karta 2.5.).
Zad labijalnite soglaski vo oddelni leksemi u < * se sre}ava i
zna~itelno poju`no od spomenatava linija, sp. buva, vuk, `u~ka, jabuka, muze,
pu`av (Skopje), buva, vuci, muznica (Belimbegovo, Skopsko), bua, jabuka
(Tetovo), bua, vuk, jabuka, puno, pu`ajka, puzna se (Ko~ani, [tip), j'abuka
(Radovi{, Strumica), jab'uka (Miravci, Gevgelisko), bua, jabuka, mu~i, puh
(Mendovo, Petri~ko, I. Georgiev).

2.14. Vo severnite govori pokraj u se sre}avaat i kontinuantite lu i l.

Tie se javuvaat samo zad zabno-vene~nite konsonanti d-t, s (v. pogore).
Prviot kontinuant (lu) e po~est vo najsevernite kumanovski i skopsko-
crnogorski sela, sp. sluba, slubica, slupc, sluza, slunce (Ku~evi{te,
Skopsko; Kumanovo). Vo krivopalane~kiot so lu se poznati i leksemite
`qu~ka i `quna (Vidoeski, 1953 : 207). Site privedeni primeri vo
raznovidnosta so lu (odn. qu) poznati se i vo grani~nite srpski ju`no-
moravski dijalekti (Beli, 1905 : 114).
Vo ju`niot pojas na krivopalane~kiot, kumanovskiot i skopsko-crno-
gorskiot, kako i vo vratni~kiot govor vo Dolni Polog, potoa vo
kratovskiot i ov~epolskiot vo spomenatava fonetska pozicija se javuva l
: dlk, dl`an, slza, slnce, zaslni, slp, slba, slbica, tl~nik, tl~e
pokraj kl~e (tl > kl), otade posle i klcaw. Na ovoj teren so l po~esto
se sre}ava i glta so izvedenkite gltne, glt, gltka (vo
Krivopalane~ko, Kumanovsko); sp. go i kumanovskoto lcne, lcka (< hcne,
hcka).
Kako kontinuant na vokalnoto * treba da se smeta vo severnite i is-
to~nite govori i vrednosta l vo dlbok (Vidoeski, 1962 : 56).

2.15. Nekoi od gornive primeri vo raznovidnosta so l se javuvaat na

pogolem areal vo isto~na i jugoisto~na Makedonija.
Formata dlk (dlga, dlgo) se upotrebuva i vo ko~anskiot, {tipskiot,
blagoevgradskiot, vo oblasta na Belasica od Dojran do Petri~, vo
Lagadinsko, a ne e nepoznata i vo dolnovardarskite govori, sp. dlnuk
(Suho, Golomb, 1962/63 : 239), dlgu (Novo Selo, Solunsko, Oblak, 1896 : 39),
dl`i (Kulakija, Mazon Vaillant, 1938 : 25).
Fonetskata raznovidnost slnce kontinuirano se javuva na dva areali:
vo severna i vo jugoisto~na Makedonija. Ju`niot areal gi opfa}a serskiot,
lagadinskite i dolnovardarskite govori (kartata 3.1.).
Me|u ovie dva areali i na zapad do P~iwa, Vardar i Crna se
upotrebuva formata snce. Sporadi~no taa se sre}ava i po zapadnata i

91
jugozapadnata jazi~na periferija: vo nekoi gornopolo{ki i debarski sela,
vo Stru{ko, Prespansko, Lerinsko i vo ju`nite bitolski sela.
Naj~esto komponentata l se gubi i vo red drugi zapadni govori, sp.
sonce vo Skopska Kar{ijaka, pore~kiot, prilepskiot, bitolskiot,
ohridskiot, prespanskiot i vo nekoi debarski i ki~evski sela, snce vo
rado{ko-vev~anskiot, sance vo nekoi zapadni kosturski sela. No vo
spomenative govori ne se neobi~ni i formi so zapazeno l, sp. solnce vo
ki~evskiot, solce vo kosturskiot (zapadniot), salnce i salce vo
Bobo{tica, slce vo severozapadnite kosturski sela, slnce vo skopskite i
vele{kite sela {to se nao|aat zapadno od Vardar i Topolka. So vokalno
ovaa leksema e poznata samo vo malorekanskiot (v.t. 2.1.).

2.16. Najgolem broj od primerite so vokalno * se sovpa|aat i vo pogled

na rezultatot od razvojot na l, a i vo pogled na geografskata
rasprostranetost na toj rezultat. Nekoi posebnosti poka`uvaat samo
zborovite bugarin, jabolko, so nivnite izvedenki, i, kako {to vidovme,
sonce.
a) Formata bugarin (bugarija, bugarski) zafa}a najgolem areal: se
javuva gotovo vo site makedonski dijalekti so isklu~ok vo kostursko-
prespanskite i krajnite jugoisto~ni govori. Vo kostursko-prespanskite
poznati se i raznovidnostite: bolgarin (Bobo{tica), bogarin, bogarski
bogarcki, bogarija (vo prespanskiot; zabele`eni se vo selata German,
Nivica, Robi, O{~ima, Lak, Qubojno), balgarin (Radigo`e) i bulgarin,
bulgari, bulgarija (Ezerec, Grat~e, Stensko, Vambel; (karta 4.).
Poslednava raznovidnost (bulgarin) poznata e i vo lagadinskite i
serskite govori (Golomb, 1962/63 : 240).
b) Za *jablko ni se poznati raznovidnostite: jabko (vo malorekanskiot),
jabolko (vo site * > ol-govori), jaboko (vo prespanskite), jabko (vo * > -go-
vori), jabuka (vo severnite i {tipsko-strumi~kite); vo razlo{kiot se
javuvaat nasporedno jabuka i jabko, a vo male{evskiot jabaka. Vo
dolnovardarskite se sre}avaat i formite jabulka (Valandovo, Gevgelisko),
abulka (Kuku{ko), vo su{ko-viso~kiot i jablko, jabl~ko, a vo
jugozapadnite kosturski sela i raznovidnosta lapka (Bobo{tica, Mazon,
1936 : 32), Rupi{ta, Radigo`e, Gali{ta (karta 5.).

3. Analiziraj}i ja geografskata rasprostranetost na kontinuantite na

vokalnite * i * mo`eme da go konstatirame slednoto.
Na nekoi govorni podra~ja imame identi~en razvoj na dvata glasa. Taka
e vo sersko-lagadinskite, dolnovardarskite, vo del od kostursko-
lerinskoto govorno podra~je, vo stru{kiot, centralniot debarski i vo
gornopolo{kiot govor. Vo site niv * > r, * > l, odn. * > r / r, * > l /
l vo dolnovardarskite i sersko-lagadinskite.
Ist razvoj imale ovie dva glasa i vo nekoi drugi zapadni periferni go-
vori. Vo drimkolskiot i golobrdskiot, kako {to vidovme, * > r, * > l,

92
vo rado{ko-vev~anskiot: * > r / r, * > l / l, vo `ernoni~kiot: * > r /
r, * > l / l; vo malorekanskiot i i se slogovni.
Kako {to se gleda, na celata ju`na i zapadna periferija mesto
vokalnite *, * se razvile dvofonemni grupi od vokalna komponenta i
sonant, osven vo malorekanskiot, kade {to nao|ame ednofonemni
vrednosti.
Na drugata makedonska jazi~na teritorija rezultatite od razvojot na
spomenative glasovi se razli~ni. Na edno {iroko podra~je vo severna i
centralna Makedonija se zadr`alo, dodeka * se reflektiralo vo u, l, ,
ol, vo ograni~en broj slu~ai i l, odn. lu. Vo pirinskite govori isto taka
nao|ame razliki vo kontinuantite; tamu * > r (r), * > .

4. Privedeniov pogore materijal uka`uva na sledniov razvitok na

vokalnite * i * .

4.1. Vo staromakedonskiot r i l slogovna funkcija imale samo kako

kontinuanti na praslovenskite grupi *trt, *trt *tlt, *tlt. Taka
staroslovenskite primeri od tipot ~r}nq, grqlo `l}tq, dlqgq pokrivaat
izgovor *n, *glo *t, *dg (< * rn, *grdlo *lt, *dlg). Po
gubeweto na erovite se dobile i novi, sekundarni i od praslovenskite
*trt, *trt *tlt, *tlt i toa negde po fonetski pat, kako vo *dva *sza, *bxa (<
*drva *slza, *blxa), a vo red slu~ai i morfolo{ki, sp. *kst *kv (< *krst,
*krv). Samo vo nekoi jugozapadni kosturski sela zborovite krest i ro` se
zadr`ale so izjasneti * > e, * > o.
Po takov na~in vo makedonskiot jazik vo periodot {to sledi vedna{
po gubeweto na erovite sonantite i bile slogovni, kako onie dobieni
od grupite *trt, *trt *tlt, *tlt taka i onie od grupite *trt, *trt *tlt,
*tlt.

4.2. Vo nekoi govori ovaa sostojba se zadr`ala do deneska, sp. kv, vk vo

malorekanskiot. Osobeno e prostran, kako {to vidovme, arealot na .

4.3. No vo pove}eto govori i i ponatamu se razvile vo dvofonemni

grupi od vokal + r, l, a negde i vo grupi od r, l + vokal.
Kako prva faza od razlo`uvaweto na vokalnite i , sekako e pojavata
na eden vokalen prizvuk, koj podocna se izdelil vo posebna fonema .
Zna~i, procesot se odvival po sledniov na~in: > q > r, > q > l. Na ovoj
stadium od razvitokot toj se zadr`al vo ju`nite i vo zapadnite periferni
govori.

4.4. Vo nekoi govori vokalniot prizvuk se razvil zad sonantot i tamu os-
tanal i podocna koga se razvil vo samostojna fonema. Toa mo`elo da bide
redovna pojava, sp. prst, srce vo pirinskite govori, ili samo vo odredeni
fonetski pozicii, na primer, vo ednoslo`ni zborovi, pred kraen konsonant

93
ili pred konsonantska grupa, sp. krv, vr{nik i sl. vo sersko-lagadinskite,
ili pak zad opredeleni soglaski, sp. dlgo, slza, tl~e vo severnite i vo
nekoi isto~ni dijalekti.

4.5. Vo krajnite jugoisto~ni govori (gocedel~evskiot, serskiot,

lagadinskiot) pokraj kontinuantite r / r i l / l se sre}avaat i
vrednostite r / r, l / l kako fonetski varijanti na prvite (vo
neakcentirana pozicija). Sp. trp'i{, src'et, trnl'if (vo
gocedel~evskiot), trn / trn'ot, vlk'o(t) (vo su{ko-viso~kiot, Golomb,
1962/63 : 238, 239).

4.6. Vo drugi govori vokalnata komponenta vo grupite so r, l pretrpela

novi promeni. Taa se izmenila vo nekoi od ve}e postojnite vokalni fonemi
vo sistemot (a, o) ili pak se razvila vo nova fonema: , , . Taka nastanale
grupite ar, al vo kor~anskiot, r, l vo zapadnite kosturski sela, r, l vo
drimkolsko-golobrdskiot, odn. r, l r, l vo rado{ko-vev~anskiot, ol vo
centralnite i dr.

4.7. Procesite svrzani so razvojot na vokalnoto * se u{te poslo`eni

vo sporedba so vokalnoto *.
Na edno {iroko podra~je sonantot l se zagubil, taka {to ostanal samo
vokalniot del na grupata (karta 2.3., 2.5., 2.6.). Takov e slu~ajot vo
prespanskiot, kade {to procesot se odvival po sledniot na~in: > l > ol
> o > o. Edinstveno vaka na odnosniov teren mo`e da se objasni
postoeweto na dvojni formi so o i so o, sp. vok, `ot : vona, konit,
pono. Deka sonantot l vo ovoj govor pred negovoto polno is~eznuvawe se
izgovaral so silna labijalizacija uka`uvaat okolnite govori. Na celiot
pojas od Pelister do Karaorman l na krajot na slogot, a toa zna~i i vo
grupata -ol-, se izgovara labijalno.
Dali vakov izgovor treba da pretpolo`ime i vo isto~nite govori kade
{to go nao|ame refleksot ? Za tie govori ni se ~ini popriemlivo iska-
`uvaweto na Koneski deka sonantot l se apsorbiral vo (Koneski, 1966 :
34). Vo severnite govori, kako i vo srpskiot / hrvatskiot, vokalnoto * so
labijalizacija dalo u (* > > ) (Beli, 1960 : 76-78).
Vo oddelni slu~ai l se zagubilo i vo drugi na{i dijalekti, sp. slnce >
snce, odn. solnce > sonce. Vo nekoi govori konsonantskata grupa -lnc- se
uprostila so ispa|awe na nazalniot sonant, sp. slce, salce, solce vo Kostur-
sko (v.t. 2.15).

4.8. Celiot proces na razvojot na vokalnite * i* vo makedonskite dija-

lekti grafi~ki mo`eme da go izrazime na sledniov na~in:

a) * b) *

94

q
// q u < q < q // q > > u

(r) r // r (r) < (l) l // l (l) >

ar o < ol
r al
r l
r l
r r l l
r r l l
4.9. Od op{tiot razvoj na vokalnoto * ne{to otstapuvaat
raznovidnostite jabulka (abulka) vo dolnovardarskite, lapka vo
kosturskite, kako i fonetskite varijanti bugarin, bulgarin i nivnite
izvedenki (v.t. 2.16.).
Geografskata rasprostranetost na oblikot jabulka upatuva na pretpos-
tavka za kontaminacija na formite jabulka, koja e karakteristi~na za
{tipsko-strumi~kite govori, i jablka(o), odn. jablka(o). Kor~anskata
forma lapka e dobiena so metateza od balka so prethodna elizija na
po~etniot slog predizvikana od fonetski pri~ini.
Formata bugarin od severnite govori (kade {to e dobiena fonetski), a i
so posredstvo na srpskiot / hrvatskiot, se pro{irila vo site makedonski di-
jalekti, so isklu~ok vo nekoi jugozapadni periferni govori. Raznovidnosta
so ul (bulgarin), poznata vo krajnite jugozapadni kosturski sela i vo
lagadinsko, nastanala, verojatno, sprema gr~kiot izgovor na ova ime (Mazon
Vaillant, 1938 : 26).

5. Vo onie govori kade {to se zapazile vokalni i , vo red slu~ai se

dobieni i novi , . Od sekundarno poteklo e vo primerite stna, tpeza,
gmada vo ki~evsko-pore~kiot, bdaci, bardaci, bdavica bradavica,
gnica granica, g|anin gra|anin, gnata granata, gdi{te
gradi{te, kvaj~e kravaj~e, kj kraj i dr. vo severnite govori
(Vidoeski, 1962 : 31). Vo site ovie slu~ai se raboti za redukcija i potoa
elizija na vokalot a koj se nao|a neposredno do r.
Sekundarno vokalno se javuva mesto grupata ol, sp. bno bolno, dno
dolno (vo malorekanskiot), bnica, rasnica rasolnica, smnica
smolnica, Topnica topolnica (vo pore~kiot, Beli, 1935 : 106). Se

95
raboti za hiperkorektnost po odnos na drugite govori so koi grani~at
pore~kiot i malorekanskiot.

6. Raznoobraznosta na kontinuantite na vokalnite * i* vo

makedonskite dijalekti podobro }e se sogleda ako se posmatraat tie vo
sklopot na celiot vokalen sistem na pooddelnite govori.

6.1. Vo govorite kade {to se pazat i nadvor od niv po pravilo ima

peto~len sistem:

u i
o e
a (+ , )

Takov vokalen sistem ima malorekanskiot, vo koj i nosovkata * e zameneta

so o (pot, roka), i ju`niot del na ki~evsko-pore~koto govorno podra~je, vo
koe * se reflektiralo vo a (pat, raka).

6.2. Vo govorite kade {to * i * ili samo edno od niv, se reflektirale

poinaku, brojot na vokalnite fonemi se dvi`i me|u 5 i 7.
Najmal broj fonemi imaat centralnite govori, vo koi se pazi vokalno , a
* e zameneto so ol. I tamu imame peto~len sistem + . Nosovkata * > a (pat,
raka).
Na seta druga teritorija nao|ame {est ili sedum vokalni fonemi.

6.3. Vo govorite kade {to mesto * ,* se javuvaat dvofonemnite grupi

r, l redovno ima {est vokali. So ogled na korelacionite odnosi {to
su{testvuvaat me|u fonemite, celiot sistem ni se pretstavuva vo sledniov
vid:

u i
o a e

Fonemata ovde se oponira so a kako difuzen korelat. Ovoj sistem e

karakteristi~en za dolnovardarskite, kosturskiot, zapadniot del na
prespanskiot, stru{kiot, debarskiot i gornopolo{kiot govor. Vo site
ovie govori i nosovkata * e zameneta so (pt, rka).

6.4. Gorniov sostav na fonemi go nao|ame i vo skopskiot, vele{kiot,

tikve{ko-mariovskite, {tipsko-strumi~kite i pijane~ko-male{evskite
govori, samo so taa razlika {to vo site niv fonemata ima poograni~ena

96
distribucija, za{to se javuva kako refleks na * (vo skopskiot i vele{kiot
l, vo drugite ); nosovkata * i ovde se reflektirala vo a (pat, raka).

6.5. Vo pirinskite govori e dobieno od * i * (prsti prsti, pno,

sza), dodeka * > a (raka).

6.6. Vo severnite govori kako samostojna fonema egzistira i pri po-

stoewe na fonemata , koja se javuva vo niv kako kontinuant na
etimolo{kite *, * (d{, dn) i vo ograni~en broj primeri e dobiena od *
(dlgo, slza, tl~e). Vo drugite slu~ai * > u (vuk, puno, kuk, `uto), kako
i nosovkata * (put, ruka). Celiot sistem vo ovie govori izgleda kako {to
sleduva:

u i
o a e (+ )

6.7. Fonemata vo sersko-lagadinskite govori ima pogolema

distribucija, za{to tamu taa se razvila kako refleks na * ,*, nazalot *
(rka) i etimolo{koto * (d{, sn), a vo govorot na Visoka vo se
reflektirala i samoglaskata *y (*syn > sn, *kysel > ksel) (Golomb,
1962/63 : 236). Me|utoa, vo ovie govori ima i {iroko e kako kontinuant na
*. Spored toa sersko-lagadinskite govori imaat sedum~len vokalen
sistem:

u i
o e
a

Samoglaskata i ovde e korelat so a po priznakot difuzen kompakten, a

vokalot se nao|a vo korelacija so a kako negov visok (preden) parnik.

6.8. Vo drimkolsko-golobrdskiot, kade {to * > r i * > l,

{esto~leniot vokalen sistem ima poinakva korelacija. Kako va`en
distinktiven priznak se javuva labijalnosta i spored toa vokalite se
sopostavuvaat na sledniov na~in:

u i
o e
a

97
Vokalot , koj se oponira kako labijalen korelat na a, se javuva i kako ref-
leks na nosovkata * (pt, rka).

6.9. Gorniot sostav na vokalnite fonemi go nao|ame i vo nestramskiot

govor. Me|utoa, vo nego fonemata e dobiena od * (rka), dodeka * > ar, a
* > ol.

6.10. Vo rado{ko-vev~anskiot govor ima sedum vokalni fonemi:

u i
o e

a

Vokalite (oponirani kako labijalen nelabijalen) i ovde imaat

mnogu ograni~ena distribucija: mo`e da stoi samo zad labijalna
soglaska, a samo zad nelabijalna. Tie se dobieni od * (pt rka) i
vokalnite * i* (vrba srce, vlk klk).

6.11. Sistem sli~en na prethodniov poznava i govorot na kosturskoto

selo Ezerec. No vo nego e dobieno samo od * (pt, rka), a vokalot koj
ima boja , a ne poteknuva od * (brgo, zrno). Vokalnoto * e zameneto so
ol.

6.12. Fonemata ja poznava i govorot na rekanskite i skopskite

Torbe{i. Na ovoj teren taa e poziciono u{te poograni~ena: se sre}ava
samo vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zborovi i formi, a vo trislo`ni i vo
pove}eslo`ni alternira so , (sp. pt, ptot pti{~a; prst, prsti
prstite; vlk, vlci vlcite, vl~ica). Taka i vo tie govori se slo`il
sistem od sedum vokalni fonemi, no so poinakva korelacija vo sporedba so
rado{ko-vev~anskiot. Dvete fonemi (, ) dobieni kako kontinuanti na *,
* i* vo razli~ni fonetski pozicii se oponiraat so samoglaskata a, i toa
po distinkcijata labijalnost, a kako difuzen korelat.

6.13. Vo govorot na Bobo{tica {este vokali se poredeni vo tri korela-

tivni para po priznakot zadni predni:

u i
o e
a

98
Vokalot e refleks na akcentiranite * i * (lto, govndo). Vokalnata
komponenta na kontinuantite * i* se izedna~ila so etimolo{koto a
(darvo, palno), kako i refleksot na nosovkata * (dambje, pat).

7. Od prethodniov materijal zabele`livi se dve tendencii: prvo, povr-

zanosta me|u refleksite na vokalnite * ,* i na nosovkata * na nekoi
tereni, i vtoro, tendencijata za postignuvawe soodnos na fonemite-
kontinuanti na *, *, i * so drugite vokalni fonemi.

7.1. Na edno {iroko dijalektno podra~je vo ju`na i zapadna Makedonija,

kade {to * i* se razlo`ile vo dvofonemni grupi, vokalnite komponenti na
kontinuantite na spomenative glasovi (*, *) glasovno se poklopuvaat so
refleksite na nosovkata *. Taka, na primer, vo govorite kade {to * se
zamenilo so i > r, * > l, sp. pt, rka srce slza vo sersko-
lagadinskite, dolnovardarskite, kosturskite, stru{kiot, debarskiot i
gornopolo{kiot. Vo drimkolsko-golobrdskiot * > , * > r, * > l ( rka
drvo slya). Vo rekanskiot pod isti fonetski uslovi * > , * > r r,
* > ol l (pt, ptot pti{~a : trn, trwe trweto; srp, srpot
srpovi, srpovite). Poln paralelizam vo razvojot na *, * i* nao|ame i
vo rado{ko-vev~anskiot govor, sp. pt rka : prst krst : vlna
gltat. Vo kor~anskiot govor isto taka kontinuantite na site tri glasa
dale eden razultat a : pat parst valk, a vo jugozapadnite kosturski
sela toj rezultat e : pt prst vlk (Gali{ta, karta 1.9.; 2.11.).
U{te e pogolema vrskata me|u kontinuantite na nosovkata * i
vokalnoto *. Vo ohridsko-prespanskoto govorno podra~je i dvata glasa se
izmenile vo , odn. * > r, sp. rka, prsti, a * > ol (o) volk, volna. Vo
nekoi * > -govori vo zapadna Makedonija nastanala duri i metateza na
grupata -r- (< *r) vo -r- za da se izedna~i so refleksot na vokalnoto *,
sp. prt > prt (*prt), obr~ (*obr), drk (*drg), strga (*strga),
trba (*trba), kako prst, drvo i dr. (vo prespanskiot i kosturskiot).
Vo onie govori, pak, kade {to refleksite na* i * ne se sovpa|aat
nao|ame paralelizam vo razvojot na ovie glasovi na drug plan. Vo site
govori so zapazeno vokalno refleksot na * se sovpadnal so nekoj od
postojnite vokali vo sistemot na odnosniot govor. Taka, na primer, vo
severnite govori * > u, vo malorekanskiot * > o, a vo centralnite i vo
isto~nite * > a. Nema govori so vo koi * bi se razvilo vo posebna
fonema. I u{te eden podatok. Ju`nata i jugozapadnata izoglosa na
vokalnoto napolno se sovpa|a so izoglosata na * > a.

7.2. Poka`aniot paralelizam vo refleksite na nosovkata * i

vokalnite * ,*, osobeno na prvoto, n# upatuva na slednive razmisluvawa.
Vo eden period od razvojot vokalniot del na kontinuantite na * i*
zvukovo se dobli`il ili sovpadnal so refleksot na *. Potoa nivniot
razvoj odel vo eden pravec kon realizacija na fonemite , a, , , a vo

99
nekoi govori tie (kontinuantite) se stopile vo a (na primer vo
kor~anskiot). Vo koe vreme do{lo do ova dobli`uvawe na rezultatite od
spomenative glasovi? Sekako toga{ koga i go zagubile statusot na
samostojni vokalni fonemi i koga od niv se izdelil vokalniot element.
Tie zvu~ele qr, ql; taka zvu~el i kontinuantot na * , negde i qn (qm) so
zapazen nazalizam. Ovaa pretpostavka mo`e da se odnesuva samo za ju`nite i
krajnite zapadni govori. Vo centralnite i vo severnite sme imale druga
situacija. Vo tie govori denazalizacijata se izvr{ila mnogu porano, a
vokalnata komponenta se sleala vo edna od postojnite fonemi a, o, u. Pri
ve}e stabiliziran vokalen sistem vokalnoto vo spomenative govori se
konzerviralo. Ne go isklu~uvame pri toa i vlijanieto na srpskite
dijalekti.
Vokalnoto * vo svojot razvoj na odnosniov teren se oddelilo od . Vo se-
vernite govori vo edni pozicii toa se izmenilo vo u, kako i vo sosednite
srpski dijalekti, a vo drugi dalo l. Zna~i, toa se slealo vo ve}e postojnite
glasovi. Na eden {irok areal vo centralna i vo isto~na Makedonija
negoviot razvoj odel po drug pat i so cel da se postigne fonolo{ki soodnos.
Imeno, na toj teren * > l (vo Skopsko i Vele{ko), ili samo (Tikve{ko,
[tipsko, Pijanec, Male{evsko). Samo na eden mal prostor vo zapadna
Makedonija pokraj vokalnoto se zadr`alo i slogovno (Mala Reka), a vo
pore~kiot i vo govorite vo Pelagonija * > ol.

7.3. Vo govorite kade {to se razvile mesto *, * i * novi fonemi, tie

po pravilo stapuvaat vo korelacija so a. Po toj na~in fonemata a, koja
dotoga{ vireela kako osamen ~len vo sistemot na vokalite, vo pove}eto
makedonski dijalekti dobiva svoj korelat. Samata korelacija vo oddelni
dijalekti se ustrojuvala po razli~ni priznaci. Taka nastanale
korelativnite odnosi: a vo drimkolsko-golobrdskiot i nestramskiot, a
vo govorot na Ezerec, a vo zapadnite kosturski sela, no vo najgolem
broj govori a se oponira so : vo cela severna, isto~na, ju`na Makedonija i
vo pove}e zapadni periferni govori.

7.4. Vokalnite* i*, kako {to se gleda od prethodnoto izlagawe,

izigrale mnogu va`na uloga vo formiraweto na vokalnite sistemi vo
makedonskite dijalekti. Tamu kade {to se zapazile tie slogovni (ili samo
eden od niv), po pravilo imaat status na posebni fonemi. Osobeno toa e
pokazatelno za , za koe mo`at da se najdat i potrebni minimalni parovi
{to }e ja potvrdat negovata fonolo{ka samostojnost, sp. put (< prhut) :
prut (*prt) vo sernite, ili vo(t), von, vovi vo red drugi govori.
Vo onie govori, pak, kade {to * i* se razlo`ile, vokalnata
komponenta vo sistemot naj~esto se javuva kako nova fonema, koja
pridonesla za sozdavawe na novi odnosi me|u fonemite, a negde i za
prestruktuirawe na celiot vokalen sistem.

100
101
 1.7. FONEMATA /h/

1. Vo pogled na fonemata /h/ makedonskite dijalekti mo`at da se

podelat na dve grupi. Vo jugoisto~nite, isto~no od linijata Ko~ani
[tip Demir Kapija Ostrovo Kajlar, /h/ se pazi vo fonolo{kiot
sistem i egzistira vo korelacija so fonemata /k/ kako nejzin kontinuiran
korelat:

h k
|
g

Zapadno od spomenatava linija /h/ se sre}ava vo nekolku punkta vo oh-

ridskiot gradski govor (Vidoeski, 1955 : 113-123), vo govorot na mija~koto
selo Smilevo vo Bitolsko (Ili, 1959 : 400-403), vo dve torbe{ki sela vo
Polog Urvi~ i Jelovjane (Vidoeski, 1973 : 24-25), vo dve kor~anski sela
Bobo{tica i Drenoveni (Mazon, 1936 : 49-50) i vo oblasta Kostenarija vo
Kostursko. Na drugata teritorija vo zapadna i vo severna Makedonija /h/ ne
se sre}ava (karta 1) i velarnata grupa konsonanti ja so~inuvaat samo dva
~lena:

k g

2. Dijalektite {to ja poznavaat fonemata /h/ ne se edinstveni vo pogled

na nejzinite fonetski priznaci, nitu vo pogled na distribucionite
mo`nosti.

2.1. Vo pogled na fonetskite karakteristiki otstapuvawe od

normalnata artikulacija na /h/ poka`uvaat nekoi severoisto~ni
periferni govori. Vo razlo{kiot govor /h/ se realizira kako [h']. "... h se
palataliziralo do tolku {to se artikulira pri samite predni alveoli:
dujd'oh', dujd'oh'te, vidh' vidh'te" pi{uva Aleksiev (1931 : 109).
Takvo /h'/ e konstatirano vo pove}e razlo{ki sela: Belica, G. i D.
Dragli{te, Babjak, Ele{nica, Kremen (BDA, 1975 : 74-75, komentar na
kartata 79).
Vo pove}e pirinski sela na prostorot me|u Melnik i Goce Del~ev
(Nevrokop) zabele`ano e i laringalno [h] kako alofon na /h/ (BDA, 1975 :
74-75).

101
 Vo berovskiot i del~evskiot govor pred sonantite vo red slu~ai /h/ se
realizira kako zvu~en alofon [], sp. el'a, bun'a, pn'a (Peh~evo),
M'emet, b'eme (Berovo), B'eme, 'imame (Del~evo).
Vo red dijalekti vo Makedonija ne retko mo`e da se ~ue slabo artiku-
lirano [h] vo faza pred negovoto napolno is~eznuvawe, sp. or'ah, meh, tihn'a
(Ko~ani), br'eh~e, p'ahta, kr'ehko, m'uhol (Probi{tip). Edno takvo slabo /h/
~esto mo`e da se ~ue vo govorot na Makedoncite muslimani vo razni
punktovi vo Makedonija, sp. harno, huba:, hukat, mohol, ~oha (Ki~evo,
Vidoeski, 1957 : 55), haber, hava, hi~, hoxa, hbet (Debre{te Prilepsko,
Vidoeski, 1950 : 25), bohla, mehlem, tihko, mahna, Mehmet, zmeh, suh (Melnica
Vele{ko, Vidoeski, 1951 : 201-209).

2.2. Vo zavisnost od pozicijata vo ramkite na h-arealot mo`eme da izde-

lime dve grupi dijalekti.

2.2.1. Vo krajnite jugoisto~ni govori na pravecot Goce Del~ev Serez

Lagadina upotrebata na /h/ poziciono ne e ograni~ena. Taa mo`e da se
javi vo site pozicii na zboroformite na po~etokot i pred vokal i pred
konsonant, vo sredinata me|u vokali, pred konsonant i zad konsonant, i
na krajot kako zad vokal, taka i zad konsonant. Sp.: a) na po~etokot:
h'ar`'i{', hem, huoro (G. Del~ev, Mir~ev, 1936 : 11-12, 53), h'are, h'itar,
hil''ada, h'o`a, hl'era, hrb'ija, hrt, hrl'a (Zrnevo), h'ajde, hitro,
hortuma, hubaf (G. Brodi), hv'an, h'arkuma, h'apnuva, hum'ot, h'urka, hi,
h'ojna (Plevna Dramsko), h'api, h'odi, hrskal' (Dervi{en Sersko), ham,
h'arkm, h'itri, h'oda(m), h~ica (Suho, Visoka, Golomb, 1962-63 : 247), hmi,
hr'ipm, ht'am (G. Del~ev), hl'ipka, hl'ape, hl'upka, hv'ani, hr'ani (Plevna),
hl'adno, hl'opam, hr'ana, hr'an'am, hr'ipam (Suho); b) vo sredna pozicija
(me|u vokali): br'iha, izd'iha, z'adiha; lih'usa, dr'ehi, r'ehi; 'ehel'; p'ehar,
str'eha; gr'ehove; Vlh'inka; 'ahel' jagula; j'aha, l''aha; nh'ora, zh'o`da;
plh'utka; n'ohe tepsija; tr'oha, d'adoha; dohodi; lohusa; snha; m'uhi,
s'uhi; m'uha, s'uha, suh'ar; s'uho, 'uho; b'uhut (site primeri se od Zrnevo);
(pred konsonant) m'uhla, t'uhla, mehl'em, m'ahne, j'ahnuva, t'ehni, d'ihna,
f'eh~e, p'ojah~e, mehc'e, ehc'e jajce, taht'abit, 'ohka; (me|u konsonant i
vokal): 'elha, blha (Plevna); v) na krajot: gr'ah, Vlah, prah, surm'ah, strah,
vrah, 'oreh, nih, z'adih, mh, buh, ko`'uh, suh, vrh, plh (Plevna), t'ah,
sirum'ah (Savek), m'h, or'ah, gr'h, o~'uh (Kalendra Sersko).

2.2.2. Na prostorot zapadno od linijata Solun Valovi{te Goce

Del~ev pa s# do Ko~ani [tip Demir Kapija Kajlar fonemata /h/ e
poziciono ograni~ena. Taa se javuva regularno samo na krajot na
zboroformite i pred konsonant, sp.: mah, prah, veh, grah, gluh, vrh, ph
v'eht, kr'ehk (Ele{nica Razlo{ko), vrah, strah, or'eh, r'ekoh gl'uhci,
prah~'ina (Blagoevgrad, Stoilov, 1904 : 10), sirom'ah, tih, nih, meh, moh,
buh, ko`'uh, ph, beh; ehla, v'ehto, b'oh~a, piht'ia, oreh~'e (Berovo,

102
Peh~evo), vrah, meh, z'adih, gluh, gr'uhka, p'ahta, gled'ah gled'ahme
(Podare{ Radovi{), sirum'ah, b'ah~a, 'uhce, ugluhn'a (Bogdanci), vrah,
lp'uh, noh n'ohta, ubr'ah~e, podn'ohti, j'adeh j'adihne (Gumenxa), zmeh,
strah, pird'uh, kr'ehtu, ihtiz'a (Lukovec Vodensko).
Vo inicijalna pozicija vo tie dijalekti /h/ mo`e da se javi samo vo po-
nekoja leksema od crkovno-religioznata terminologija, mnogu retko vo
drugi slu~ai, sp. Hr'istos, Hr'isto, hristij'anin, hr~e (Dojran), hte, ne
hte (Peh~evo).
Mnogu e ograni~en na spomenatava teritorija i brojot na slu~aite so
/h/ vo intervokalna pozicija. A do kolku se sre}ava /h/ vo taa pozicija vo
ponekoj od dolnovardarskite govori, toa obi~no stanuva na morfemskata
granica so ~lenskite i mno`inskite nastavki kaj imenskite zborovi, sp.
Vlaho, dva greha, meho, z'aduho (Dojran), z'adiho (Kuku{), m'ohut, p'erduhot
(Gumenxa); Vlah, meh, z'adih, moh, p'erduh. Drugi slu~ai so /h/ me|u vokali se
mnogu retki.
Vo drugite slu~ai vo inicijalna i vo intervokalna pozicija /h/
otsustvuva; toa se zagubilo napolno ili preminalo vo druga fonema vo
oddelni slu~ai (v. 5.3.1.).
Za da se ima podobar uvid za sostojbata na fonemata /h/ vo govorite na
pojasot Voden Kuku{ Petri~ Razlog, }e privedam primeri od tri
pooddale~eni punkta Peh~evo, Dojran i Gumenxa. Sp.: a) na po~etokot:
ad'et, alv'a, an, 'odi, 'oro, 'iter, il'j'ado, e}'im, r'ani, ren, l'adno, b) me|u
vokali: j'aa, maan'a, sn'aa, na'odi, le'a, str'ea, dr'ea, str'ei, greot'a, gr'eove,
tro'a, s'oa, mu'a, s'uar, b'a : gr'ohot, t'iho, v) pred konsonant: v'ehto, b'oh~a,
v'h~e, el'a, pin'a, b'ehte, g) na krajot: pih, nih, greh, or'eh, strah, sirom'ah,
moh, buh, suh, p'erduh, vh, im'ah, n'oseh (Peh~evo), jd'uk, 'alva, l'adno, no:
hr~e, sn'a:, so: (soha), stre: (< strea), mu: (< mua), zm'eo (: zmeh), str'ao
str'auve (: strah), no i: meh m'eho, z'adih z'adiho; k'ihne, kr'ehto, m'uhla;
vrah, greh, moh, nih, suh, dujd'eh : mjl'em, n'ijno : ku`'uf, l'opuf (Dojran,
Peev, 1979 : 38-39); r'ana, l'adni, 'oru; 'uu (< uo), duud'en, gr'out, zm'eut (:
zmeh), gr'euve (: greh), 'uhce, ubr'ah~e, klh~'ina, j'adihne, j'adihte; meh, noh,
lah, z'aduh, vrah, j'adeh, no i: buf b'ufut, ku`'uf; 'oftika, mijl'em, t'ula,
nijn (Gumenxa).

2.2.3. U{te pogolemo {arenilo vo pogled na distribucijata na

fonemata /h/ nao|ame vo onie punktovi vo zapadna i jugozapadna
Makedonija kade {to taa funkcionira s# u{te vo fonolo{kiot sistem.
Vo polo{kite sela Urvi~ i Jelovjane /h/ se javuva vo site pozicii na
zboroformite, sp. hala, ha~, haren, hilaf, hiter, hodim, horo, hubaf,
hukalen, hrbet, hr~im, duri sekundarno vo hr|a; bha, jaha, diham, kiham,
soha, duham, gluha, uho; boh~a, gluhci, jahne, mehlem, vo morfemite -hme, -the
: behme, behte, prha} prvot; vrah, grah, orah, greh, meh, moh, gluh, vrh,
no i: graor, snaa, lea, strea, berea, vikaa, zaduf, muvl'osan (Vidoeski,
1973 : 24).

103
 Vo govorot na seloto Smilevo, Bitolsko, na po~etokot, osven vo
leksemata hram, i vo me|uvokalna pozicija /h/ ne se javuva, {to zna~i
nejzinata distribucija e ograni~ena na krajot i pred konsonant, sp. Vlah,
vrah, grah, nih, meh, zmeh, moh, vh, vjahnit, zdihna, pahtat, nihni,
ovihni, ~ehli, muhla, gluhci, neveh~e, moh~e, mehce, i redovno vo
morfemite: beh, behme, behte.
Vo govorot na Kostenarijata do kolku se sre}ava fonemata /h/, taa se
javuva prete`no na krajot i pred konsonant, dodeka na po~etokot, osven vo
leksemata hol'era, ne e zabele`ana. Vo intervokalna pozicija se javuva
prete`no vo leksemi vo koi se ~uva i na krajot. Vo takvi slu~ai /h/ se
zadr`uva niz celata paradigma, duri i koga }e se najde vo intervokalna
pozicija, sp. meh mehot meh'ovi, greh greh'ovi, zmeh zm'eho zmeh'ovi,
'oreh or'ehovo dervo, moh mohot. No se javuva i vo drugi slu~ai, iako
zna~itelno poretko, sp.: mu{t'eha br'uhal vepar, proh'af supra{ka,
kr'ehak. Na krajot i pred konsonant se sre}ava ne{to poregularno, sp.:
Vlah, grah, prah, poh, moh, nih, suh, vj'ahni, tahtab'ida, kr'ehko, gr'uhti,
oht'ika, ogl'uhna, ili p'erha, perhov'ica kivavica, 'elha, i redovno vo
morfemite za 1 l. edn. na minatoto opredeleno vreme: rab'otih, pl'atih,
p'o~nah (Ezerec, @u`elci). No vedna{ i da istakneme deka vo brojni
primeri i vo ovie dve pozicii /h/ otsustvuva, sp. sirom'a, ver, ~'eli, m'elem;
k'o`uf, t'uvla, gl'ufci; po~n'a:me, rek'o:me.
Vo kor~anskiot govor /h/ se javuva kako marginalna fonema, za{to e
ograni~ena prete`no vo tu|i leksemi, sp.: haram, haro, hapi, hair, ho`a,
osven toa vo hrjn, i kako {to gledame, ograni~ena e na inicijalna
pozicija. Vo drugite pozicii ne e konstatirana, sp. grota (< greota),
reat, gra grj, mj, pra, upla; muva, suvo, uvo, paz'uva; straj, gluj~e, vo
morfemite: r'ekoj, rek'ojme, rek'ojte (Mazon, 1936 : 49-50).

3. Od prethodniov materijal mo`at da se sumiraat i rezultatite {to se

dobile po zagubata na fonemata /h/.

3.1. Na po~etokot na zboroformite, osven vo sekvencata /hv/, koja imala

poseben razvitok, /h/ > na seta makedonska jazi~na teritorija, kade {to se
izvr{il procesot na zagubata, sp. an, itar, odi, uli, rani, ren, ladno, lep.
Poinakov razvoj vo ovaa pozicija imala grupata *xv. Osven vo
dramskiot govor, kade {to se pazi neizmeneta, sp. hvani go kono (Plevna),
*xv > /f/, odn. /v/ vo govorite {to ne ja poznavaat fonemata /f/, sp. f'al'am
(Zrnevo), frk'at' (G. Del~ev), f'ata (Kalendra, Dervi{en Sersko),
f'al'am, falba, frl'am (Suho, Visoka, Golomb, 1962-63 : 247), i redovno
taka vo site drugi govori.
Ne{to poosoben razvoj imalo /h/ i vo sekvencata *xt, no taa mo`e da se
sledi, glavno, vo isto~nite govori, kade {to se zapazile oblici od
glagolot *xotti, sp. ht'a, ht''an'e vo gocedel~evskiot (Mir~ev, 1936 :
115), ne htoh, ne hte (Peh~evo), ne htel (Kalimanci Pijanec). Vo nekoi

104
strumi~ki sela formite od ovoj glagol se sre}avaat so izmeneto /ht/ vo
/ft/: ne fteh, ne fte, ne ft'ehte (Smolare). Vo severoisto~nite govori,
me|utoa, i ovde /h/ se zagubilo, sp. t'e{e da 'odi, tel sm da idu (Kumanovo),
ne te'ale da n'osiv (Radibu{ Krivopalane~ko).

3.2. Vo intervokalna pozicija imame ne{to poslo`ena situacija, za{to

tuka /h/ mo`e da se sretne i vo morfolo{ka funkcija vo nastavkata -ha za
3 l. mn. na aoristot i imperfektot, odn. -he vo zapadnite govori na pravecot
Debar Struga Kor~a Kostur.

3.2.1. Vo severniot del od kumanovskoto i skopskoto podra~je vo ovaa po-

zicija /h/ > /v/ gotovo regularno, sp. java, mava, snava, leva, streva, ma}eva,
sova (< soha), ~ova, gravor, dova|a, navo|a, buva, juva, gluvo, duva, muva,
ruvo, suvo, divanija, tivo, vo 3 l. mn. aorist-imperfekt beva, imava,
dojdova (vo skopskocrnogorskiot), beva, n'oseva, dojd'ova (Kumanovo,
Vidoeski, 1962 : 77).

Vakva zamena na /h/ nao|ame i vo drugi govori vo zapadna i centralna

Makedonija, no vo poograni~eni slu~ai. Na eden tesen, no i kontinuiran
pojas na pravecot Skopje Veles Prilep Bitola Lerin Kajlar i vo
jugozapadnite govori na linijata Kostur Kor~a Prespa Ohrid /h/ e
zameneto so /v/ gotovo regularno koga se nao|a vo sekvenci so /u/ kako prva
komponenta, sp. muva, suvar, uvo (Zelenikovo, Dra~evo Skopsko), muva,
gluvo, suvo (Crkvino Vele{ko), muva, pazuva, ruvo, suvi, uvo (Prilep,
Koneski, 1949 : 257), gluva, gruva, muva, pazuva, suvar (Globo~eni Prespa),
gluvo, gruva, muva, paz'uva, ruvo, suvi, uvo (Embore Kajlarsko, Tioli{ta,
Breznica, Dobroli{ta Kostursko), muva, paz'uva, suvo, uvo, (Bobo{tica,
Mazon, 1936 : 49-50), a vo pazuva se sre}ava i vo dramskiot govor (Plevna)
(karta 2).

3.2.2. Vo oddelni leksemi vo nekoi ju`ni dijalekti mesto /h/ se sre}ava

i /j/, sp. muja (vo meglenskiot govor), snaja, sajat (Tioli{ta, Bap~or
Kostursko).

3.2.3. Vo slu~aite kako: leja, za greja, s(t)reja, ma}eja, i vo 3 l. mn. na

aor.-impf. beja, noseja, se izmija, zamolija vo pore~kiot, ki~evskiot,
gornopolo{kiot, se raboti ne za fonetska izmena na /h/, tuku /j/ se dobilo
kako hijatski glas. Vo nekoi dijalekti vaka dobienoto /j/ vo 3 l. mn. posle
se morfologiziralo i kako gotova morfema se pro{irilo i na drugite
glagoli i -ja stanala op{ta nastavka za 3 l. mn. na aoristot i imperfektot,
sp. gl'edaja, p'itaja, m'oleja, 'u~eja (Bansko, Molerovi, 1954 : 12), v'ikja,
vikn'aja, n'osija, zgre{'ija, dujd'eja (Tresino, Po`arsko Meglen), vik'aja,
zgre{'ija, dujd'ija (^egan Vodensko), izbeg'aja, sk'in'aja (Opcirina
Lerinsko).

105
 Oblikot pazuka, koj e dosta rasprostranet vo severnite govori, e
dobien analo{ki spored obrazuvawata na -ka od `enski rod.

3.2.4. Vo site drugi slu~ai vo zapadnite i vo ju`nite dijalekti, kako i

voop{to vo isto~nite govori na pravecot Kratovo Ko~ani [tip
Strumica Kuku{ Solun, vo intervokalna pozicija /h/ > , sp. do'o`a,
j'aa, gro grove, s'ua, s'uo (Ele{nica), d'ia, k''ia, maan'a, gl'ua, mu'a, beg'aa
(Blagoevgrad), sn'aa, str'ea, r'ea, s'oa, m'eur, m'eove, b'ua, b'uo (Ko~ani), ba,
snaa, dua, paz'ua, suo (Vata{a, Negotino), i redovno taka vo site drugi
dijalekti (karta 1).

3.3. Vo pogled na sudbinata na fonemata /h/ na krajot i pred konsonant

jasno se izdeluvaat tri areali.

3.3.1. Vo kumanovsko-kratovskoto podra~je, podrazbiraj}i go tuka i ov-

~epolskiot govor, vo zapadniot del na ko~anskiot govor i vo seta
tikve{ko-mariovska oblast na jug do Demir Kapija, Ko`uf i Nixe,
fonemata /h/ se zagubila napolno, kako i vo drugite dve porano spomenati
pozicii, samo so taa razlika {to pred konsonant, a ponegde i na krajot, po
zagubata na /h/ do{lo do udol`uvawe na prethodniot vokal. Ovaa
kompenzaciona dol`ina pove}e doa|a do izraz koga e vokalot akcentiran,
dodeka vo neakcentiranite slogovi e ne{to pomala, osobeno vo zapadniot
del na odnosnava oblast. Kako traga od zagubata na /h/ na eden tesen pojas na
pravecot Kriva Palanka Probi{tip [tip Demir Kapija se sre}ava
edno slabo /h/, koe pove}e se ~uvstvuva kako pridiv zad udol`eniot vokal,
se razbira, bez fonolo{ka vrednost. Sp.: b'o:h~a, v'e:hto, izdi:hn'a (Psa~a),
b'a:~a, me:l'em, b'o:~a (Kriva Palanka), v'e:ta, pod'u:ni, da izd'i:nu, da t'i:ne,
~'e:re (Kumanovo, Vidoeski, 1962 : 77-78), mo:, stra:, sirom'a:, or'a: // or'a:h,
gre:, su:, v'e:to // v'e:hto, mel'e:m, n'i:no, ti:n'a // ti:hn'a, ma:n'a, ja:n'a, du:n'a,
(Ko~ani), kre:hko, or'a:h~e, me:l'em, ja:n'ija, b'e:me, ojd'o:me, poj'a:hme
(Probi{tip), bu:, ko`'u:, stra:, b'o:h~a, p'a:hta (Sudi}), zasp'a:, udr'i:, v:,
or'a:, stom'a:, ko`'u: ([tip), b'u:na, b'o:~a, v'e:to, gra:, v:, be:me, rek'o:me
(Negotino, Filipovski, 1952 : 15), b'a:~a, otid'o:me, b'e:te (Vata{a).
Vo {tipsko-ko~anskiot i kratovsko-ov~epolskiot govor
kompenzacionata dol`ina dobro e iskoristena i vo funkcija za
diferencirawe na 1 i 2 l. mn. na imperfektot od soodvetnite formi na
prezentot, koi po zagubata na /h/ vo nastavkite -hme, -hte glasovno i
akcentski sovpadnale, sp. v'ika:me, n'ose:me v'ika:te, n'ose:te (impf.) :
v'ikame, n'oseme v'ikate, n'osete (prez.). Tamu kade {to dol`inata na
vokalot na osnovata vo imperfektot ne bila dovolna da vr{i morfolo{ka
diferencijacija, do{lo do udvojuvawe na vokalot so {to se oformile novi
morfemski sekvenci: -ame, -ate, odn. -eme, -ete, sp.: v'ikaame v'ikaate,
n'oseeme n'oseete ([tip, Probi{tip), r'u~aamo r'u~aate, n'oseemo

106
n'oseete (Kratovo), 'imaamo, j'edeemo, n'oseete (Sveti Nikole, Vidoeski,
1962 : 206).
Vo pomala ili pogolema mera procesot na zagubata na /h/ na
spomenatiov na~in gi zafatil i male{evsko-pirinskite govori, osobeno
nivniot severen del, samo {to vo niv /h/, kako {to vidovme, s# u{te dobro
funkcionira vo fonolo{kiot sistem. Sp.: me:l'em, je:l'a, Vla:, or'a:me, no
or'a:hte (Ele{nica Razlog), s'a:ne, d'u:ne, mu:ls, vne, utid'o:me,
~ek'a:me, nared'i:me (Razlog, Aleksiev, 1931 : 109), 'odeeme 'odeete,
gl'edaame gl'edaate (impf.), gled'a:me gled'a:te (aor.), no vo 1 l. edn.
gledah, 'odeh (impf.), gled'ah, od'ih (aor.) (Pokrovnik Blagoevgradsko),
gl'eda:hme gl'eda:hte, plet'e:me, plet'o:me (Petri~), ja:n'a, ti:n'a, izdi:n'a,
n'i:no, me:l'em, du:n'a (Berovo).

3.3.2. Vo zapadnite makedonski dijalekti, zapadno od linijata Skopje

Katlanovo Rudnik Gradsko Trojaci Sko~ivir Lerin ju`niot
breg na Prespanskoto Ezero, na krajot na zboroformite i vo sredinata
pred konsonant /h/ > /v/, odnosno /f/, kako vo oddelni leksemi, taka i vo
gramati~kite morfemi. Sp.: Vlaf, vraf, graf, praf, siromaf, zdif, nif,
pif, mn. pioj, gref, zmef, mef, oref, mof, buf, gluf, zaduf, ko`uf, o~uf /
o}uf, perduf, suf, vf, mevlen, movlisan, muvla, evla, ~evli, nivno,
zdivna, kivna, mavna, ~evre / meflen, mufla, efla, nifno, kifna, mafna,
tifko, vetvo / fetvo, ofka, pafka(t), piftija, vo nastavkite: -f, -vme / -
vne i -vme / -fne, -fte : bef, rekof, imaf, ~uf, se napif, bevme / bevne,
rekovme / rekovne i befme, rekofme, befte, rekofte, i dr. (karta 3-10).
Na ovoj teren me|u oddelni lokalni govori mo`e da se pravi razlika
samo vo kontinuantot na /h/ pred sonantite - /v/ ili /f/. Vo toj pogled se
izdeluvaat dva areala. Vo pore~kiot, ki~evskiot i vo govorot na Debarca i
Malesija, kako i vo nekoi sela vo Ohridsko i Prespa, pred konsonant po
pravilo se javuva mesto /h/ /f/, bez ogled na karakterot na sledniot
konsonant, sp. efla, meflen, muflosan, nifno, mafna, zdifna, kifna,
befne, no samo ~evre (pred r). Na drugata teritorija od zapadnoto nare~je
pred sonantite /h/ > /v/.
Mnogu se retki slu~ai so poinakva zamena na /h/ vo spomenative dve po-
zicii, isklu~uvaj}i gi onie govorni oazi kade {to /h/ u{te se pazi. Od
na{iov uvid vo dijalektniot materijal otstapuvaat slednive primeri:
duni, jani, tina vetrot, go mana, melem vo nekoi ki~evski sela
(Vidoeski, 1957 : 55), ~elli vo govorot na @irovnica (Debarsko). Ne e
nepoznat i oblikot melem.

3.3.3. Vo jugozapadnite govori kosturskiot, kor~anskiot, kajlarskiot

i meglenskiot mesto /h/ na krajot i pred konsonant nao|ame nekolku
rezultati: , v, f, j, k, u. Site tie vo pomala ili pogolema mera mo`at da se
sretnat vo eden ist punkt. Za ilustracija }e privedeme materijal od tri
punkta koi se podosta oddale~eni eden od drug: Tresino, koe se nao|a na

107
pograni~jeto na meglenskiot so lerinskiot na zapad, so vodenskiot na jug i
so mariovskiot na sever, Bap~or, na kostursko-lerinskoto pograni~je, i
Lobanica, koja se nao|a na pograni~jeto so albanskata jazi~na teritorija
na kosturskiot teren. Sp. primeri: Vlah : vra, stra : sirom'ak : grej, mej,
ur'ej : mof, vrf, z'aduf, 'o~uf, gluf, suf, nijn, vjjn'a, ugl'ujna, ~'ejli,
mejl'em : v'ikk, v'ikkme, vikn'ak : vikn'ame, vikn'ate (Tresino), Vla, vra,
stra, v, gre : 'orej, mej : buf, ko`uf, gluf, suf : r'eku, ot'idu : bek, 'imek,
n'osek, st'anak : n'ino, mul'osa, ogl'una : b'uvna, zd'ivna, p'ivna : kr'efko,
perd'uf~e, pift'ija : vj'ajna, m'ajna, m'ejlem : ov'etna (Bap~or), Vla, vra,
stra, gre, vr : mej, 'orej : buf, gluf, suf, k'o`uf, d'una, zd'ina, ~'ere,
m'elem, ojd'ome, rek'ome, vik'ate : v'ejto : ogl'uvna : pift'ija, kr'efko
(Lobanica).
Refleksacijata na /h/, kako {to posvedo~uvaat privedenive primeri,
bila uslovena od pove}e faktori. Ovie se preodni govori me|u dvete
osnovni nare~ja zapadnoto i isto~noto. Na ovoj teren se vkrstuvaat
brojni izoglosi na pojavi karakteristi~ni za zapadnite govori, i izoglosi
na osobini ~ie inovaciono ogni{te se nao|a vo isto~noto nare~je. Kako
rezultat na toj me|udijalekten kontakt mo`at da se objasnat primerite so
(vra, gra, reku, vikname i dr.) i onie so /f-v/. Zapadnomakedonskata
tendencija /h/ da se zameni so /v/ pove}e do{la do izraz vo lerinskiot
region, koj{to neposredno grani~i so centralnite govori od zapadnoto
nare~je, i pojavata se ograni~ila, glavno, na onie slu~ai kade {to na /h/ mu
prethodi vokalot /u/, sp. buf, gluf, ko`uf i dr. Vo ovaa fonetska pozicija
/f/ se nalo`ilo gotovo na celiot kostursko-lerinski region. Oddelni
primeri so /f/ vo ovaa pozicija nao|ame i vo dolnovardarskite govori, sp.
gluf, k`'uf, suf, buf (Gumenxa), buf, k`'uf, p'erduf, gluf, pa i mef
m'evut m'euvi (Enixe), gluf, gl'ufjut, suf, buf, ku`'uf ku`'ufi, straf
str'afut, vraf vr'avvi, vrf vrvut, mef (Mandalevo Vodensko).
Po nekoj primer so /f/ mesto /h/ mo`e da se sretne i podlaboko vo is-
to~nite govori, sp. gluf, gl'uvo, z'aduf, 'oftika, mivl'em, m'ufla (Kalendra
Sersko), 'o~uf, ku`'uf ku`'ufi (Gradobor Solunsko).
Tendencijata za polna eliminacija na /h/ preku , koja e
karakteristi~na za isto~nite i severoisto~nite dijalekti, do pogolem
izraz doa|a vo jugoisto~niot del na kostursko-lerinskoto podra~je, sp.:
vra, pra, gra, sirum'a, zme, ni, m'elem, ugl'una, jd'ome, jd'ote, pokraj:
vrf, 'oref, mof, z'aduf, p'erduf, p'afka (Embore Kajlarsko), Vla, vra,
vr, gre, me, d'una, izd'ina, 'ela, mel'em, ~'eli : pift'ija, kr'efko (Kumani~evo
Kostursko).
Ova {to go istaknavme va`i samo kako tendencija vo vrska so diferen-
cijacijata na slu~aite so /f/ i so nula, me|utoa, nekoe poodredeno pravilo
ne mo`e da se primeni. Imaj}i go na uvid materijalot od pove}e punktovi
na ova govorno podra~je, mo`evme da go zabele`ime kako tendencija
slednoto: /f/ prevladuva, kako {to spomnavme, vo slu~aite zad vokalot /u/,
prevladuva vo primerite so /a/ pred krajnoto /h/, dodeka onie leksemi

108
kade {to pred /h/ ima preden vokal (nih, pih, greh, meh, zmeh i dr.) do kolku
ne se zamenilo /h/ so /j/, po~esto zavr{uvaat na .

3.3.4. Zamena na /h/ so /j/ nao|ame poregularno vo govorot na severnite

meglenski sela i vo kor~anskiot govor. Sp. straj, druj (< druh < drug), pr'oduj
(< produh < produkt), vjjme, sm'ajna, bun'ji (bujni < buhni), da zdin'ji (<
zdijni < zdihni) i redovno vo morfemite na minatoto opredeleno vreme:
r'ekoj rek'ojme rek'ojte, n'osej nosjjme nosjjte (Bobo{tica,
Petru{evski, 1951 : 59), vo meglenskiot: grej gr'ejuvi, zmej, mej mejut,
'orij (< oreh), p'erduj, mijl'em, ~'ejli, imperfekt: z'idaj z'idajne z'idajte
(Po`arsko), v'ikaj v'ikajme v'ikajte (Crne{evo), v'ikijme v'ikijte :
v'iki{e (1 l. edn.), mej m'ejuvi, ur'ej ur'ejut, grej, zmej, nijn, mijl'em, ~'ejli
vjjn'a, dujn'a, tijn'a, izd'ijna, ugl'ujna (Tresino), n'ijno, mijl'en, ~'ejli
(Sara}inovo). Koga stanuva zbor za gramati~kite morfemi treba da se
istakne deka vo spomenatite meglenski sela /h/ e zameneto so /j/ samo vo
imperfektot, dodeka vo aoristot /h/ se svelo na , sp. b'erij b'erijme : aor.
bra br'ame, v'ikaj v'ikajme : aor. vikn'a vikn'ame vikn'ate
(Crne{evo).
Kako {to gledame, i vo kor~anskiot, i vo meglenskiot, zamenata na /h/
vo /j/ ne e seopfatna, kako {to e slu~ajot so /h/ > /v/ vo zapadnoto nare~je,
tuku e ograni~ena na odreden broj leksemi i morfemi.
Na drugata teritorija od razgleduvanive govori /j/ mesto /h/ se javuva
samo vo nekolku leksemi, na primer, vo: zmej, orej, ponekade vo mej, a pred
konsonant vo ~ejli, nijno, poretko vo mejlem i vo po nekoj glagol od tipot
majna, vjajna (Bap~or) (karta 3-4).
Sli~na pojava na relacijata /h/ /j/ mo`eme da sledime i vo
perifernite severoisto~ni makedonski govori. Od razlo{koto podra~je
poznati ni se primerite: vjne (< vehne), d'ujne, s'ajne, mujls (Bansko),
k''ijne (Ele{nica). Vo ovie dva punkta /h/ > /j/ i vo 1 l. mn. na aoristot i
imperfektot: utid'ojme, dujd'ojme, iskup'ajme, ~ek'ajme, nred'ijme, r'ajme,
rjme (Bansko), p'ijme, krst'ijme, r'ijme (zad i), no i: gl'edhme, gl'edhte,
b'uhme (Ele{nica). Po nekoj primer so /j/ sre}avame i vo govorite na
Pijanec, sp. m'ajna, vj'ajna, mejl'em (Del~evo, Aleksiev, 1931 : 109), nijno,
kijna, mejlem pokraj me:l'em, zmej (Trkawe Ko~ansko), a vo severna
Makedonija vo vratni~kiot govor vo Polog, sp. grej, mej, vj, vejto
(Vratnica) (karta 8, 9).
Nekoi od spomenative primeri kako: zmej, nijno, ~ejli, vo fonetskata
raznovidnost so /j/ se javuvaat i vo drugi govori na relacijata Ko~ani
[tip Voden, osobeno vo tikve{ko-mariovskiot region.
Vo vrska so zamenata na /h/ vo /j/ zabele`uvame: a) deka pojavata se vr{i,
glavno, na ona dijalektno podra~je kade {to /h/ se likvidira vo site
pozicii preku , b) deka zamenata stanuva vo poedine~ni slu~ai, i toa
naj~esto vo pozicija zad preden vokal, v) a vo morfemite za aorist i

109
imperfekt preminot e izvr{en prete`no koga ima potreba da se popre~i
homonimijata so nekoja druga glagolska forma.

3.3.5. Zamenata na /h/ so /k/ e najograni~ena i teritorijalno, i po brojot

na slu~aite kade {to e izvr{ena. Konstatirana e vo nekolku zapadni
meglenski sela i vo govorot na kosturskoto selo Bap~or (Ku{evski, 1958 :
72). I vo dvata govora /h/ > /k/ vo morfemite za minatoto opredeleno vreme,
i toa vo Bap~or samo vo 1 l. edn., sp. bek, imek, nosek, vikak, stanak, vikek,
platik, poretko kaj glagolite od o-razdel: 'ojduk pokraj po~estoto 'ojdu,
p'ojdu, r'eku (: mn. vikn'ame vikn'ate, vik'ame vik'ate), a vo meglenskite
sela vo aoristot isto taka samo vo edninata, a vo imperfektot i vo
mno`inskite formi, sp. v'ikk v'ikkme v'ikkte, n'osik n'osikne
n'osikte, s'e~ik s'e~ikme se~ikte, aor., vik'ak, vikn'ak, zgre{'ik, dujd'ek,
no vo mn.: vikn'ame vikn'ate, zgre{'ime zgre{'ite, dujd'eme dujd'ete
(Tresino), bek, ~'itak, v'idek (Kroncelevo), n'osik n'osikne n'osikte,
sm'eik, aor. skr{'ik, ri~'ek, vikn'ak (: vikn'ame, vikn'ate) (Lukovec),
k'opakme k'opakte (Strupino), 'imak 'imakne ubava ku}a, ~era v'ikakne
gosti, se nap'ik (Sara}inovo). Vo posledniov punkt gi imam zabele`ano so
/k/ i primerite: pik, nik i videk, mi e strak, sirom'ak ~'ovek pokraj siro-
m'ah (karta 6-9).

3.3.6. Vo govorot na meglenskoto selo Tu{in i vo Barovica, koe

gravitira kon Gumenxa, vo red slu~ai krajnoto /h/ e zameneto so /u/, koe
ponekoga{ so prethodniot vokal obrazuva diftongoid gubej}i ja pri toa
slogovnata funkcija, sp. Vlau, strau, zmeu, meu, ur'eu (: ur'ef~e), i gotovo
redovno vo aoristot i imperfektot vo 1 l. edn. i vo 1 l. mn., i mnogu retko
vo 2 l. mn., sp. gl'edu gl'edume (: gl'edfte), p'iu p'iume, gld'au
gld'aume, vid'eu vid'eume, plt'eu plt'eume (Barovica), meu, ur'e, zme,
vr, suu, pird'uu, ku`'uu, mou (Tu{in). No od druga strana vo Tu{in se
zabele`ani i primerite: Vla, pra, buf, gluf, z'aduf, gref. Mo`ebi
preminot na /h/ > /u/ pretstavuva edna faza vo spomenatava pozicija vo
pravec na [], odnosno /v/ (karti 3-4, 7-9).

4. Zagubata na fonemata /h/ ostavila dlaboki posledici kako na

fonetsko-fonolo{ki, taka i na morfolo{ki plan.

4.1. Na fonolo{ki plan na prvo mesto treba da se istakne otsustvoto

na ovaa fonema, so {to se namalil brojot na velarnite konsonanti.
Zagubata na /h/ ponatamu predizvikala red promeni vo distribucijata
na vokalite, osobeno po gubeweto vo intervokalna pozicija, koga se
obrazuvaat cela redica vokalni sekvenci, sp. /aa/ snaa, vikaa, /ai/ snai, /ao/
snao, straot, praovi, graor, nao|a, /au/ maunka, /ei/ lei, strei, drei, orei,
/ea/ bea, lea, strea, ma{tea ma}ea, /eo/ greot, meo(v)i, oreovo, /eu/ meur,
leusa, /ie/ nosie, /ia/ kia, kiavica, nosia, /oi/ soi, /oe/ zedoe, /oa/ troa, /oo/

110
moot, /ui/ mui, sui, /ua/ mua, pazua, suar, /uo/ uo, suo, ko`uot, /o/ mot, //
mt, /a/ sna.
So sozdavaweto na novite vokalni grupi vo red dijalektni sistemi nas-
tanale novi pomestuvawa vo rasporedot na vokalnite fonemi osobeno na
sostavot me|u leksi~kite i fleksivnite morfemi. Vo drugi dijalekti, pak,
eventualnata redistribucija na vokalite e popre~ena so zamena na /h/ so
konsonantite /v/ i /j/, kako na primer, vo kumanovskiot, sp. snava, streva,
ili vo nekoi zapadni govori kade {to se javilo hijatsko /j/, sp. leja, orejot.
Vo pove}e dijalekti vo zapadna i ju`na Makedonija neposrednosta na
vokalite se odbegnala po drug na~in po pat na kontrakcija, kako rezultat
na {to se dobile novi fonetski dol`ini, sp. snaha > snaa > sna:, grohot >
groot > gro:t, so konsonantizacija na eden od ~lenovite na vokalnite
sekvenci kako rezultat na {to se javile cela serija diftongoidi (a, e, o,
u), sp. snahi > snai > sna, strehi > strei > stre, sohi > soi > so, gluhi >
glui > glu, /a/ streha > strea > stra, /va/ dojdoha > dojdoa > dojdva, soha >
soa > sva (vo stru{kiot i nekoi ohridski sela), ili so prosto stegawe na
dvata ~lena vo eden glas, sp. strea > str ili stre: (vo prilepsko-
bitolskiot, Koneski, 1949 : 255).

4.2. Po zagubata na /h/ na krajot i pred konsonant vo pove}e isto~ni

govori do{lo do udol`uvawe na prethodniot vokal, i po takov na~in,
vidovme, se dobile fonetski dolgi vokali, sp. meh > me:, jahna > ja:na, behme
> be:me (t. 3.3.).

4.3. Vo oblasta na morfonologijata se sozdavaat redica novi

alternacii, na primer: /h : / greh : greo greove, suh : suo sua sui, zmeh :
zmeo(t) zmeovi, vid'eh : vid'e:me. Vo govorite kade {to finalnoto /h/ > /v,
f, j, k/ se obrazuvale alternaciite /v : /, sp. mev : meot meovi, /j : / mej :
meo(t), zmej : zmeovi, /k : / vikn'ak : vikn'ame, i dr.

4.4. Vo morfologijata zagubata na /h/ ostavila vidni tragi vo

morfemite za aoristot i imperfektot.
Vo 3 l. mn. na ovie vremiwa, kade {to se nao|a /h/ vo intervokalna pozi-
cija, po negovoto gubewe nastavkata se reducirala na edna fonema, sp.
vikaha > vikaa, rekoha > rekoa. Vo kumanovskiot, kade {to vo ovaa pozicija
/h/ > /v/, se oformila nova nastavka -va : vikava, beva, a negde posle taa se
pro{irila i so nov element -sva : vikasva. Vo drugite govori, kade {to se
javilo hijatsko /j/, nastavkata za 3 l. se prestruktuirala vo -ja, sp. beja,
vikaja, dojdoja vo lerinskiot, prespanskiot i drugi.
Vo 1 l. edn. i vo 1 i 2 l. mn., kade {to se nao|a /h/ na krajot i pred
konsonant vo govorite mo`eme da sledime pove}e procesi.
So zamenata na /h/ vo /v, f/ vo zapadnite govori se izmenila fonemskata
struktura na nastavkite; tie sega glasat: -v, -vme, -vne : imah > imav, imahme
> imavme, itn.

111
 Vo eden del od zapadnite govori procesot vo preoformuvaweto na nas-
tavkite oti{ol ponatamu. Vo 1 l. mn. nastavkata -vme se izmenila vo -vne,
odnosno -fme > -fne, verojatno za da se izbegne neposrednosta na dve
labijalni soglaski. Pridonesot na zamenkata nie vo ovoj proces mo`ebi e
od sekundarno zna~ewe. Taa samo mo`ela da go zabrza procesot na
promenata na grupata -vm- vo -vn, sp. bevne, rekovne (vo resenskiot), befne,
rekofne (vo pore~ko-ki~evskiot). Neposrednosta na labijalnata grupa -
vm- vo nastavkata -vme verojatno pridonesla i za metatezata na -vme > -mev
-mef {to se izvr{ila vo dolnoprespanskiot i vo govorot na nekoi
debarski sela, sp. bemef, rekomef (Qubojno Prespa), imamef, nosemef
(Xepi{te Debarsko).
Vo govorite kade {to /h/ dalo /j/ i /k/ isto taka se dobile novi
fonemski strukturi na nastavkite, sp. vo kor~anskiot: r'ekoj rek'ojme
rek'ojte, ili vo meglenskiot: v'ikaj v'ikajme v'ikajte, odn. v'ikak
v'ikakme v'ikakte (Golomb, 1957 : 133) (t. 3.3.3.)
U{te poslo`eni promeni se izvr{ile vo nastavkite za aoristot i im-
perfektot vo govorite kade {to /h/ > . Vo oformuvaweto na nastavkite na
ovie dve formi po zagubata na /h/ se vplele i drugi momenti mestoto na
akcentot, homonimijata, vlijanija od me|udijalektniot kontakt i drugi. No
osobeno va`na uloga odigrale akcentot i homonimijata. Vo govorite so
sloboden paradigmatski akcent po zagubata na /h/ 1 i 2 l. mn. na
imperfektot glasovno i akcentski sovpadnale so soodvetnite prezentski
formi. Za diferencijacija me|u niv se iskoristila dol`inata na vokalot
od imperfektnata osnova {to se dobila kako kompenzacija po zagubata na
/h/, sp. prez. v'ikame v'ikate, b'ereme b'erete, n'oseme n'osete : impf.
v'ika:me v'ika:te, b'ere:me b'ere:te, n'ose:me n'ose:te (Probi{tip).
Tamu, pak, kade {to dol`inata ne bila dovolna, osnovniot vokal vo
imperfektot se udvoil, so {to se dobila nova morfemska struktura,
pro{irena, sp. v'ikahme > v'ika:me > v'ikaame (vika-ame), v'ikahte > v'ika:te
> v'ikaate (vika-ate), ili: n'osehme > n'ose:me > n'oseeme, itn. Vo drugi go-
vori procesot prodol`il so toa {to novodobienite nastavki -ame, -ate kaj
glagolite od a-grupa se generalizirale na site glagoli, sp. v'ikaamo v'ikaa-
te, n'oseamo n'oseate, b'ereamo b'ereate (vo ov~epolskiot, kratovskiot
govor).
Ne ostanalo po{tedeno ni 1 l. edn. Po zagubata na /h/ kaj pove}eto
glagoli 1 l. edn. na aoristot se izedna~ilo so 2 i 3 l., sp. vik'ah > vik'a = 2,
3 l. vik'a, nos'ih > nos'i = 2, 3 l. Kaj glagolite od a-grupa glasovno se
izedna~ile 1 l. na aoristot i imperfektot, no ne i akcentski, a napolno
sovpadnale 1 l. edn. na imperfektot so 3 l. edn. na prezentot, sp. (on) ima
(prez.); (ja) ima (< imah) (impf.). Homonimijata se odbegnala na toj na~in
{to vo tie govori nastavkata -{e od 2 i 3 l. se pro{irila i na 1 l., so {to
i vo imperfektot se izedna~ile site lica vo ednina, kako vo aoristot, sp.
(ja, ti, on) 'ima{e. Vo skopskocrnogorskiot i vo krivopalane~kiot
segmentot -{e posle se pro{iril i vo mno`inskite formi, so {to se

112
dobila nova imperfektna osnova, sp. (ja, ti, on) 'ima{e, (mi) 'ima{emo,
(vi) 'ima{ete, (oni) 'ima{ev.
Pro{irenata imperfektna forma so -{e dobro poslu`ila za diferen-
cijacija od aoristnata osobeno vo govorite so prenesen akcent od
posledniot slog, kako {to e vo tikve{ko-mariovskite i kostursko-
lerinskite govori, sp. aor. (ja, ti, on) v'ika : impf. (jas, ti, on) vik'a{e
(^egan Vodensko, Ranci Kajlarsko), (jas, ti, on) v'iki{e, n'osi{e,
s'e~i{e (Strupino Meglen).
Vo govorite {to ja poznavaat redukcijata na neakcentiranoto /o/ vo /u/
po zagubata na /h/ krajnoto -u vo 1 l. edn. aor. se iskoristilo za
morfolo{ka diferencijacija i vo taa funkcija toa se pro{irilo duri i
vo govorite kade {to e redukcijata delumna, sp. r'eku, d'ojdu, don'esu vo
tikve{kiot, mariovskiot, lerinskiot, kajlarskiot, kosturskiot i
meglenskiot. Kaj ovoj tip glagoli nemalo potreba za izmeni na /h/ vo nekoj
drug glas, pa poradi toa nastavkata -k vo bap~orskiot govor vo ovoj tip
glagoli se javuva fakultativno. Vo nekoi meglenski i vodenski sela
krajnoto -u, sega ve}e nastavka, se pro{irilo i na drugi glagoli, sp. br'oju,
izm'iju, np'iju, zgr'e{u, razb'ol'u (^egan Vodensko).
Morfolo{kiot moment izigral va`na uloga i vo zabavuvaweto na pro-
cesot pri zagubata na /h/ vo 1 i 2 l. mn. vo imperfektot vo nekoi
dolnovardarski govori. Vo dojranskiot, gevgeliskiot, kuku{kiot,
vodenskiot govor /h/ dobro se pazi vo sostavot na nastavkite za ovie dve
lica, dodeka vo aoristot toa se zagubilo, sp. aor. jad'eh jad'eme jad'ete :
impf. j'adih j'adihme j'adihte (Enixe), vikn'ah vikn'ame vikn'ate,
impf. v'ikh v'ikhme v'ikhte (Mandalevo Vodensko). Vo
imperfektot /h/ se zadr`alo za da se odbegne mo`nata homonimija so
prezentot. Vo sosedniot meglenski govor, kako {to vidovme, homonimijata
bila otkloneta so zamenata na /h/ vo /j/ ili vo /k/, sp. aor. vik'ak vik'ame
vik'ate : impf. v'ikak v'ikakme v'ikakte : prez. v'ikam v'ikame
v'ikate (Tresino) ili: aor. zid'a zid'ame zid'ate : impf. z'idaj z'idajme
z'idajte : prez. z'idam z'idame z'idate. Vo Tu{in, kade {to se zagubilo
/h/ i vo imperfektot, morfolo{kata diferencijacija se izvr{ila po drug
na~in, sp. prez. v'ikm v'ikme, v'ikte : impf. v'ik{e v'ikma v'ikta :
aor. vik'a vik'ame vik'ate.

5. Od privedeniov materijal mo`eme da go konstatirame slednoto.

5.1. Procesot na gubeweto na /h/ ne se odvival ramnomerno vo site make-

donski dijalekti. Najmnogu toj naprednal vo severnite i vo zapadnite
govori, kade {to e pojavata deneska napolno stabilizirana. Ottamu
sleduva zaklu~ok deka odnosnava pojava vo tie govori najrano se javila i
posle se {irela kon ju`nata i isto~nata periferija, kade {to e gubeweto
na /h/ vo tek. Treba, me|utoa, u{te vedna{ da se istakne deka zagubata na
fonemata /h/ ja poznavaat i pogolem broj srpski {tokavski dijalekti

113
(Beli, 1960 : 105-107; Bo{kovi, 1931 : 179-196), kako i nekoi so niv
grani~ni bugarski govori (Stokov, 1968 : 116). I imaj}i go predvid
geografskiot moment, ogni{teto na voprosnava pojava pologi~no e da se
pretpolo`i negde na {tokavskiot areal, ili barem na {tokavsko-
makedonskoto pograni~je.

5.2. Gubeweto na /h/ ne stanuvalo istovremeno vo site pozicii na zboro-

formite. Dijalektniot materijal n# vodi kon zaklu~ok deka najrano
procesot zapo~nal vo inicijalna pozicija, potoa se pro{iril na sredinata
na zboroformite i na krajot. Za vakvata hronologija vo gubeweto na /h/
imame potvrdi i vo istoriskite dokumenti (Koneski, 1965 : 75 nt.).

5.3. Rezultatite od gubeweto na /h/ se razli~ni po dijalektite.

5.3.1. Vo centralnata zona na pravecot Kumanovo [tip Kavadarci

Mariovo Kajlar /h/ se zagubilo napolno vo site pozicii, sp. ubavo, lep,
snaa, mua, lea, vot, nino, melem, kina, stra, gre, glu, v vr. Do kolku
na toj teren }e se sretne po nekoj slu~aj so zameneto /h/ so drug glas /j, v, f/,
tie ne se dobieni tuka fonetski (karti 3, 7, 8).

5.3.2. Vo zapadnoto nare~je vo pogled na sudbinata na /h/ se izdeluvaat

dve pozicii.
Na po~etokot na zboroformite i vo intervokalna pozicija /h/ > . Tamu
kade {to nao|ame zamena na /h/ so /v-f/ ili /j/ me|u vokalite se raboti za
poseben fonetski slu~aj se popolnuva hijatusot: zad /u/ ili drug zaden
vokal so /v/: muva, suvo, zad preden vokal so /j/: dijanija, leja, ili kaj
glagolite vo 3 l. mn. na aor.-impf. beja, nosija (v. 3.2.1., 3.2.3.).
Vo finalna pozicija i vo sredinata pred konsonant po pravilo /h/ > /f-
v/: fraf, gref, mof, suf, vf, ~evli, evla efla, nivno nifno, i vo
morfemite: bef, befme bevme, befte. Do kolku vo nekoj lokalen govor na
zapadnata periferija vo oddelni leksemi }e se sretne vo ovaa pozicija
poinakov rezultat, treba da se bara drugo objasnenie: ili procesot ne gi
opfatil site primeri, kako {to e slu~ajot vo `irovni~kiot i
vratni~kiot govor (t. 3.3.3.), ili pak procesot na zamenata na /h/ vo /f-v/ ne
e napolno zavr{en.
5.3.3. Vo ju`nite periferni govori na pravecot Kor~a Kostur
Voden, i posebno vo razlo{kiot govor, zamenata na /h/ na krajot i pred
konsonant ne e izvr{ena sistemski ednakvo vo gramati~kite morfemi i
vo pooddelnite leksemi. Postojat razliki vo pogled na rezultatite od
zamenata i me|u pooddelni lokalni govori. Na razvojot na /h/ vo tie govori
vlijaele pove}e faktori semanti~kata funkcija na /h/, karakterot na
prethodniot vokal, me|udijalektniot kontakt, i drugi (t. 3.3.3.).

114
 6. Vo vrska so problemot za pri~inite {to go predizvikale gubeweto
na /h/ iska`uvawata na nau~nicite ne se edinstveni.
A. M. Seli{~ev nao|a golema sli~nost vo prirodata na makedonskoto,
albanskoto i aromanskoto /h/. Gubeweto na /h/ vo makedonskiot spored nego
se dol`i na "slabata" artikulacija, koja e karakteristi~na i za /h/ vo
albanskiot jazik (Seliev, 1918 : 112-126). S. B. Bern{tejn u{te
ponaglaseno ja istaknuva zaedni~kata tendencija vo zagubata na /h/ vo
ju`noslovenskite i balkanskite neslovenski jazici. "[iroko razvienata
tendencija kon zagubata na [h] vo ju`noslovenskite jazici ne treba da se
razgleduva izolirano od analognite tendencii vo mnogu balkanski jazici
(neslovenski)" pi{uva Bern{tejn, za da zaklu~i: "Ovde zvukot [h] se
karakterizira so slaba artikulacija poradi {irokata tesnina. Imeno, taa
~isto fiziolo{ka okolnost i pridonesla za zagubata na zvukot [h], t.e. za
polno gubewe na frikacijata" (Bern{ten, 1961 : 298).
Z. [tiber, pak, kako pri~ina za gubeweto na fonemata /h/ vo
slovenskite jazici go istaknuva fonolo{kiot faktor (Stieber, 1961 : 1-6).
Fonolo{kiot faktor za odnosnava pojava vo makedonskiot go pretpo~ita i
B. Koneski. "Fonemata h ne se vklu~ila vo korelacijata na zvu~nite i
nezvu~nite konsonanti, {to e, kako {to znaeme, osnovna konsonantska
korelacija vo makedonskiot. Zapravo, eden fenomen vo izgraduvaweto na
taa korelacija e i gubeweto na h, odnosno negovata zamena so drugi
konsonanti, so {to se otklonuva edna asimetri~nost na konsonantskiot
sistem" pi{uva Koneski (1983 : 97).
Prifa}aj}i go stanovi{teto formulirano od Koneski, }e se obideme
da frlime pogled kako te~el fonetskiot proces pri defonologizacijata
na /h/ vo pooddelni na{i dijalekti.

6.1. Vo kumanovsko-kratovskite, {tipskiot i tikve{ko-mariovskite

govori, vidovme, fonemata /h/ > vo site pozicii na zboroformite bez ogled
na nejzinata semanti~ka funkcija. Osnoven moment vo evolucijata na
procesot /h/ > e oslabnuvaweto na artikulacijata, sveduvaweto na
izgovorot do stepen na prosta aspirata za posle i napolno da is~ezne. Se
gubi priznakot frikativnost (kontinuiranost). I dvete tie fazi vo
procesot na defonologizacijata na /h/ dobro mo`at da se sledat vo
spomenative govori (v. 2.1, 3.3.1). Vo govorite kade {to se zadr`ala
frikacijata na /h/ podolgo na krajot i pred konsonant do{lo do izvesno
udol`uvawe na prethodniot vokal, sp. greh > gre:, behme > be:hme > be:me.

6.2. Vo zapadnoto nare~je, kade {to /h/ preminalo vo vo inicijalna i

intervokalna pozicija, a vo /f-v/ na krajot i pred konsonant, pred da se
zagubi /h/ imalo dvojna artikulacija: na po~etokot i pred vokal do{lo do
redukcija na frikativnosta, a na krajot i pred konsonant strueweto na
vozduhot ja zasiluvalo frikcijata. "^uvaweto na spomenatata frikcija na
krajot na zborovite i pred konsonant vo sredinata sozdalo mo`nost vo taa

115
pozicija da se javi f, isto onaka kako {to istata taa pojava, t.e. podolgoto
zadr`uvawe na frikacijata vo spomenatata polo`ba vo drugite
makedonski dijalekti, dalo drugi rezultati" konstatira Beli} (Beli,
1935 : 119). Zna~i, /h/ vo taa pozicija go gubi priznakot kompaktnost i
preminuva vo soodvetniot preden kontinuiran korelat /f/.

6.3. Promenata na /h/ vo /j/ vo razlo{kiot, meglenskiot i kor~anskiot e

regularna samo vo glagolskite morfemi, sp. bej, bejme, bejte, a vo drugi
slu~ai se javuva prete`no zad preden vokal, sp. nijno, ~ejli, mej, grej,
poretko zad drug vokal (t. 3.3.3). Fonetskata procedura tuka se odvivala na
sledniot na~in: h > h > j. Frikativnoto /h/ na krajot i pred konsonant
poradi palatalnata artikulacija na prethodniot vokal se palataliziralo
i preminalo vo soodvetniot palatalen frikativ /j/. Na ovoj na~in
dobienoto /j/ posle mo`elo da se {iri po analogija i na drugi leksemi.

6.4. Vo drugi govori, pak, na krajot i pred konsonant do{lo do

redukcija na frikativnosta, so {to se sozdale uslovi /h/ da premine vo /k/.
Zna~i, /h/ go gubi priznakot kontinuiranost (frikativnost) {to dovelo do
izedna~uvawe so /k/. Ovaa pojava, koja e dosta ra{irena vo crnogorskite
dijalekti (Bo{kovi, 1931 : 180), kako i vo polskite podhalawski govori
(Gob, 1957 : 129-135), na makedonskiot teren, vidovme, se odrazila samo vo
aoristot i imperfektot (t. 3.3.5.).

6.5. Vo nekolku oddelni slu~ai vo na{ite dijalekti na mestoto na /h/

nao|ame /g/, sp. tugla vo pijane~kiot govor (Kostin Dol), ~egli vo
mija~kite govori vo Papradi{te (Vele{ko) i vo Ehlovec (Ki~evsko),
mugla, muglosan (Ehlovec). Fonetskiot proces tuka odel preku edno
velarno zvu~no [], koe go konstatiravme kako alofon na /h/ pred sonantite
vo nekoi male{evski i pirinski govori (t. 2.1.). Zna~i, sme imale razvoj:
/h/ > [] > /g/.

116
 1.8. KONSONANTSKITE GRUPI s (z), { (`) + c, ~

1. Frikativnite konsonanti s (z), { (`) pred afrikatite c, ~ na

sostavot na dve morfemi (prefiks, korenska morfema ili osnovna
morfema + sufiks) vo dijalektite na makedonskiot jazik pretrpele
razli~ni promeni.

2. Vo prefiksiranite zborovi vo grupa so c, ~ mo`e da stapuva samo z vo

prefiksite bez-, iz-, raz-. Tuka toa obi~no se asimilira po zvu~nost vo s :
iz~isti > is~isti, iz~etka > is~etka, raz~ini > ras~ini, raz~isti > ras-
~isti; izcedi > iscedi, izcica > iscica, razcepi > rascepi, razcuti >
rascuti, i dr. Vo nekoi govori frikativnata komponenta (s) otsustvuva.
Taka, od severnite govori ni se poznati primerite: icepi, icedilo, racepi,
racaftelo se, pokraj iscedi, rascepeni (Vidoeski, 1962 : 90). Vakvi
primeri poretko mo`eme da sretneme i vo kostursko-lerinskite govori, i
ovde-onde po zapadnata periferija na makedonskiot jazik.
Pred ~ vo ovaa pozicija dosta ~esto s se asimiliralo vo { (s~ > {~), sp.
i{~e{l'a, i{~e{a, i{~epi, i{~ere~ile pokraj is~isti, ras~e{aj, ras~epi
i dr. vo severnite govori (Vidoeski, 1962 : 82), ra{~ini, i{~e{la pokraj
raf~ini, if~e{la vo pore~kiot, ki~evskiot (Vidoeski, 1957 : 56), i{~eka
i is~eka vo vele{kiot (Reiter, 1964 : 89).
Vo zapadnoto nare~je naj~esto mesto s nao|ame f : ifcepi, rafcepi,
rafcuti, ifcedi; if~isti, if~eka, raf~isti vo pore~kiot, ki~evskiot,
ohridskiot, demirhisarskiot govor, befcenet, Befcena (li~no ime),
if~eka vo gornopolo{kiot (Seliev, 1929 : 425).
Vo govorot na s. Bobo{tica (vo ju`na Albanija) A. Mazon gi zabele`al
primerite: rajc'jpi, rajc'jfti, pokraj is~arard'isa (Mazon, 1936 : 26, 35,
47, 66, 94) (v. karta 1).

3. Vo sufiksnite obrazuvawa (na sostavot na osnovnata morfema i su-

fiksite) nao|ame vo govorite poraznoobrazni rezultati za odnosnive
grupi.

3.1. Grupata -sc- se sre}ava vo cela Severna Makedonija, vo sredi{niot

del na Isto~na Makedonija (vo {tipsko-strumi~kite i tikve{ko-
mariovskite govori) i vo Ju`na Makedonija na celiot pojas od Kor~a i
Gramos pa do Solun i Lagadina. Sp. masca (mast + ca) vo Kumanovo, [tip,
Ro`den, mesce (meso + ce) vo Kumanovo, Kriva Palanka, Sveti Nikole,
Zletovo, [tip, Radovi{, Kavadarci, glusci [tip, prasci Kratovo,
Zletovo, Sveti Nikole, Kumanovo, Ro`den. Vo Zapadna Makedonija

117
grupata -sc- mo`e da se sretne u{te vo gradskiot ohridski govor, sp. mesce,
vo nekoi sela vo Debarski Drimkol, sp. masca Modri~, vo govorot na
mija~kata oaza Smilevo vo Bitolsko i vo govorot na makedonskite
muslimani (Torbe{i) vo Reka, Vele{ko (Melnica i Vranovci), Skopsko
(Dr`ilovo, Pagaru{a i dr.) i vo polo{kite sela Urvi~ i Jelovjane, sp.
mesce (v. karta 2).

3.2. Tamu kade {to ja nao|ame grupata -sc- se sre}ava i -{~-, sp. vo{~e
(vo{-~e : vo{ka), kru{~e (kru{a), pu{~e (pu{ka), opa{~e (opa{ka),
kle{~e (kle`) Kratovo, Kumanovo, Skopska Crna Gora, Ko~ani,
Radovi{, Negotino, Gevgelija, Kostur, Ohrid, @irovnica Debarsko,
kle{~e Lerinsko (s. Patele) (v. karta 3).

3.3. Grupata -s~- ima znatno pomal areal. Se javuva na eden tesen pojas
na linijata Kratovo Ko~ani [tip Strumica Solun, potoa vo
krajniot severen del na Polog, vo agolot me|u Lepenec, Vardar i [ar
Planina. Taa e dosta ~esta vo Kostursko, sp. vos~e (voz-~e), mos~e (most),
kvas~e (kvas) Kratovo, klas~e Zletovo, nos~e, pojas~e [tip, gas~e, fes~e
Strumi~ko (s. Sa~evo), pojas~e Ko~ani, lis~e, ps~e (pst), nos~e Jelovjane
(Tetovo), gas~e (gaska) Lerinsko (s. Patele).

4. Vo severnite, tikve{ko-mariovskite, vodensko-kajlarskite i vo is-

to~niot del na lerinsko-kosturskata govorna oblast s pred ~ se
asimiliralo vo { (s~ > {~). Ovaa pojava se izvr{ila isto taka i vo pogore
spomenatite govorni oazi vo Zapadna Makedonija (Ohrid, Drimkol, Reka).
Sp.: bre{~e (brest), kva{~e (kvas), mo{~e (most), ma{~e (maska)
Kumanovo, Sveti Nikole, kva{~e, mo{~e Negotino, Ro`den, li{~e
Bitolsko (s. Brod), bre{~e, li{~e, mo{~e Kostur (s. Rupi{~a), kva{~e,
poja{~e (s. Ezerec) (v. karta 4).

5. Vo krajnite isto~ni makedonski dijalekti (male{evsko-pirinskite,

serskite, lagadinskite) i vo isto~niot del na dolnovardarskite s i { vo
site spomenati grupi se izmenile vo h (sc > hc, s~ > h~, {~ > h~). Ovaa
pojava so pogolema doslednost e izvr{ena vo male{evsko-pirinskite,
ne{to e poslaba vo jugoisto~nite i dolnovardarskite. Vo poslednive
pokraj primerite so h se sre}avaat i slu~ai kade {to s i { se pazat
neizmeneti (sc, {~) ili pak s pred ~ samo se asimiliralo vo { (s~ > {~) (v.
karta 2, 3, 4). Sp.: /sc > hc/ gluhci Del~evo, Peh~evo, Berovo, Ko~ani, /s~ >
h~/ prh~e, prh~eta Sersko (s. Sekavec), tah~e, krah~e Suho (Golomb, 1962,
63 : 248), feh~e (fes) Gevgelisko (Ivanov, 1932 : 78), /{~ > h~/ eh~e (e`)
Del~evo, Peh~evo, eh~i Sekavec, noh~e Gevgelija (Ivanov, 1932 : 78). Vo
Zapadna Makedonija vakov rezultat nao|ame edinstveno vo mija~koto selo
Smilevo: breh~e, guh~e (guska), klah~e (klas), koh~e (koska), moh~e (most),

118
moh~e (moska), neveh~e (nevesta), obrah~e (obraz), prah~ar (prase), mehce,
gluhci, no masca i mafca, pojas~e i pojaf~e.
6. Na drugata govorna teritorija vo Zapadna Makedonija mesto
soglaskite s, { vo odnosnava pozicija nao|ame f (ili v) (sc > fc, s~ > f~,
{~ > f~, odn. vc, v~). Sp.: /sc > fc/ mafca, mefce, prafci; /sc > f~/ bref~e
(brest), mof~e, kf~e (kst), pf~e (pst), lif~e (list), nevef~e
(nevesta), guf~e (guska), maf~e (maska), kof~e (koska), vof~e (voz),
obraf~e (obraz), pojaf~e (pojas), fef~e (fes), taf~e (tas), grof~e
(grozd), kvaf~e; /{~ > f~/ gluf~e, vof~e (vo{ka), praf~e (pra{ka), kruf~e
(kru{a), puf~e (pu{ka); ef~e (e`), klef~e (kle`). Nadvor od granicite
na zapadnoto nare~je zamena so f mo`e da se sretne vo oddelni primeri vo
lerinskata oblast, vo dolnovardarskite govori, sp. prafci(ti), prav~ari
(Mazon Vaillant, 1938 : 66), pa duri i pona istok, vo lagadinskite i serskite,
sp. pravcja, pravci (Lavrov Polvka, 1932 : 305), prafca (Maecki, 1936).

7. Vo govorot na Bobo{tica na mestoto na s i { nao|ame j i vo prefik-

siranite sostavi.

8. Sprema ova {to go rekovme dosega, na makedonskata jazi~na

teritorija, vo zavisnost od rezultatite za konsonantskite grupi sc, s~, {~,
mo`eme da izdelime ~etiri areali. Na krajniot istok po celiot pojas od
Del~evo i Blagoevgrad pa do Solun i Serez na jug i na istok do granicata
so bugarskata jazi~na teritorija mesto s i { pred c, ~ ima h. Zapadno od
linijata Solun Strumica Ko~ani pa pribli`no do Vardar, Crna Reka i
Prespanskoto Ezero se izgovaraat grupite sc, {~. Na eden del na linijata
Kratovo [tip Radovi{ Strumica, vo severen Polog i vo zapadniot
del na lerinsko-kosturskata oblast se javuva i grupata -s~-. Me|utoa, na
prostorot od Kumanovo do Kostur i Kajlar, po pravecot Sveti Nikole
Negotino Voden, vo ovaa pozicija (pred ~) s se izmenilo vo {. Vo govorot
na Bobo{tica, sudej}i po onie nekolku podatoci na Mazona, mesto s i {
ima j (sc > s~, {~ > hc, h~ > jc, j~). ^etvrtiot areal go so~inuvaat zapadnite
makedonski govori, kade {to na mestoto na s i { ima f, od v (sc, s~, {~ >
hc, h~ > fc, f~, odn. vc, v~). Na sever ovoj areal se prostira do Tetovo i
Skopje. Negovata isto~na granica odi pribli`no po pravecot Vardar,
Crna Reka do Sko~ivir (jugoisto~no od Bitola), otkade {to posle skr{-
nuva na zapad kon Prespanskoto Ezero. Taa e istovremeno i dijalektna gra-
nica me|u zapadnite i isto~nite govori. Se razbira, granicite me|u pood-
delni areali ne se taka ostri. Ima prostori kade {to se me{aat pojavite.
Primeri so h~ ne se neobi~ni i vo dolnovardarskite govori. Vo ramkite
na zapadnoto nare~je, vidovme, ima oazi kade {to se javuvaat pokraj
primerite so fc, f~ i slu~ai so sc, {~, duri i so h~ (v.t. 5.).

9. Na istoriski plan ovaa pojava vo nekoi govori mo`eme da ja sledime

u{te od 16 vek, negde duri i od porano. Vo eden tekst od Kostursko od 16

119
vek gi nao|ame primerite: g(a)luhci, pra~ini, *noh~a (Giannelli Vaillant, 1958
: 47, 56). Vo zapis od 16 vek ohridskoto selo Velmevci e predadeno vo
formata Velme{ci (velme{ci) (Seliev, 1933 : 114, 217), a vo zapis od 18
vek vo oblikot velmehci (velmehci) (Seliev, 1933 : 114). Vo zapis od 16 vek
ni e poznat i oblikot Vla{ci (vla{ci), podocna Vlavci. Bitolskoto selo
Ruvci (ili Rufci) vo dokumentite od 14 vek se spomenuva vo formata
rsec} (bliz} Rsec}). Vo zapis od 17 vek e predadeno so s : mali rusci (mali
rusci), a vo eden podocne`en zapis vo treskave~kiot kodik e zabele`eno
kako ruhci (ruhci) (Seliev, 1933 : 114, 217). Dene{noto stru{ko selo
Vev~ani vo 14 vek e zapi{ano vo formata Ve{~ani (Novakovi}, 1912 : 673).

10. Pretstaveniot materijal {to ni go davaat dene{nite makedonski

govori, kako i onoj od postarite izvori, jasno ni gi poka`uvaat pati{tata
po koi odel razvojot na grupite sc, s~, {~.
Procesot zapo~nal sekako so grupata s~. Pred ~ soglaskata s se asimi-
lirala vo { (s~ > {~). Na istoriski plan toa ni go potvrduva formata
Ve{~ani, koja A. Seli{~ev ja izveduva od postaroto Ves~ani (Seliev,
1933 : 221). Nova etapa vo razvojot ozna~uva disimilacijata na grupata {~
vo h~. Kaj grupata sc toj proces mo`el da bide poslo`en, za{to s prvo
preminalo vo { (sc > {c). Na toj zaklu~ok n# upatuvaat formite Vla{ci
(od Vlasci), La{ci (od Lasci), Velme{ci (od Velmesci) (Seliev, 1933 :
114). Potoa grupata {c, kako i {~, se izmenila vo hc.
Ponatamo{niot razvoj na grupite hc, h~ e svrzan so promenite na fone-
mata h vo pozicija pred konsonant. Vo del od isto~nite govori, kade {to h
se pazi pred konsonant, grupite hc, h~ se zapazile. Isto taka tie se pazat i
vo govorot na mija~koto selo Smilevo (kaj Bitola), koe ja poznava
fonemata h. Vo zapadnoto nare~je, kade {to h pred konsonantite se
izmenilo vo f (ili v), i grupite hc, h~ dale fc, f~ : mahca > mafca / mavca,
moh~e > mof~e / mov~e, kruh~e > kruf~e / kruv~e. Taka i vo imiwata na
selata: Veh~ani > Vef~ani / Vev~ani, Velmehci > Velmefci / Velmevci,
Ruhci > Rufci / Ruvci. Vo govorot na Bobo{tica soglaskata h od grupite
so c, ~ : gluhci > glujci, gluh~e > gluj~e, rahc'pi > rajc'pi.
Vo severnite, tikve{ko-mariovskite i kostursko-lerinskite, kako i vo
govorite na torbe{kite oazi vo Debarsko, Polog i Skopsko, kade {to
fonemata h se zagubila vo site pozicii, sp. nihno > nino, behme > beme i sl.,
deneska gi nao|ame, kako {to vidovme pogore, grupite sc, s~ / {~, {~.
Vedna{ se postavuva pra{aweto: dali s i { pred c, ~ vo ovie govori
voop{to pretrpele izmeni? Za kosturskiot govor e sigurno deka sc, {~ vo
16 vek bile izmeneti vo hc, h~ (sp. gi od toa vreme primerite gluhci,
noh~a) (Gianneli Vaillant, 1958 : 47). Podocna, koga se zagubila fonemata h i
na ovoj teren, konsonantite s, { bile vospostaveni povtorno, se razbira,
sega analo{ki spored osnovnata morfema: kru{a : kru{-~e, pojas : pojas-
~e. Podocna s pred ~ se asimiliralo vo { : poja{~e. Inaku samo vo rezultat

120
na fonetski proces bi se dobile raznovidnostite: pojah~e > poja~e, kruh~e
> kru~e, analogno na razvojot nihno > nino, ~ehli > ~eli, behme > beme.
Zna~i, dene{nite grupi sc, {~ vo kosturskiot govor se dobieni po
gubeweto na h. Toga{ e izvr{eno i asimiliraweto na s vo { pred ~, sp. de-
neska kva{~e (kvas), mo{~e (most) i sl. Ovoj zaklu~ok mo`e da va`i i za
drugite govori vo koi{to konsonantot h na krajot na slogot se zagubil. Vo
eden rakopisen tekst od 1787 godina, napi{an na kratovskiot govor, ja
nao|ame formata behceni (behceni) (Sbornik, 1890 : 277) mesto besceni (od
bezceni). Deneska ovaa pridavka se upotrebuva vo oblikot bescenet. I vo
ovoj govor, kako vo kosturskiot, sc se izmenilo vo hc. Po gubeweto na
glasot h, povtorno bilo vospostaveno s.

11. Na prethodnite primeri uka`avme kako se odvival fonetskiot

proces od s, { do h. Da rezimirame. Vo zapadnite govori: sc > {c > hc // fh /
vc; s~ > {~ > h~ // f~ / v~; {~ > h~ // > f~ / v~; vo bobo{tenskiot: sc > {c > hc //
> jc; s~ > {~ > h~ // > j~; vo severnite, tikve{ko-mariovskite i lerinsko-
kosturskite: sc > {c > hc // > sc (nefonetski); s~ > {~ > h~ // > s~
(nefonetski), a vo eden del ponatamu s~ > {~ (fonetski); vo male{evsko-
pirinskite, serskite, vo del od dolnovardarskite: sc > {c > hc // s~ > {~ >
h~ //; {~ > h~ //. Procesite do stadiumot -hc-, -h~- se izvr{ile vo site
makedonski govori. Na toj stepen od razvojot procesot se zadr`al vo
krajnite isto~ni govori. Promenite {to se vr{ele dotuka bile usloveni
od samite grupi: kako konstantni se javuvaat afrikatite c, ~, dodeka
frikativnite s, { se menuvaat. Novite procesi {to se javile vo zapadnite
govori i vo bobo{tenskiot ne se usloveni ve}e od afrikatite. Tuka se
raboti za izmeni na fonemata h vo pozicija pred konsonant i vladeat novi
zakoni.
Gubej}i se h od sistemot na mekonep~enite konsonanti, negovata slaba
artikulacija pod opredeleni fonetsko-morfolo{ki uslovi vo
kor~anskiot govor se dobli`ila do artikulacijata na j, a procesot se
odvival po sledniov na~in: h > h > j. Vo zapadnoto pak nare~je, kade {to
zagubata na h vremenski se sovpa|a so procesite svrzani so gubeweto na
intervokalnoto v, pri artikulacijata na h vo odnosnava pozicija (pred
konsonanti i na krajot na zborot) se aktivirale usnite i vo rezultat na
labijalnata artikulacija h preku bilabijalno ili w se izmenilo vo
labiodentalno f, odn. v, zavisno od karakterot na sosedniot konsonant.
Poopstojno ovaa pojava e prodiskutirana od B. Koneski vo negovata
"Istorija na makedonskiot jazik" (Koneski, 1965 : 75 nt.; 1948 : 111 nt.).

Procesite {to gi zasegnale grupite -sc-, -s~-, -{~- vo pomala ili

pogolema mera gi poznavaat i okolnite srpski i bugarski dijalekti. Od
prizrensko-ju`nomoravskiot A. Beli} gi priveduva primerite beceni,
icepano, i~upan (Beli, 1905 : 233234). Slu~ai so vakvo uprostuvawe na
grupite -sc-, -{~- P. Ivi} konstatiral vo galipoqskiot govor, sp. icedim,

121
racupa, pokraj iscedi, rascepa so povtorno vospostaveno s. Spored Ivi}a
ovaa pojava se sre}ava i vo kosovsko-resavskiot i nekoi crnogorski
dijalekti (Ivi, 1957 : 143). Na istok pojavata se ra{irila i vo
rodopskite govori (Mileti, 1912 : 126). Kako {to se gleda, odnosnava pojava
zafa}a eden dosta golem areal, koj gi nadminuva granicite na
makedonskata jazi~na teritorija. Vo centarot na toj areal se nao|aat ma-
kedonskite dijalekti. Vo toj centar, bez somnenie, ovoj proces i se
zarodil.

122
 1.9. AKCENTSKITE SISTEMI

0. Na makedonskiot jazi~en areal jasno se izdeluvaat na fonetski plan

tri glavni akcentski sistemi:
akcentski sistem so slobodno akcentsko mesto,
sistem so ograni~eno sloboden i ograni~eno fiksiran akcent, i
sistem so fiksiran akcent.

1. Akcentskiot sistem so sloboden akcent (najarhai~en na

makedonskiot teren) dominira vo isto~nite makedonski dijalekti na
pravecot Kriva Palanka Kumanovo [tip Strumica Kuku{ Solun,
i na istok do jazi~nata granica so bugarskata jazi~na teritorija
(opfa}aj}i gi govorite vo Pirinska Makedonija i sersko-dramskoto
podra~je vo Jugoisto~na Makedonija).
Zapadnata granica na ovoj sistem odi ne{to malku pozapadno od
Kumanovo Sveti Nikole [tip i preku Demir Kapija prodol`uva na
jugozapad s# do Ostrovskoto Ezero, opfa}aj}i gi govorite vo Gevgelisko,
Vodensko i del od Meglensko.
Pod slobodno akcentsko mesto se podrazbira koga akcentot mo`e da
stoi na sekoj slog vo zboroformite, sp.:
a) na ultima, t.e.
aa) na otvorena ultima:
dobrin'a, `en'a, esent'a,
ma`i{t'a, igran'e, rebr'a,
vik'a, re~'e,
ab) na zatvorena ultima:
goved'ar, or'a~, bor'ec, vis'ok,
b) na penultima:
k'amen, k'of~ek, st'o`er, j'avor, lis'ica, kol'eno,
v) na antepenultima:
k'amenot, j'azovec, kl'adenec, t'egavec,
j'agoda, p'onada, p'e{tera, k'a{lica, v'arivo, 'ezero,
g) na ~etvrtiot i pettiot slog od krajot:
b'ivolica, j'alovica, kr'astavica, v'erverica, P'etkovica,
b'ivolicite.

Na morfolo{ki plan vo ramkite na ovoj sistem se izdeluvaat dva ak-

centski tipa:
a) akcentski tip so podvi`en akcent i
b) akcentski tip so nepodvi`en (morfolo{ki fiksiran) akcent.

123
 1.1. Podvi`en akcentski tip (akcentot go menuva mestoto vo
paradigmata) poznavaat krajnite isto~ni makedonski govori {to se
nao|aat isto~no od linijata Kriva Palanka Ko~ani Radovi{
Strumica Kuku{ Lagadin.
Na toj teren mo`eme da izdelime nekolku modeli so podvi`en akcent.
1.1.1. Vo severniot del na oblasta vo isto~nite krivopalane~ki sela,
vo male{evskite i pijane~kite govori (Berovo, Peh~evo, Del~evo), vo
govorite vo pirinskiot del na Blagoevgrad Petri~ i vo razlo{kiot
govor gi nao|ame slednive modeli na podvi`nost:
kaj imenkite od m.r.:
a) gl'as gl'asove : glas'o : glasov'eto,
z'ap z'abi : zab'o : zab'ite,
b) k'on k'one k'owe : kow'eto,
st'arec st'areco st'arci : starc'ite,
kon'ec kon'eco k'onci : konc'ite,
kot'el kot'elo k'otli : kotl'ite,
v) k'um k'umove k'umoveto : kum'o,
dr'en dr'ewe dr'eweto : dren'o,
g) kov'a~ kov'a~e : kova~'e kova~'eto,
dv'ar dv'are : dvar'e dvar'eto,
el'en el'eno : elew'e elew'eto,
razb'oj razb'oe : razbo'e razbo'eto,
d) mtov'ec mtov'eco : mtovc'i mtovc'ite.

Zabele{ka: akcentskiot model pod g) karakteristi~en e samo za govorite kade

{to ~lenskata morfema za m.r. glasi -e (vo berovsko-peh~evskiot, del~evskiot,
blagoevgradskiot i razlo{kiot govor), a vo petri~kiot, kade {to ~lenot e -o i zad
istoriski mekite soglaski, ima paradigmatski akcent:
of~'ar of~'aro : of~'ari of~'areto,
or'a~ or'a~o : or'a~e or'a~eto;

za `enski rod:
a) `en'a `en'ata `en'ite : `'eni,
b) br'ada br'adi : brad'ata brad'ite;

Zabele{ka: Vo isto~nite krivopalane~ki sela (Uzem, Dubrovnica, Trnovo)

imenkite pod a) imaat paradigmatski akcent:
`en'a `en'ata : `en'i `en'ite,
a vo pozapadnite sela (Gabar, Gradec, Konopnica) toj e podvi`en:
`en'a `en'ata : `'eni `'enite, odn.
koz'a koz'utu : k'oze k'ozete (Luke, Ogut),
a vo Krkqa: koz'a koz'ata koz'ite : k'ozi;

v) n'o{ n'o{~i : no{~'a no{~'ite,

k'f kft'a;

124
 za sreden rod:
a) m'eso m'esa : mes'oto mes'ata (v'ino, ml'eko, l'eto)
s'ce s'ca : sc'eto sc'ata,
'oko 'o~i : ok'oto 'o~ite,
b) rebr'o rebr'oto : r'ebra r'ebrata,
jajc'e jajc'eto : j'ajca j'ajcata,

v) crev'o crev'oto crev'ata : cr'eva,

det'e det'eto dec'ata : d'eca
(vo Berovo, Peh~evo, Petri~, Blagoevgrad).

Zabele{ka: Vo Uzem, Trnovo, Gabar:

det'e det'eto dec'a dec'ata.

1.1.2. Vo ju`niot del na dijalektnoto podra~je so podvi`en akcent (vo

serskiot, dramskiot gocedel~evskiot, su{ko-viso~kiot, delumno i vo
razlo{kiot kako preoden) sostavot na akcentskite modeli e ne{to
poizmenet.
Za ma{ki rod:
a) gl'as gl'asove : glas' : gl'asov'eto (G. Del~ev),
r'et r'edove : red'o : r'edov'eto (Sersko),
gr'at gr'adove : grad' : gr'adov'eto (Ziljahovo),
gr'at gr'aduvi : grad'ot : gr'aduv'etu (Visoka),
gr'at gr'aduvi : grd'o : gr'aduv'etu (Suho)
(kako vo Berovo, Peh~evo, Petri~, Blagoevgrad);
b) b'ik : bik'o bic'e bic'etu (Suho),
d'mp : dmb'ot dmb'e dmb'etu (Visoka),
v) sn'op sn'opi sn'opitu : snup'o (Suho),
g) pint'el pint'elu // -ut : pintl'i (Visoka) / pint'elitu (Suho),
kun'ec kun'ecu // -ut : kunc''a;

za `enski rod:
a) br'ada br'adi : brad'ta brad'ite
`'ena `'eni : `en'ta `en'ite
(G. Del~ev, Drama, Ser, Suho, Visoka),
b) vl'as : vlast'a;

za sreden rod:
a) ~'endu ~'endutu : ~ind'a ~ind'ata,
s'elu s'elutu : sil'a sil'ata,
kup'itu kup'itutu : kupit'a kupit'ata,
l'ici l'icitu : lic'a lic'ata,
gr'ozdi gr'ozditu : gruzd''a gruzd''ata,
(Suho Visoka, G. Del~ev, Drama, Ser);

125
 b) kr'ilu : kril'otu : kril'a kril'ata,
p'eru : pir'otu : pir'a pir'ata,
m'ori : mur'etu : mur''nta,
p'oli : pul''etu : pul''anta pul''antata,
str'ci : strc'etu : strc'ata,
tr'ni : trn'etu
(Suho Visoka, G. Del~ev, Drama, Ser),
v) pism'o pism'otu : pism'ata (Visoka),
sidl'o sidl'otu : sidl'a sidl'ata (Suho),
luz''e luz''etu : luz''a (Suho) / luz''anta (Visoka),
'oku 'o~' : uk'otu u~''it',
'uhu 'u{i : uh'oto u{''it',
(Suho Visoka, Drama, Ser),
'im' 'imeto : imen'a-ta,
(G. Del~ev).

Zabele{ka: Po odnos na male{evsko-pirinskite govori vo ju`nava zona se javu-

vaat slednive otstapuvawa:
1. Imenkite od tipot `en'a `'eni ovde se izedna~ile akcentski so onie od
tipot br'ada br'adi.
2. Kaj imenkite od m.r. od tipot dv'ar dv'are : dvar'e vo ovie govori
akcentot e paradigmatski (nema ~len -e).
3. Kaj imenkite od s.r. ovie govori nemaat akcentski tip rebr'o rebr'oto : r'ebra
r'ebrata (jajc'e jajc'eto : j'ajcata), kako ni tip: crev'o crev'oto crev'ata :
cr'eva, resp. det'e det'eto dec'ata : d'eca.

Va`na diferencijalna akcentska osobenost vo ju`nite govori od ovoj

akcentski tip pretstavuva ograni~uvaweto na akcentot i pojavata na
sekundaren akcent vo uslovi: ako zad primarniot akcent ima tri sloga,
toga{ se javuva sekundaren akcent i akcentskata edinica se deli na dve
ritmi~ki celini, sp.
r'ent r'enduvi : r'enduvetu,
g'al g'alut g'aluvi : g'aluvetu (Suho Visoka).

[Od redakcijata: Avtorot ne gi pretstavil vo ovoj tekst modelite na

podvi`niot akcent vo glagolskata fleksija. Za da ja dopolnime delumno slikata,
priveduvame fragmenti od dva drugi negovi truda posveteni na akcentskata
problematika (Vidoeski, 1969 i 1986):]
Kaj glagolite akcentskoto mesto usloveno e od pove}e okol-
nosti: od gramati~kata forma, glagolskoto lice, gramati~kata
morfema, prefiksot, ako e glagolot prefiksiran, ili sufiksot.
Edno akcentsko mesto imaat prezentot i imperfektot. Od niv se
razlikuvaat akcentski aoristot i glagolskata l-forma.
Imperativot i glagolskata pridavka imaat poseben akcent i
razli~en vo pooddelni lokalni govori. Sp.:

126
prez.: j'ad-a jad-'e-{ jad-'e jad-'e-m(e) jad-'e-te jad-'a-t
p'ij-a pij-'e-{ pij-'e pij-'e-m(e) pij-'e-te pij-'a-t
d'`-a d`-'i-{ d`-'i d`i-'i-m(e) d`-'i-te d`-'a-t

impf.: jad-'e-h jad-'e-{e jad-'e-{e jad-'e-hme jad-'e-hte jad-'e-a

d`-'e-h d`-'e-{e d`-'e-{e d`-'e-hme d`-'e-hte d`-'e-a

aor.: j'ad-o-h j'ad-e j'ad-e j'ad-o-hme j'ad-o-hte j'ad-o-a

(Vidoeski, 1969 : 211212 i natamu)

[Fragmentot posveten na podvi`niot akcent kaj glagolite vo makedonskite di-

jalekti vo Grcija i Albanija glasi:]
Vo oblasta na glagolskata fleksija akcentski alternacii se
javuvaat kaj edna grupa glagoli od e- i i-grupa vo prezentot: vo 1 l.
edn. akcentot pa|a na osnovata (na korenskata morfema ili na
sufiksot kaj sufiksnite obrazuvawa), ako e glagolot prefiksiran
toga{ na prefiksot, a vo 2 i 3 l. edn. i vo mno`inskite formi toj
pa|a na osnovniot vokal, sp.:
b'era : bir'e{ bir'e bir'emi bir'eti bir'at,'u~a : u~'i{ u~'i
u~'imi u~'iti u~'at Visoka, pl'eta : plet'e{ plet'e
plet'eme plet'ete plet'at, l'e`a(m) : le`'i{ le`'i le`'ime
le`'ite le`'at Staro{evo, Sekavec; taka i: b'oda bud'e{,
kr'ada krad'e{, k'lna kln'e{, k'ova kuv'e{, p'eka pi~'e{,
m'et'a mit'e{, p'as'a pas'e{, p'ija pi'e{, p'era pir'e{, pl'av'a
plav'e{, pl'eta plit'e{, pr'enda prind'e{, s'~a s'~'e{,
sn'ova snuv'e{, ~'e~a ~i~'e{ (= te~e); br'oja bru'i{, d`d'i, dr'-
`a dr`'i{, wr'w'a wrw'i{, w'ar'a war'i{, k'osa kus'i{,
kl'at'a klat'i{, kr'oja kru'i{, s''d'a s'd'i{, t'rp'a
trp'i{ Visoka, vl'aka vle~'e{, 'eda ed'e{, d'ada dad'e{, z'ova
zov'e{, p'asa pas'e{, r'e~a re~'e{, s'e~a se~'e{, tr'esa tres'e{,
grm'i, kro'i, r'eda red'i{, su{'i{, tr~'i{, trp'i{ Staro{evo,
pl'eta plet'e{, d'r`a dr`'i{ Plevna.
Kaj prefiksiranite glagoli: n'abera : nber'e{ nber'e n-
ber'em nber'ete nbert (: b'era ber'e{) Plevna, no: (da)
'izida : iz'ide{ iz'ide, (da) 'oplakna : (da) upl'akni{, (za) 'osikna :
(za) us'ekni{ Visoka, d'okaram : dk'ara{ (: k'aram k'ara{ k'ara),
n'aprav'a : napr'avi{ napr'avi Staro{evo, Sekavec.
(Vidoeski, 1986 : 25)

1.2. Akcentski tip so nepodvi`en (morfolo{ki fiksiran,

paradigmatski) akcent poznavaat govorite na pravecot Kumanovo [tip
Radovi{ Strumica Kuku{ Solun, zapadno od porano spomenatata
linija (Kriva Palanka Kratovo Ko~ani Strumica Lagadin).

127
 Treba da se istakne deka vo tie govori vo paradigmatskite zborovi, so
isklu~ok na turskite zaemki i na 2-3 l. edn. aorist, akcentot ne mo`e da
stoi na posledniot otvoren slog. Toa zna~i deka vo site onie slu~ai kade
{to akcentot se nao|al na otvorena ultima vo krajnite isto~ni govori, na
ovoj teren toj se prenesol na prethodniot slog (na penultima). Toa stanalo
najverojatno po morfolo{ki pat. So prenesuvaweto na akcentot bil
istovremeno likvidiran podvi`niot akcentski tip.
Taka, imenkite od `.r. od tipot `en'a `en'ata : `'eni, i br'ada
brad'ata : br'adi se izedna~il so imenkite od stariot paradigmatski model
od tipot: b'aba b'abi b'abo b'abata b'abite. Imenkite od sreden rod
od site modeli so podvi`en akcent se izedna~ile so imenkite od stariot
model so nepodvi`en akcent, sp. dv'o dv'oto > d'vo d'voto, det'e
det'eto > d'ete d'eteto, itn. kako s'ito, `'ito `'itoto `'ita
`'itata.
Zna~i, promenite {to nastanale na ovoj teren se, glavno, od dva vida: a)
prenesuvawe na akcentot od otvorenata ultima (so nekoi isklu~oci) i b)
likvidirawe na podvi`niot akcentski tip kaj site zborovni grupi,
vklu~uvaj}i go tuka i glagolot. Ovie promeni gi zasegnale samo
gramati~kite nastavki, dodeka strukturata na sufiksnite i prefiksnite
obrazuvawa ostanala nezasegnata na akcentski plan, osven vo slu~aite kade
{to akcentot od fleksivnite nastavki se prenesol na sufiksite vo
derivaciskite modeli od tipot: dobrin'a dobrin'ata > dobr'ina
dobr'inata, slepot'a > slep'ota slep'otata. Se razbira, procesot na
akcentskiot prenos se vr{el vo etapi. Kuku{kiot i dojranskiot govor
poka`uvaat deka akcentot prvo od otvorena ultima se prenesol kaj dvo-
slo`nite imenki od `enski i sreden rod, dodeka vo pove}eslo`nite toj s#
u{te mo`e da se sretne na krajniot otvoren slog, sp. vis~in'a, dl`in'a,
rmnin'a vo Dojran, visu~in'a, dlbu~in'a, gur{tin'a, slubud'a, griut'a,
srmut'a (Mutulovo Kuku{ko).
Od druga strana, vo dolnovardarskite govori na po{irok areal se zabe-
le`uva i tendencija akcentot da se ograni~i na poslednite tri sloga. Toj
proces prvo gi zasegnal imenkite {to imaat akcent na ~etvrtiot slog. Toa
se postignuva na dva na~ina a) so pojava na sekundaren akcent na
penultima, sp. v'ervr'ica, j'arb'ica, k'rastv'ica kr'astvicta
(Dojran), b'ivulica, g'u{uvica, k'ihuvica, l'estuvica, k'atrica,
s'inkuvica (Mutulovo), m'aturica, pr'askuvica, k'atr~ina (Morarci),
m'andrina (Gramadna, Kuku{ko), b) i so prosto prenesuvawe na akcentot
na penultima, sp. jluv'ica, virvir'ica, gu{tr'ica, kukuv'ica (Ilixievo
Enixevardarsko). Vo trislo`nite imenki baritonezata e poustoj~iva,
makar {to i kaj niv procesot zapo~nal, sp. v'dica, v'ilica, k'a{lica,
p'odnica, k'o{nica, p'ernica, k'o~ina, 'oftika, s'buta, no i: jb'lka,
pun'uda (Enixe), jab'uka, m}'ea (Miravci Gevgelija).
Za ovie govori treba da se istakne u{te eden va`en fakt {to
pridonesol za zadr`uvawe na akcentot na trite posledni slogovi. Kako

128
rezultat na redukcijata, koja e osobeno silno izrazena vo ju`nite
dijalekti, posebno vo dolnovardarskite i sersko-dramskite, do{lo i do
elizija na neakcentiranite vokali vo oddelni slogovi, a pred s# vo
slogovite pred ~lenskite morfemi, sp. l'ebvi l'ebvite > l'ebvte,
k'o~ina k'o~inta > k'o~inta, s'irine s'irineto > s'irne s'irnito, kaj
glagolite: 'imame > 'imme, v'ikate > v'ikte; kaj pridavkite vo ~lenskata
forma za m.r. /i/ se izmenilo vo /j/ ili pak napolno ispadnalo, sp. jak
j'akiut (jakiot) > j'akjut ili j'akut, vis'ok vis'okiut > vis'okjut,
vis'okata > vis'okta, vis'okite > vis'okte, i dr.
Vo kumanovsko-kratovskoto i {tipsko-strumi~koto podra~je ovie
pojavi se pomalku izrazeni ili voop{to se nepoznati, taka {to mestoto na
akcentot kaj leksemi i zboroformi od ovoj tip e relativno postabilno.

[I ovde tekstot go pro{iruvame so informacii za paradigmatskiot akcent kaj

glagolite, spored Vidoeski, 1969 : 213 :]

Vo {tipsko-vodenskiot akcentski tip kaj glagolite

paradigmati~nosta na akcentskoto mesto dobila
istovremeno i funkcija za gramati~ko diferencirawe.
Vo prezentot i imperfektot toj pa|a vrz korenskiot
slog, dodeka vo aoristot i glagolskata l-forma stoi na
vokalot od osnovata, sp. prezent: v'ika-m, -{, -, -me, -te, -
t; imperfekt: v'ika-h, -{e, -{e, -(h)me, -(h)te, -a; aorist:
vik'a-h, -, -, -hme, -hte, -a; l-forma: vik'a-l, -la, -lo, -le.
Ova va`i i za prefiksiranite glagoli: prez. izv'ika :
aor. izvik'a. Vo 2 i 3 lice ednina vo aoristot akcentot
se zadr`al na posledniot otvoren slog, so {to
morfolo{kiot faktor se poka`al posilen od zakonot za
povlekuvaweto na akcentot od posledniot otvoren slog.
Imperfektot i glagolskata pridavka vo edni govori
akcentski odat so prezentot, sp. v'ikaj v'ikajte, n'osi
n'osete, odn'esi odn'esete (vo kumanovskiot), pl'eti
pl'etite, no 'ispleti 'ispletite (vo {tipskiot). Vo
dolnovardarskite imperativot se izdeluva akcentski od
drugite formi, bidej}i i morfolo{ki se osamostojuva:
pl'eti plet'ejte (vo dojranskiot, kuku{kiot,
gevgeliskiot), ~'uvaj ~uv'ajte, pl'eti plet'ejte (vo
vodenskiot). Glagolskata pridavka vo severnite,
dojransko-kuku{kiot i gevgeliskiot ima akcent na
korenskiot slog: vzan, b'eren, zaf'anen (Kumanovo),
pl'etn (Dojran), dodeka vo {tipsko-strumi~kiot, vo-
denskiot i solunskiot akcentski se povrzuva so
aoristot: gled'an, -'ana, -'ano, plet'en, -'ena, -'eno.
(Vidoeski, 1969 : 213)

129
 2. Akcentskiot sistem so ograni~eno sloboden i ograni~eno fiksiran
akcent se javuva na eden tesen pojas na pravecot Skopska Crna Gora
(Ra{tak Bula~ani) Klepa (Vele{ko) Kavadarci Mariovo Lerin
Kostur Nestram na seto pograni~je me|u isto~noto nare~je (so sloboden
akcentski sistem) i zapadnoto (so fiksiran akcent). Na sever ovoj sistem
prevladuva i vo grani~nite srpski govori vo Sirini}ska @upa i vo
Prizrensko. Zapadnata granica na ovoj sistem pribli`no se dvi`i do
linijata Ra{tak Cre{evo Ara~inovo Divqe (na skopskiot del)
Lugunci Crkvino Vladilovci (vo Vele{ka Klepa) Nikodin Trojaci
(Tikve{), od kade {to prodol`uva po pl. Sele~ka do s. Brod na Crna Reka
(isto~no od Bitola); od Brod prodol`uva na jugozapad, pominuva ne{to
malku poseverno od Lerin i preku selata Armensko Breznica Vambel i
na albanskata strana s. Vrmnik, od kade {to skr{nuva kon jugozapad i odi
pribli`no po dene{nata dr`avna granica me|u Grcija i Albanija s# do
Gramos.
Kako {to se gleda, ovoj sistem dominira vo dve pogolemi dijalektni
zoni vo tikve{ko-mariovskata i lerinsko-kosturskata grupa govori, a
kako se odi kon sever od oblasta Klepa (Vele{ko) dijalektniot pojas so
ovoj sistem se stesnuva s# pove}e.
Na spomenatava teritorija akcentot ne mo`e da stoi na ultima (bez
ogled dali e zatvorena ili otvorena tu|ite zaemki ne gi zemame predvid)
i se izbegnuva akcentiraweto na ~etvrtiot slog od krajot. [to zna~i deka
akcentot vo tie govori po pravilo se koncentrira na penultima i
antepenultima so tendencija da se stabilizira na penultima.
Na ovoj teren paralelno egzistiraat dva akcentski tipa: a) akcentski
tip so fonetski fiksiran akcent i b) akcentski tip so paradigmatski
akcent.
Materijalot od pooddelni lokalni govori vo ramkite na ovoj sistem
poka`uva kako se gradi fiksiraniot akcent.
Vo govorot na s. Prevod (Svetinikolsko) akcentot od posledniot (zat-
voren) slog se povlekol po pravilo kaj dvoslo`nite imenki, sp. 'obras,
'ezik, ~'ovek, s'irak, k'owar, ml'ekar, b'era~, 'ora~, i redovno taka kaj
dvoslo`nite, i kaj ograni~en broj trislo`ni imenki, sp. brat'u~et,
dom'a}in, rab'otnik. No kaj pove}eto trislo`ni imenki akcentot se
zadr`al na ultima, sp. ediw'ak, veren'ik, godiw'ak, drenov'ak, i dr., potoa
slo`enkite od tipot san~ogl'et, sredor'ek, eden broj pridavki, sp.
bolnik'af, ka{li~'af, kamen'it, kril'at, beli~'es, i slo`enki: gluvon'em,
tvdogl'af, crno'ok, i dr.
Kaj imenkite so stariot akcent na tretiot slog nema nekoi pogolemi
promeni; staroto akcentsko mesto s# u{te dosta dobro se pazi, sp.
`.r. b'anica, y'unica, j'u`ica, j'adica, gr'anica, r'u~nica, st'enica,
m'atica, k'o{nica, pr'a}ica, 'u`ina, c'elina, l'edina, n'ovina,
k'stina, k'o~ina, pr'avdina, kr'ivina, t'u|ina, r'udina,
'oftika,

130
 p'onuda, p'ostava, p'opara, p'astmka, j'abuka, j'agli~ka,
m'aterka,
j'agutka, 'ortoma, pr'a}ica, f'abrika,
s.r. v'arivo, 'olovo, 'ostvo, 'ezero, s'irewe, k'olede,
m.r. j'azovec, `'ilavec, k'omarec, t'egavec.
Me|utoa, kaj imenkite so stariot akcent na ~etvrtiot slog, vo
~lenuvanite formi i na petiot slog, vo pove}eto slu~ai toj preminal na
penultima, sp.
jalov'ica, kijav'ica, krastav'ica, kukav'ica, padav'ica,
surov'ica, verver'ica, pijav'ica, ereb'ica, ppel'ica,
lastov'ica, mese~'ina.
Vo govorot na selata Bula~ani i Ra{tak vo Skopska Crnogorija brojot
na primerite {to otstapuvaat od vtoroslo`noto akcentirawe e sveden na
minimum, sp.
v'istina, p'azuva, 'oftika, z'alo{ka, l'atica, podn'oktica,
vtogl'avica, fam'ilija, pok'u}nina, 'u`ina, gr'anica,
zad'u{nica, bogor'odica, zaz'abica, kl'adenac, b'ugarin,
j'azovac, k'omarac,
no:
vil'ica, bardav'ica, kijav'ica, ka{q'ica, ppl'ica, pol'ica,
mel'ica, verver'ica, jalov'ica, mu}en'ica, mator'ica, pijav'ica,
mat'ica, kukav'ica, lastov'ica, ereb'ica, preper'ica, ~ubr'ica,
krastav'ica, pel'ena, ogr'ada, viq'u{ka, mat'ika, ko~'ina,
jab'uka,
skor'u{a, bor'ina, jag'otka, tu|'ina, sub'ota, pri~'esna,
mese~'ina,
nov'ina, vru}'ina, pad'ina, rud'ina, me}'ava, pred'ivo, se~'ivo,
ol'ovo, kol'eda, var'ivo, ez'ero.
Primeri so akcent na ultima vo na{iot bogat materijal ne se konsta-
tirani.
Na ovoj na~in kaj site imenski zborovi (so samo nekolku isklu~oci) vo
govorot na Bula~ani akcentot pa|a na vtoriot slog ne smetaj}i gi
~lenuvanite formi.
^lenskite morfemi ne podle`at na praviloto za vtoroslo`noto
akcentirawe. Ostanuva otvoreno pra{aweto ZO[TO? Dali, mo`ebi,
~lenot poradi negovata specifi~na gramati~ka funkcija ne se integriral
napolno vo zboroformite, kako {to go napravile fleksivnite morfemi i
derivacioni elementi?!
Bara objasnuvawe i pra{aweto kako odel procesot na stabilizacija
pri premetnuvaweto na akcentot od zatvorenata ultima. I za ovoj problem
ni davaat dovolno materijal spomenatite dva govora na selata Prevod vo
Svetinikolsko, koe e najblisku do slobodniot paradigmatski akcentski
sistem, i Bula~ani (grani~no so skopskiot govor) so fiksiran akcent na
antepenultima.

131
 Vo govorot na Prevod akcentot preminal od zatvorena ultima na pe-
nultima, zna~i samo vo edninskata forma, dodeka vo mno`inskata, kade
{to se nao|al ve}e na penultima, se zadr`al na staroto mesto, sp.
rib'ar rib'ari > r'ibar rib'ari,
kov'a~ kov'a~i > k'ova~ kov'a~i,
el'en el'eni > 'elen el'eni
razb'oj dva razb'oja razb'oi > r'azboj razb'oja,
ez'ik ez'ici > 'ezik ez'ici dva ez'ika,
doma}'in doma}'ini doma}'ine > dom'a}in doma}'ini,
~lenuvani:
rib'ar rib'arat : rib'ari rib'arite > r'ibar r'ibarot : rib'ari
rib'arite,
no kaj imenkite starite baritoni akcentot si go zadr`al staroto mesto:
s'in dva s'ina s'inovi : s'inat s'inovite,
d'ever d'everi : d'everat d'everite,
k'amew k'amewe : k'amewat k'ameweto,
~'i~o ~'i~ofci : ~'i~oto ~'i~ofcite,
b'ivol b'ivoli : b'ivolat b'ivolite.
Taka vo govorot na ova selo se formirale kaj imenkite od ma{ki rod
na soglaska dva akcentski modela:
a) so morfolo{ki stabiliziran akcent:
s'in s'inovi,
b'ivol b'ivoli,
i b) so fonetski fiksiran akcent na penultima (vo neopredelenite
formi):
'obras : obr'azi,
p'azar : paz'ari.
Ista e akcentskata situacija i kaj pridavkite, sp.
a) 'ubaf 'ubava 'ubavo 'ubavi,
t'atkof t'atkova t'atkovi,
b'abin b'abina b'abino b'abini,
b) gol'em gol'ema gol'emi > g'olem : gol'ema gol'emi,
vis'ok vis'oka vis'oki > v'isok : vis'oka vis'oki.
Vo govorot na Bula~ani i drugite skopskocrnogorski sela po analogija
akcentot se povlekol na penultima i kaj starite baritoni i kaj ovaa grupa
imenki (na konsonant) se formiral edinstven akcentski model so
fiksiran akcent na penultima, sp.:
s'in (dva s'ina s'inovi >) : sin'ovi,
d'ever (d'everi >) : dev'eri,
k'amew (k'amewe >) : kam'ewe,
p'stew (p'stewi >) : pst'ewi,
j'avor (j'avori >) : jav'ori,
z'et (z'etovci >) : zet'ovci,

132
i kaj pridavkite:
v'unen (v'unena >) : vun'ena vun'eni,
z'aj~in (z'aj~ino >) : zaj~'ino,
g'uskin (g'uskini >) : gusk'ini,
l'akom (l'akoma >) : lak'oma,
kako vo:
j'ezik (< jez'ik) : jez'ici,
dom'a}in (< doma}'in) : doma}'ini,
gov'edar (< goved'ar) : goved'ari,
v'isok (< vis'ok) : vis'oka vis'oki, i dr.
Po site spomenati promeni vo govorot na Bula~ani se oformil nov ak-
centski sistem vo koj:
na fonetski plan akcentot pa|a na vtoriot i na tretiot slog od
krajot (imaj}i gi predvid ~lenskite formi kaj imenskata fleksija i nekoi
formi prezent, imperfekt, imperativ vo glagolskata fleksija) so mal
broj isklu~oci;
i na morfolo{ki plan se oformile dva akcentski modela:
a) so morfolo{ki fiksiran akcent (kaj eden broj zboroformi), sp.:
gl'edam gl'eda{ gl'eda gl'edame gl'edate gl'edaat,
gl'edav gl'eda{e gl'edavmo gl'edavte,
gl'edaj gl'edajte,
i b) so fiksiran akcent na penultima i/ili antepenultima:
r'ibar rib'ari // r'ibarot / -ov / -on rib'arite /-ve,
st'ol stol'ovi // stol'ovite,
p'ile pil'iwa // p'ileto pil'iwata,
z'elen zel'eni zel'ena // z'eleniot zel'enata,
v'ikal vik'ala vik'ale,
d'ojden dojd'ena dojd'eni // dojd'enite,
iz'edov iz'ede ized'ovmo ized'ovte.
Vo govorot na Sirini}ska @upa na srpskata teritorija, a spored poda-
tocite na S. Remeti} (Remeti, 1996) i vo prizrenskiot govor, bidej}i nema
~lenska kategorija, se oformil fiksiran akcent samo na penultima:
s'in s'ina s'inu dva s'ina sin'ovi sin'ove sin'ovam,
g'olub gol'uba gol'ubi ss gol'ube gol'ubam,
g'olem golem'oga gol'emi,
w'egov wegov'oga wegov'omu weg'ovi,
'ima{ im'amo im'ate 'imav,
kup'uje kupuj'emo,
kupov'aja kupov'ala, i sl.

Vo vrska so oformuvaweto na odnosniov akcentski sistem u{te

pobogat materijal ni nudat jugozapadnite makedonski govori na pravecot
Voden Kajlar Kostur.

133
 Prenosot na akcentot od zatvorenata ultima mo`e da se sledi u{te od
vodenskoto govorno podra~je, osobeno od oblasta Meglen. Vo centralnoto
meglensko selo Sabotsko, kade {to e akcentot vo osnova sloboden para-
digmatski, nao|ame i po nekoj primer kaj dvoslo`nite zborovi so prenesen
akcent na penultima, sp.
b'odi{ : bud'e`i,
m'ozuk : muz'oci,
g'rtl'an grtl''ani,
no: g'avran g'avrjne, b'ivl b'ivjle, ili iz'ik iz'ici, duma}'in
duma}'ini itn.
Vo zapadnite meglenski sela na pravecot Po`arsko Tresino Sara-
}inovo brojot na primerite so prenesen akcent e zna~itelno zgolemen i
ve}e e formiran modelot so stabiliziran akcent na penultima, sp.
br'ek brig'ovi (brig'ovte),
z'alk zl'aci (zl'acte),
'oblak ubl'aci (ubl'acte),
p'ajk pj'ayi (pj'ayte),
r'u~uk ru~'oci (ru~'octe),
pr'aznik prazn'ici (prazn'icte),
j'asin js'ejne,
'elin il'ejne,
p'ovuj puv'oi (puv'oj),
t'atko ttk'ofci,
no i: ku`'uh, pird'uh, ur'eh, dlb'ok, i~im'en, bug'at, vis'ok i dr.
Vo kajlarskiot govor imame u{te pojasna situacija kako se formiral
ovoj model. Dvoslo`nite imenki od m.r. vo neopredelenite formi imaat
ve}e napolno oformen stabiliziran akcent na penultima, sp.
'of~r uf~'ari, t'ovr tuv'ari, 'oblk ubl'aci,
s'irk sir'aci, m'ozuk muz'oci, g'aber gb'eri,
sf'ekur svik'ori, b'ivul biv'oli, 'oref ur'ei (ur'ej),
redovno i kaj ednoslo`nite:
br'ek brig'oi (brig'oj),
v'ol vul'oi,
s'in sin'oi,
i kaj glagolite vo minatite opredeleni vremiwa:
r'eku rek'ome rek'ote,
vo aoristnata l-forma:
v'iknl vikn'ala, s'obrl subr'ala
(no: vik'al vik'ala, nus'el).
Pove}eslo`nite imenki na konsonant, so mali isklu~oci, go zadr`ale
akcentot na ultima, sp. vudin~'ar vudin~'ari, vuluv'ar, mslin'ik,
imbur'en imbur'eni, kulu`'ek, listup at, nekoi li~ni imiwa od tipot
Vs'il', Stuj'an, And'on, i pridavkite: gul'em, bug'at, dib'el, likuv'it,
vis'ok, zil'en, gmb'af, l`l'if i dr.

134
 Vo lerinskiot govor brojot na primerite so stabiliziran akcent na
penultima se {iri i na dvoslo`nite pridavki. Eve primeri od s. Zeleni~,
koe se nao|a severozapadno od Kajlar vo pravecot na Kostur:
'ezik ez'ici,
b'ubrek bubr'eci,
pridavki:
g'olem gol'emi,
d'ebel deb'eli,
l'akom lak'omi,
no i: levi~'ar, ka~am'ak, zagrab'ej, pokos'ej, argov'an, vrbal'k, kupov'a~, vo-
dop'at, vodovr'ik, bolni~'af, zborl'if, rabotl'if, sipani~'af.
Kaj imenkite so stariot akcent na tretiot i na ~etvrtiot slog, vo ovoj
govor toj e povle~en na penultima, osven nekolku isklu~oci, sp.:
brdav'ica, pl'uskav'ica, sipan'ica, ka{l'ica,
ist'ina, paz'uva, verver'ica, pijav'ica, vnd'ica,
kukuv'ica, krastav'ica, bur'ina, prav'ina, pe{t'era,
blg'arin, man'astir, klad'enec,
ez'ero, jab'lko, var'ivo, pe~'ivo,
no i: 'oftika, m'{tea, 'u`ina, 'olovo.
Vo ju`nite kosturski sela vo oblastite Kostenarija i Nestramsko
brojot na primerite so oksitonen akcent e zna~itelen i toa, glavno, kaj
trislo`nite imenki od m.r. na konsonant, sp. (-ar) volov'ar, govend'ar,
lopat'ar, uli{~'ar, `itelskite imiwa od tipot dolen'ar, `u`ol~'ar,
nestram'ar, (-a~) kupov'a~, pokriv'a~, (-nik) ger~man'ik, masoln'ik, solen'ik,
potoa: edin'ak, biber'ok, ma~or'ok, kaj pridavkite duri i kaj nekoi
dvoslo`ni, sp. zelenk'af, ka{li~'af, kamenl'if, varov'it, zborov'it, ili:
(-af) krast'af, glib'af , (-if, -lif) zborl'if, lenl'if; vis'ok, dib'el,
bog'at, pog'an (Nestram, Ezerec, Slimnica).
Brojot se zgolemuva i so turskite zaemki, sp. basam'ak, baxan'ak,
izmi}'ar, mil'et, katr'an, surg'un, so suf. -lk: pijal'k, baf~al'k; dem'ek;
duri i na otvorena ultima: bil''a, kasab'a, du{em'e, xad'e (Nestram).

Zabele{ka: Kostursko-lerinskiot akcentski tip napolno bil oformen u{te vo

XVI vek. Vo re~ni~kiot prilog od s. Bogatsko (Kostursko), izdaden od \aneli i
Vajan (Gianelli Vaillant, 1958), nao|ame vakvi primeri: r'azboj, 'elen, `'ena (prenesen
od ultima), klad'enec, sja~'ivo, mator'ica, sir'eni (prenesen od antepenultima),
z'atvori vr'atata, 'ostavi (na prefiks vo zap. na~in), gr'eben greb'eni, r'akav
rak'avi, k'um kum'ovi, z'a~ul za~'ule (fiksiran na vtoriot slog), no i bratu~'ed
(zadr`an na ultima).

2.1. Na eden relativno tesen pojas na pograni~jeto me|u zapadnoto

nare~je (so fiksiran akcent na antepenultima), i lerinsko-kosturskite
govori mo`eme da posmatrame u{te dva vida inovacii, koi mo`at da se
objasnat kako rezultat na me|udijalektniot kontakt.

135
 Vo govorot na s. Opcirina i nekolku ju`ni bitolski sela akcentot e
strogo ograni~en na vtoriot i na tretiot slog, vklu~uvaj}i gi tuka i
~lenskite morfemi. Dvoslo`nite zborovi vo mno`inskite i vo ~lenskite
formi imaat fiksiran akcent na penultima, sp.:
m'esec mes'eci,
s'irak sir'aci,
br'a~et bra~'edi,
i vo ~lenuvanite:
t'emjan temj'ano,
z'ora zor'ata,
k'ozi koz'ite,
d'eca dec'ata,
tr'ojca trojc'ata,
sp. i:
'ima im'a{e,
n'osen nos'eno.
Vo zborovite so staroto akcentsko mesto na tretiot i/ili ~etvrtiot
slog vo osnovnata forma se javuva sekundaren akcent na penultima, taka
{to i na ovoj teren vo takvi slu~ai zboroformata se deli na dve ritmi~ki
celinki, sp.:
b'orina b'orin'ata,
m'a{~ea m'a{~e'ata,
m'a{ina m'a{in'ata,
p'adina p'adin'ata,
k'opile k'opil'eto k'opil'iwa k'opiliw'ata,
m'ese~'ina m'ese~in'ata.
Primerite od tipot: b'udala b'udal'ata (< budal'a), n'evesta
n'evest'ata (< nev'esta), v'oden'ica v'odenic'ata (< voden'ica) poka`uvaat
deka prvo akcentot se pomestil na po~etniot slog pa posle se javil vtoriot
akcent (nev'esta nev'estata > n'evesta nev'estata > n'evest'ata). Sp. od
ova selo u{te primeri: prij'atel' prijat'eli prij'atel'ite, n'ajgolem'io,
s-'ispob'oli, z'anes'oa, i vo sintagmatski grupi: n'e-dojd'oa, n'e-mo`'e{e, n'a-
bra}'a-mu, v'o-rak'ata.

2.2. Vo govorot na s. Nivica, koe se nao|a na ju`niot breg na golemoto

Prespansko Ezero, na samoto pograni~je so gornoprespanskiot govor, kade
{to e akcentot fiksiran na tretiot slog, site zboroformi imaat
inicijalen akcent, a vo zboroformite so tri i pove}e slogovi pokraj
inicijalniot se javuva vtor akcent sekoga{ na penultima, koj e posilen, a
vokalot se udol`uva, sp.:
p's p'sti : p'st'i:te,
d'ever d'ev'e:ri d'ever'i:te,
g'od'i:na g'odin'a:ta,
j'armb'i:ca j'armbic'a:ta,

136
 n'arakv'i:ca n'arakvic'a:ta,
kr'ast'a:jca kr'astajc'a:ta,
t'enx'e:re t'enxer'i:na t'enxerin'a:ta,
i vo sintagmatski grupi:
n'a-r'e:ka n'a-rek'a:ta,
pr'ed-vr'a:ta pr'ed-vrat'a:ta, i dr.
3. Akcentski sistem so fiksiran akcent.
Pod fiksiran akcent podrazbirame akcent koj pa|a na eden odreden
slog vo fonetskiot zbor (zboroforma).
Na makedonskiot jazi~en areal nao|ame tri akcentski tipa so
fiksiran akcent:
a) akcentski tip so fiksiran akcent na penultima,
b) akcentski tip so akcent fiksiran na antepenultima (na tretiot slog
od krajot), i
v) akcentski tip so inicijalen akcent.

3.1. Akcentski tip so fiksiran akcent na penultima ograni~en e na

kor~anskiot govor, koj go so~inuvaat gradskiot govor na Kor~a i selata
Bobo{tica i Drenoveni. Na ju`noslovenskiot teren takov akcentski tip e
konstatiran na srpskata teritorija vo Prizren i vo oblasta Sirini}, za
koja ve}e ne{to spomnavme pogore. Praviloto za akcentot vo ovie govori
glasi: akcentot redovno pa|a na pretposledniot slog bez ogled na
karakterot na morfemata, sp.:
n'o{ n'o`o no`'ovi no`ov'ite,
st'arec star'eco starcat'ogo starcut'omu st'arci
starc'itim,
`'ena `en'ata `en'jte `en'jtuj,
lend'ina lendin'ata,
p'ole polen'i{~a poleni{~'ata,
v'isok vis'okjo vis'oka visok'ata,
'imam im'ame im'a{e,
i vo sintagmatski sostavi:
n'o{ n'a-no{,
m'ajka majk'a-mi,
kurtulis'aj-me,
varn'i-se, varnit'e-se.
Kor~anskiot akcent pretstavuva zavr{na faza vo razvojot na
kostursko-lerinskiot akcentski sistem.

3.2. Akcentskiot tip so fiksiran akcent na antepenultimata karak-

teristi~en e za zapadnoto makedonsko nare~je. Negovata isto~na i ju`na
granica ve}e be{e ozna~ena. Ovoj model na severozapad ja nadminuva
jazi~nata granica me|u zapadnomakedonskoto nare~je i srpskite dijalekti
od prizrenski tip, opfa}aj}i gi govorite vo oblastite Gora i Srete~ka

137
@upa na severnite i severozapadnite padini na [ar Planina. Sp.
primeri:
n'o{ n'o`o(v)i no`'o(v)ite,
l'edina led'inata led'inive,
jar'ebica jareb'icata i redovno taka vo zboroformite so tri i
pove}e slogovi.
No }e uka`eme sega na eden drug problem, koj vo gramatikata na stan-
dardniot jazik se pokriva so terminot "isklu~oci od tretoslo`noto
akcentirawe". Ne mislime na tu|ite zborovi, na internacionalnata
leksika, koja e dosta zastapena vo standardniot jazik i ne podle`i na
spomenatoto akcentsko pravilo (barem eden golem del od nea).
Stanuva zbor za slu~ai od tipot:
a) top'ana,
{'ami {am'i:te ({am'iite),
b) l'ep l'eboj leb'ojte (< lebovite),
pol'ojna pol'ojnata (pol'ovina),
vod'ejnca (< vod'enica),
vik'aj}i, od'ej}i,
v) m'a{tja ma{tj'ata (ma{t'eata),
po~j'alo (po~'ialo < po~'ivalo),
r'a}ja ra}j'ata (r'akia rak'iata),
P'etrjo Petrj'oto (Petr'eoto < Petrevoto) i dr. (vo stru{kiot
govor). Vo ovie i drugi slu~ai od sli~en tip se raboti za dva vida
fonetski pojavi:
kontrakcija na dva vokala (topaana),
slevawe na dva vokala vo difton{ka sekvenca (a, o, e, u + i > aj, oj, ej,
uj; ea, eo > jo; i + a, o, e > ja, jo; oa, oe > va, ve, i dr.).
Vo takvi slu~ai brojot na morite vo difton{kite sekvenci i/ili vo
udol`eniot vokal se zadr`al, taka {to akcentot i ponatamu ostanuva na
tretata mora (a mo`e da bide vtoriot slog!)
Vo nekoi govori dol`inite potoa se skratile i akcentot se pomestil
da se zakrepi na tretata mora, sp. vo tetovskiot govor: p'olojna, l'ubejnca,
ili l'ubenca, 'odej}i, n'aprajle i dr.

3.3. Na eden tesen pojas okolu Maloto Prespansko Ezero na pravecot na

selata Gra`dano Rulja O{~ima @elevo ima inicijalen akcent, sp.
m'ozok m'ozoci m'ozocite, 'obras 'obrazo 'obrazi 'obrazite, l'endina
l'endinata, j'arambicata, kr'astajca kr'astajcata (Gra`dano), br'egovi
br'egovite, v'alevica, 'istrugae (Rulja), t'enxere t'enxerina, 'izbriko
'izbrikome (O{~ima), i vo predlo{ki sintagmi: p'o-ulica (@elevo).
Me|utoa, ne se nepoznati i primeri so dva akcenta (vtoriot na penultima):
sf'r{en'ica, ~'e{lin'ata (@elevo), `dr'igov'ina (Gra`dano).

138
139
2. GRAMATIKA
140
 2.1. DATIVNATA FORMA KAJ IMENKITE

1. Poznato e deka vo makedonskiot literaturen jazik dativniot odnos

kaj imenkite se iska`uva analiti~ki so predlogot na i op{tata forma
na imenkata (casus generalis): Mu re~e na Milana, na Marka, na Nikola, na
Stoj~eta (nom. Milan, Marko, Nikola, Stoj~e); $ dade na Mara, na Stojna,
na Milica.
Ovoj na~in na iska`uvawe na dativot karakteristi~en e i za pogolem
del od makedonskite dijalekti. Vo isto~nite i jugoisto~nite govori, kade
{to do{lo i do izedna~uvawe na op{tata i nominativnata forma, na-kons-
trukciite stanale edinstvena forma za izrazuvawe na stariot dativ kaj
site imenki od site tri roda. Sp.: Re~'e mu na Mil'an, na M'arko, na St'oj~e,
na Nik'ola, na Cv'eta (vo ko~anskiot, {tipskiot, solunskiot, vodenskiot
govor), Mu r'e~e na M'ilan, na M'arko, na M'ara (vo tikve{kiot,
mariovskiot, lerinskiot, kosturskiot). Isto taka i vo severoisto~nite
govori: Re~'e mu na Mil'ana, na M'arka, na Nik'olu, na M'aru (vo
kumanovskiot, kratovskiot, krivopalane~kiot).

2. Vo zapadnite dijalekti so na-konstrukciite dativniot odnos se iska-

`uva konsekventno samo kaj op{tite imenki: na ~ovekot, na `enata, na
deteto. Me|utoa, kaj li~nite i rodninskite imiwa na pogolema
teritorija s# u{te se pazi starata dativna forma so fleksija. Sp.: Mu re~e
Milanu, Stojanu, Marko(j)e Markove, Stoj~etu Stoj~e(v)e, Nikolu,
Mare Mari; tetinu, tatko(j)e tatkove, tetki tetke. Vakvi formi
(so fleksija) se upotrebuvaat na celata zapadna i severozapadna
periferija od Skopska Crna Gora pa do Gramos (v. karta 1).

2.1. Li~nite imiwa od ma{ki rod {to zavr{uvaat na konsonant (tip:

Du{an, Ivan, Stojan, rodninskoto tetin) i na -a (tip: Bogoja, \or|ija,
Ilija, Nikola) dativ obrazuvaat so nastavkata -u (v. karta 2):
a) Mu re~e Du{anu, Mu nara~al Ivanu da doet, Mu storil aber
Mladenu, Ka`i mu Stojanu, Mu dade pari tetinu;
b) Mu se naluti Bogoju, Mu prere~e Iliju, Re~i mu Nikolu.

2.2. Imiwata na -o (tip: Dimo, Deso, Koqo, Marko, Sarco, rodninskite:

vujko, dedo, striko, tatko) vo dativ zavr{uvaat na -ove (vo
malorekanskiot i vo del od rekanskiot govor), odnosno -oe / -oje (vo
pore~kiot, ki~evskiot, debarskiot, stru{kiot, ohridskiot,
gornopolo{kiot), -otu (vo dolnopolo{kiot i vo del od ki~evskiot govor),

141
-oi (vo mavrovskiot), -u (vo skopskocrnogorskiot, resenskiot,
bobo{tenskiot) (v. karta 3). Sp:
a) Mu re~e Markove, Sar`ove, tatkove (Gali~nik; Beli, 1935 : 163),
Bo{kove, @ivkove (Papradi{te Vele{ko), Musove, Recove (@irovnica),
Jankove mu rekov, Spirove, babove, dajcove, micove (vo govorot na
vele{kite Torbe{i, Vidoeski, 1951 : 207);
b) Mu velit Dimo(j)e, Koqo(j)e, Marko(j)e, vujko(j)e, dedo(j)e, sriko(j)e,
tatko(j)e (vo pore~kiot, ki~evskiot, debarskiot, drimkolskiot,
rekanskiot, Popovski, 1959 : 119).
v) Mu nara~a Markotu, Stefotu (vo tetovskiot; Stamatoski, 1957 :
91), vratni~kiot i vo ki~evskiot rabetinski govor (Vidoeski, 1957 : 62);
g) Mu se svte Arsoi, Mu re~e Bo{koi, Mu nara~a Veqkoi, Mu se smeat
@ivkoi, Mu podade rka Markoi (Mavrovo);
d) Ka`i mu Bojku, Mu dale Veqku penziju, Re~i mu Petku da ide u selo (vo
skopskocrnogorskiot); Ka`i mu Dimku, Marku, Stojku, Cvetku (vo prespan-
skiot), Ne mu vel'{e tatk'u-je (vo bobo{tenskiot, Mazon, 1936 : 58).

2.3. So istive ovie nastavki dativnata forma se obrazuva i kaj imiwata

na -e (tip: Bla`e, Dime, Zoge, Mile, Petre, Riste, rodninskite: bate,
tate, ~i~e), samo {to se tie geografski poinaku raspredeleni (v. karta 4):
a) -eve : Mu se smeat Bla`eve, Petreve mu dale lep, Ristove mu se
sonilo (vo gali~kiot i vo govorot na selata Papradi{te, Smilevo i
@irovnica, Vidoeski, 1957 : 62);
-ee : Mu nara~ale Kstee da doet, Mu velit Matee, Traj~ee, Mu rekof
~i~ee, tatee (vo tajmi{kiot, Vidoeski, 1958 : 29), Re~i mu Velee, Mu vlegle
Mu~ee doma (vo govorot na rabetinskite Torbe{i i vo severnite ki~evski
sela, Vidoeski 1957 : 62), Mu vetiv Salee (vo rekanskiot), Re~i mu Arseje,
Vladeje, \oreje (Drimkol);
b) -etu : Mu re~e Dimetu, Zogetu, Ristetu, Spasetu, Stoletu,
tatetu, ~i~etu (vo skopskocrnogorskiot, tetovskiot, gornopolo{kiot,
pore~kiot, ki~evskiot, demirhisarskiot, ohridskiot, resenskiot,
debarskiot);
v) -ei : Mu dade Dimei, Jon~ei, Kostei, Milei, Mitei, Petrei,
Stoj~ei (Mavrovo);
g) Mu vetil Arseu, Vladeu, \oreu, Joneu, Petreu, Spaseu (vo drimkol-
skiot).

2.4. Kaj imiwata od `enski rod dativnata forma zavr{uva na -e i na -i.

Prvata nastavka (-e) se upotrebuva vo skopskocrnogorskiot govor, vo
severniot del od dolnopolo{kiot (severno od linijata Ratae Tearce), vo
severozapadnite ki~evski sela, vo prespanskiot, ohridskiot, stru{kiot,
debarskite, vo govorot na torbe{kite vele{ki sela Vranovci i Melnica,
vo mija~kiot govor na Papradi{te i Smilevo, kako i vo bobo{tenskiot
govor. Nastavkata -i e rasprostraneta vo pore~kiot, skopskiot, vo del na

142
ki~evskiot i vo polo{kite govori na sever do Ratae i Tearce (v. karta 5).
Sp.:
a) -e : Rose sam prodala rakiju, Ka`i je An|e neka pu{ti vino, E
lipcalo tele Mitre, Odnesi je Ratke grojze (vo skopskocrnogorskiot);
Re~i je Jagode, Je dadov pare Koce, majke mi (vo vratni~kiot); Kate je
dadof pare, Aritonice je rekof (vo gali~kiot, Beli, 1935 : 173-174);
Magde, Nade, Ratke, Ru`e, Slobode, majke (vo debarskiot, Mihailov, 1954 :
20); Gorice je se sonilo, Je re~e Kale da dojt, Je se svte Sofije, Ka`i je
Donke (vo ki~evskiot, Vidoeski, 1957 : 64); ene s'estre, parv'etuj m'ajke (vo
bobo{tenskiot, Mazon, 1936 : 60);
b) -i : Su je iskala }ilim Kosari, Je {epna Don~ojci, Je ~uknalo vo
gla:ta ne{to Fatimi (vo ki~evskiot, Vidoeski, 1957 : 64); Mu viknaf
Magdi, Mu rekof Cveti, strini, tetki (vo tajmi{kiot, Vidoeski, 1958 :
30); Je se sonilo Arseni, Je rekof majki, srini (vo pore~kiot, Vidoeski,
1950 : 35); Mu se smejat Rosi (vo gornopolo{kiot); Je rekle Du{ki,
Du{ajnci, Mari, tetki (Mavrovo); Je velit Asanici, Kadrii (Jelovjane
Tetovsko); Mari, Cveti, tetki (Nova Breznica Skopsko).

2.5. Vo bobo{tenskiot govor fleksivniot dativ osven kaj li~nite i

rodninskite imiwa dobro se pazi i vo opredelenata forma kaj op{tite
imenki od ma{ki i `enski rod: aramijut'omu, starcut'omu, majk'jtuj,
knig'jtuj (Mazon, 1936 : 54).

2.6. Vo bobo{tenskiot govor isto taka se pazi vo opredelenata forma

i fleksivniot dativ vo mno`inata i toa kaj site imenki od site tri roda:
aramij'itim, tatkov'itim, starc'itim; brak'j'atam; majkjtem,
sestr'tem; grobj'atam (: grobja) i grobj'etem (: grobje), snopj'etem;
imeni{~'atam, sarc'atam (Mazon, 1936 : 54).

2.7. Ako e imenkata pridru`ena so atributski zbor, toga{ dativ

obrazuva samo atributot: en'emu starec, s'omu brat, s'ijam starci, sjm
sestre, parv'jtem sarca (Mazon, 1936 : 54).

2.8. Vo skopskocrnogorskiot govor dativ so fleksija mo`at da

obrazuvaat i posesivnite pridavki izvedeni od li~no ime, koga se
upotrebeni kako prezime. Vo ma{ki rod zavr{uvaat na -omu, vo `enski na -
ezi. Sp.:
a) Mu re~e Milanu Stojanovomu (: Milan Stojanov), Mu dal pare
Stojanu Mirkovomu, Nacetu Kirovskomu (: Nace Kirovski);
b) Je re~e Nikolice Kop~arovezi, Sin je Milice Boj~ovezi (: Nikolica
Kop~arova, Milica Boj~ova).

2.9. Vo onie makedonski dijalekti kade {to se upotrebuva dativnata

forma se javuva i t.n. posesiven dativ. Toj naj~esto se sre}ava vo

143
severozapadnite govori (skopskocrnogorskiot, dolnopolo{kiot), no ne e
neobi~en i vo drugite zapadni govori. Sp.: Veqka Gu{etu tatko utepav
ga, Nacetu Kirovskomu sin Panko, Vikni ga Milanu Boj~ovomu tatka, Gu
vikav Stojanu To{evomu k'erku mu u {koqu, Otide i dedo mu Ristetu
Kojstarovomu; Gu vido Roske Karovezi k'erku je, Tatko je Petre
[i{kovezi, Unuk je Nikolice Kop~arovezi (vo skopskocrnogorskiot);
Re~i mu na deteto Joanu ^au{. ^ivo je ona dete? Slavetu [aro. ^iva
je ku}ava? Mitotu Savev (vo vratni~kiot); Sin mu Miletu (vo
ki~evskiot), Jon~etu `enata (vo resenskiot).

3. Kako dativni nastavki, vidovme, se javuvaat morfemite: -u, -oi (-ei), -

ove (-eve) so raznovidnostite: -oe (-ee), -oje (-eje), -otu (-etu) za ma{ki, i: -e,
-i za `enski rod, a kaj pridavskite obrazuvawa: -omu i -ezi.

3.1. Nastavkata -u e nasledena.

3.2. Starata dativna nastavka -ovi (od -osnovi) po gubeweto na inter-

vokalnoto v se izmenila vo -oi (-ei) : Markovi > Markoi, Petrevi >
Petrei.
3.3. Nastavkata -ove (-eve) e dobiena so kontaminacija na -ovi i -e (od *
kaj starata a-osnova, Koneski, 1965 : 114). Po zagubata na me|uvokalnoto v
se dobile raznovidnostite -oe, -ee (Markove > Markoe, Petreve > Petree),
a vo nekoi govori se javilo j (Markove > Markoe > Markoje).

3.4. Nova e isto taka i nastavkata -otu (-etu). Nastanala so

kontaminacija na -u i -eta (vo op{tata forma) i toa prvo kaj imiwata na -e
(Petreta X Petru > Petretu). Po analogija so ovoj tip imiwa taa se
pro{irila posle i na imiwata {to zavr{uvaat vo nominativ na -o (Marko,
dativ: Markotu).

3.5. I dvete nastavki za `enski rod se nasledile (-e e dobiena fonetski

od *; vo Bobo{tica * pod akcent dalo ).

3.6. Jasno e potekloto i na pridavskata dativna forma -omu (Markov-

omu).

3.7. Nastavkata za `enski rod -ezi pretstavuva pro{iruvawe na

dativnoto -e so partikulata -zi (Markova, dativ: Markove-zi).

4. Del od nastavkite, kako {to gledame, se nasledeni od

staromakedonskiot (staroslovenskiot). Takvi se: -u, -ovi, -e, -i. Novi se: -
ove (-oe, -oje), -etu / -otu, -ezi (poslednava kako pridavska nastavka).

144
 5. Vo pogled na distribucijata na nastavkite se zabele`uva tendencija
vo site makedonski dijalekti ({to ja poznavaat dativnata fleksivna
forma) da se generalizira po edna dativna morfema za sekoj rod.
5.1. Kaj imenkite od `enski rod toa e postignato vo site govori. Vo
edni govori se obop{tila nastavkata -i, vo drugi -e, no nema nitu eden
govor kade {to bi se upotrebuvale i dvete nastavki.

5.2. Kaj imenkite od ma{ki rod ovaa tendencija do{la napolno do izraz
vo drimkolskiot, bobo{tenskiot, prespanskiot, dolnopolo{kiot i
skopskocrnogorskiot. Vo site tie govori vo ma{ki rod se obop{tila
nastavkata -u : Ristos-u, Petk-u, Andre-u (vo bobo{tenskiot), Bo`in-u,
Ilij-u, Mark-u, Vlade-u (vo drimkolskiot), Stojan-u, Ilij-u, Mark-u,
Branet-u (vo resenskiot), Stojan-u, Nikol-u, Lazet-u, Petkot-u (vo
dolnopolo{kiot i ki~evskiot), Stojan-u, Nikol-u, Mark-u, Lazet-u (vo
skopskocrnogorskiot). Kaj imiwata na -e (tip Brane) osnovata e
pro{irena vo site govori (Bran-et-u), a vo dolnopolo{kiot i vo
ki~evskiot do pro{iruvawe na osnovata do{lo i kaj imiwata na -o (tip
Marko, dativ: Mark-ot-u).

5.3. Vo drugite govori vo ma{ki rod se izdiferencirale dve dativni

nastavki: -u i -oi (-ei), odn. -ove (-eve). Na -u zavr{uvaat imiwata na
konsonant: Stojan-u (vo site govori). So dvoslo`nata nastavka -oi (-ei) i -
ove (-eve) so spomenatite fonetski raznovidnosti dativ obrazuvaat
imiwata {to zavr{uvaat na vokal: a) Petkoe, Lazee (vo debarskiot),
Petkove, Lazeve : Nikolu (vo malorekanskiot), b) Petkoi, Lazei : Nikolu
(vo mavrovskiot); v) Petkoe : Nikolu, Lazetu (vo pore~kiot, ki~evskiot,
demirhisarskiot, resenskiot, ohridskiot).
Distribucijata na ovie dve nastavki vo spomenative govori
istovremeno uka`uva i na razvojniot pat na procesot na generaliziraweto
na -u. Nastavkata -ovi, odn. -ove najdolgo se odr`ala kaj imenkite {to
zavr{uvaat na -o (tip Marko).

6. Na krajot da istakneme deka dativnata fleksivna forma ne se upo-

trebuva podednakvo na celiot areal ozna~en na kartata broj 1. So pogolema
doslednost taa se javuva vo severozapadniot del na toj areal: vo skopsko-
crnogorskiot, polo{kite, pore~ko-ki~evskite i rekanskite govori. Vo
debarskiot, osobeno vo negoviot jugozapaden del, i vo ohridsko-
prespanskite taa se sre}ava poretko, osobeno vo govorot na pomladite
generacii, i toa posebno vo gradskiot ohridski govor. Dativniot predmet
vo posledniov poobi~no se iska`uva analiti~ki.

145
 2.2. OBRAZUVAWE MNO@INSKI FORMI I GEOGRAFSKA
DISTRIBUCIJA NA MNO@INSKITE NASTAVKI
KAJ IMENKITE OD SREDEN ROD

1. Vo staroslovenskiot jazik, resp. i vo staromakedonskiot,

mno`inskite formi kaj imenkite od sreden rod se obrazuvale so
nastavkite -a kaj tvrdite o-osnovi (selo sela) i -ja kaj mekite ili jo-osnovi
mor mor, pol pol, znamenie znameni, lice lica. Kaj eden relativno
mal broj imenki osnovite im bile pro{ireni so sekvencite *-es (t.n. s-
osnovi, sp. nebo nebesa, tylo tylesa, *-en (n-osnovi, sp. imx imena, vrymx
vrymena) i *-t- (t-osnovi: agnx agnxta, `rybx `rybxta).

2. Deneska vo sovremeniot makedonski dijalekten jazik imenkite od

sreden rod se klasirani spored zavr{okot vo dve osnovni grupi o-grupa i
e-grupa.
Imenkite {to zavr{uvaat na -o mno`inski formi obrazuvaat po
pravilo so nastavkata -a, koja ja kontinuira starata nastavka od tvrdite o-
osnovi, sp. blato blata, mesto mesta, rebro rebra, selo sela,
koleno kolena, kopito kopita, korito korita, leglo legla, besilo
besila itn. Po ovoj model se povele i onie nekolku imenki od starata s-
osnova, sp. nebo neba, telo tela, ~udo ~uda, i mnogu retko }e se
sretnat starite formi nebesa i ~udesa, ponekoga{ i ~udesii (: ~udesija)
(Koneski, 1981 : 258).
Dijalektni varijanti vo mno`inskite formi poka`uvaat samo
leksemite: gumno, ramno, oko, uho uvo, vo pomala mera u{te i ~elo, crevo,
`ivotno, ezero.
Od gumno pokraj mno`inskata forma gumna se sre}ava i oblikot
gumewa, vo male{evsko-pijane~kite govori i vo fonetskiot oblik g'uvno
g'uvna i g'uvewa Gabrovo, Vetren (Del~evo), Laki (Berovo), g'uvno g'uvenja
Budinaraci (Berovo), g'uvno g'uviwa Mitra{inci (Berovo). Vtorava
forma (gumewa guvewa) tamu kade {to se javuva nasporedno so gumna guvna
prezema zbirno zna~ewe.
Od imenkata ramo konstatirani se mno`inskite formi ram'a G. Brodi
(Dramsko), Goce Del~ev, ramja Strupino (Meglen), ramo ramena vo
pove}eto centralni i po{iroko vo zapadnite dijalekti, vo Lerinsko,
r'amena Ele{nica (Razlog), ramen'a i ramen'e vo nekoi sersko-dramski
govori (Ivanov, 1972 : karta 80), ramo ramewa i ramewe vo gostivarskiot
i pore~kiot, r'amewa Gabrovnik (Blagoevgrad), r'amewe Krnalovo
(Petri~). Vo pore~ko-ki~evskiot pokraj ramo (me boli ramoto) se

147
upotrebuva i formata rameno, sekundarno obrazuvana sprema mno`inskata
ramena ramewa. Vo nekoi lokalni govori vo Ju`na Makedonija se javuva i
oblikot rame, mn. r'amijna Meglen, ram'ijna ^egan (Voden), rm'ijna (<
ram'ijna) Furka (Dojran), ram'ina Gabrene (Petri~), r'amiwa Razdol
(Sandanski).
Od imenkata ~elo pokraj regularniot oblik ~ela vo govorot na Gumenxa
e zabele`ana formata so mno`inska nastavka -ove, karakteristi~na za
imenkite od ma{ki rod: ~'elo ~'eluve (< ~'elove), a vo kosturskoto selo
Gali{ta od cer'evo e konstatiran oblikot cer'evi.
Standardniot oblik `ivotno `ivotni se upotrebuva i vo
dijalektniot jazik.
Od imenkite oko i uho (uvo, uo) na celata jazi~na teritorija se
zadr`ale starite dualni formi o~i, u{i. Vo brojni govori kade {to se
zagubilo h vo intervokalna pozicija (uho > uo) sprema mno`inskata forma
u{i obrazuvana e edninskata u{e (u{e u{i), a ponegde mno`inskata
forma od u{e se obrazuva so nastavkite karakteristi~ni za imenkite od
sreden rod na -e, sp. u{e 'u{ina O{~ima (Lerin), 'u{e u{en'i{~a vo
kosturskite govori. Vo govorot na s. Barovica (Vodensko) zabele`ano e i
'uvo 'uvuto (< 'uvoto), mn. 'uvii.
Imenkite nebo i ezero vo brojni govori se javuvaat vo formite nebe,
ezere i toga{ mno`ina obrazuvaat kako i drugite imenki na -e (sp. nebe
neb'ina Kuku{ko, neb'e neb'eta vo sersko-dramskite govori, v. podolu).

3. Imenkite od sreden rod {to zavr{uvaat na -je, -we i -i{te isto taka
mno`inski formi obrazuvaat so nastavkata -a, a imenkite na -ie i -nie so
nastavkata -ja, sp. jasje jasja, kopje kopja, lozje lozja, ovo{je ovo{ja,
oru`je oru`ja, tilje tilja; imawe imawa, jadewe jadewa, orawe
orawa, sirewe sirewa (so dijalektni varijanti sirejne sirejna); ali{te
ali{ta, buni{te buni{ta, ogni{te ogni{ta, seli{te seli{ta
(odn. ali{~a, ali{}a,... tamu kade {to mesto sekvencata {t se izgovara {~
ili {}); vostanie vostania i vostanija, predanie predanija / predania
(zavisno od toa dali vo dijalektot se izgovara sekvencata -ia- ili so j -
ija-).

4. Drugite imenki od sreden rod na -e (< *-e) od tipot more, pole (< *)
vreme, ime (stsl. vrymx, imx), kako i onie so deminutivno-
hipokoristi~nite sufiksi -e (kotle, ma`e, bav~e), -ule (vre}ule, detule,
pismule), -~e (brat~e, vir~e, kam~e, rem~e, odaj~e, rip~e), -i~e (kravi~e,
ku}i~e, sobi~e, ckvi~e), vklu~uvaj}i gi i brojnite tu|i leksemi od tipot
kafe, meze, }o{e, }umbe, xade i dr. mno`inski formi obrazuvaat so
nastavkite: -eta (so alomorfite -ita, -enta, -nta, -nta, -inta, -nta), -
ena, -iwa (so alomorfite -ijwa, -ijna, inja, -ina, -ija), -i{ta (-i{~a, -
i{}a), -eni{ta / -eni{~a, -i}i (so alomorfata -iki), -i}a (-i~a), -i}iwa, -
ci, koi se (pove}eto od niv) teritorijalno razgrani~eni.

148
 5. Na najgolem del od makedonskata jazi~na teritorija imenkite na -e, -
~e, -i~e, -ule mno`inski formi obrazuvaat so nastavkata -iwa (koja se
javuva i vo fonetskite raznovidnosti -ijna, -inja, -ina, zavisno od toa dali
fonemata w se pazi ili se zatvrdnala vo n), sp. pole poliwa, more
moriwa, bebe bebiwa, vreme vremiwa, ime imiwa, tele teliwa, e`e
e`iwa, kotle kotliwa, vir~e vir~iwa, babule babuliwa, poli~e
poli~iwa, ku}i~e ku}i~iwa (vo oddelni dijalekti: vremina, vreminja,
vremijna, itn.).
Taa prevladuva negde pove}e, negde pomalku i kaj imenkite {to za-
vr{uvaat na -ce i -ence. Taka kaj niv ima dvojni formi so -a : velence
velenca, jajce jajca, lice lica, no i: velence velenciwa, jajce jajciwa,
lice liciwa, dvce dvca i dvciwa, znce znca i znciwa, ezerce
ezerca / ezerciwa, krilce krilca / krilciwa, crevce crevca / crevciwa,
jagnence jagnenca / jagnenciwa, pilence pilenca / pilenciwa, i dr. Treba
vedna{ i da istakneme deka me|u mno`inskite formi na -a i na -iwa kaj
ovoj tip imenki (na -ce) se zabele`uva dosta izrazena semanti~ka razlika;
formite so nastavkata -iwa sugeriraat deminutivno-hipokoristi~no
zna~ewe, koe se sodr`i i vo samite sufiksi -ce i -ence, sp. okce okciwa,
dvce dvciwa, sprema okca, dvca so "neutralno" zna~ewe. Kaj nekoi
imenki formite na -a se skoro neobi~ni, sp. cice ciciwa, mace maciwa
(verojatno da se izbegne mo`nata omonimija so glagolite cica, maca!).
Vo centralniot del od bitolskoto podra~je nastavkata -iwa po
fonetski pat se transformirala vo -i(j)a (-iwa > ijwa > ijna > ija > ia), sp.
jagne jagnija, pile pilija, magare magarija, rip~e rip~ija Ka`ani,
Dedebalci (Vidoeski, 1985 : 29), barde bardia, e`e e`ia, ja`e ja`ia,
ku~e ku~ia, odaj~e odaj~ia, cve}e cve}ia, brate bratia Dihovo
(Groen, 1977 : 66).
Nastavkata -iwa se javuva kako va`na dijalektna diferencijalna crta
za zapadnite makedonski dijalekti i za zapadniot del od isto~noto nare~je.
Nejzinata isto~na izoglosa odi malku ne{to poisto~no od Kriva Palanka
Kratovo Ko~ani Dojran Kuku{ Solun.

6. Nastavkata -eta, koja ja kontinuira starata nastavka *-ta kaj

imenkite od t-osnovi telx telxta se zadr`ala vo krajnite isto~ni i
jugoisto~ni makedonski dijalekti na pravecot Solun Serez Drama
Goce Del~ev Razlog, potoa vo govorite po dolinata fa Struma, vo
male{evskite, pijane~kite i vo del od kuku{ko-dojranskoto podra~je. Vo
toj del od makedonskata jazi~na teritorija -eta stanala op{ta nastavka za
mno`ina kaj imenkite od sreden rod na -e, sp. 'ime 'imeta, n'ebe neb'eta,
kaj glagolskite imenki na -ne : r'ukan'e r'ukan''eta vo gocedel~evskiot
(Mir~ev, 1936 : 71), v'`e v'`eta, 'ime 'imeta, gl'edane gl'edaneta,
r'ukane r'ukaneta vo sersko-dramskite (Ivanov, 1977 : 46), slavej~e

149
slavej~ita (< slavej~eta) Gradobor (Solunsko), v'`e v'`ita, gr'ozdi
gr'ozdita, g'rne g'rnita, `dr''be `dr''bita, z'eli (< z'ele) z'elita,
j'agni j'agnita, k'u~ita, {'i}'er~i {'i}'er~ita Balevec, Ilinec vo
Bogdansko (Maecki, 1933 : 126), br'at~e br'at~eta, il'en~e (< el'en~e)
il'en~eta, k'ol~e k'ol~eta, n'oh~e n'oh~eta, v'ir~e v'ir~ita, kl'ah~e
kl'ah~ita vo kuku{kiot (Peev, 1987 : 187-188), `dr'ebe `dreb'eta,
mus'eta, p'ole pol'eta, pr'ezimeta, rib'ar~eta, tel'eta, }u{'eta, xad'eta
vo dojranskiot (Peev, 1979 : 69-70), m'ore mor'eta, pol'eta, vr'eme
vr'emeta, s'emeta, vnu~e vn'u~eta, k'u~eta, p'ile p'ileta, jad'ewe
jad'eweta, s'irewe s'ireweta, oraw'e oraw'eta Peh~evo, `dreb'e
`dreb'eta, mom~'e mom~'eta, kotl'e kotl'eta, most'e most'eta,
petl'e petl'eta Blatec (Ko~ansko), jun~'e jun~'eta, rend'e rend'eta
Kalimanci (Del~evo), j'are j'areta, k'u~e k'u~eta, p'ole pul'eta, 'ime
'imeta Ele{nica (Razlo{ko).
Vo su{ko-viso~kiot govor poradi kontinuacijata na nosovkata * vo
[n] vo akcentiran slog, odn. vo [n] vo neakcentirana pozicija odnosnava
nastavka se javuva vo alomorfot -'nta odn. -nta, sp. 'im' 'im'nta,
j'agn' j'agn'nta, j'ar' j'ar'nta, j'ar~' j'ar~'nta, s''m'
s''m'nta, m'ori (< m'ore) mur''nta, nib'e nib''nta, p'il' p'il'nta,
p'oli (< p'ole) pul''nta. Posle taa se pro{irila i kaj imenkite na -e od
tipot s'irine (< s'irene) sirin''nta, uran'e uran''nta (orane), duri i vo
tu|i leksemi: kaf'e kaf'nta.
Elementot -nta se sfatil kako posebna morfa, pa se prenesol i kaj
imenkite od tipot luz''e (< l'oze < l'ozje) luz''anta b'ili (< b'ile < b'ilje)
b'ilinta, l'ici (< l'ice) l'icinta, pa duri i kaj nekoi imenki {to
zavr{uvaat na -o, sp. ~'udu ~'udanta, ~ajr'o ~ajr'anta, b'l'ilu (b'al'ilo)
b'l'ilunta, v'edru v'edrunta, m'aku m'akunta, r'amu r'amunta, h'oru
h'orunta (Golomb, 1962 : 185).
Vo male{evsko-pijane~kite govori nastavkata -eta se sre}ava
nasporedno so -a i kaj imenkite na -ce, sp. dvc'e dv~'eta, pokraj dvc'e
d'vca, okc'e okc'eta, selc'e selc'eta i s'elca, vinc'e vinc'eta, mlekc'e
mlekc'eta Peh~evo.
Vo gocedel~evskiot govor zavr{okot -ta se pro{iril i na
mno`inskata forma na -ja kaj imenkite na -ie od tipot b'ien''ie
b'ien''ijata, gr'eben''ie gr'eben''ijata (Mir~ev, 1936 : 71), i na toj na~in
se oformila nova mno`inska nastavka -jata.
Od drugite makedonski govori nastavkata -eta mo`e da se sretne u{te
vo bobo{tenskiot (kor~anskiot) govor vo Ju`na Albanija i toa samo kaj
imenkite od sreden rod {to zavr{uvaat na -~e, sp. vn'u~e vnu~'jta, v'al~e
val~'jta, gl'uj~e gluj~'jta (nazalot * ovde se reflektiral vo j pod
akcent (Mazon, 1936 : 63).

150
 7. Vo sersko-dramskite i male{evsko-pirinskite govori vo ograni~en
broj leksemi zadr`ani se i starite mno`inski formi na -ena, sp. vr'me
vremen'a, no 'ime 'imeta vo razlo{kiot, 'imena imen'a pokraj 'imeta i
imin'a vo nekoi punktovi vo Petri~ko, 'imewa vo Peh~evo.
8. Vo ju`niot del na kosturskoto govorno podra~je i vo bobo{tenskiot
govor, vo oddelni leksemi i vo kajlarskiot, pokraj mno`inskite formi so
nastavkata -ina (< iwa) se upotrebuvaat i oblici so nastavkata -eni{~a, sp.
m'orje morjen'i{~a, p'ole polen'i{~a, s'arce sarcen'i{~a, sk'ele
skelen'i{~a, v'ol~e vol~en'i{~a, k'u~e ku~en'i{~a, pokraj vr'eme
vrem'ina, k'otle kotl'ina (vo govorot na isto lice) Slimnica, v'ole
volen'i{~a, 'ime (< vime) imen'i{~a, p'ile pilen'i{~a, s'erce
sercen'i{~a, pr'e{le pre{len'i{~a, p'ole polen'i{~a, t'ele telen'i{~a,
pokraj pol'inja, k'u~e ku~'inja Ezerec, br'ate braten'i{~a, b'ike
biken'i{~a, `dr'ebe `dreben'i{~a, 'u{le u{len'i{~a, }'o{e
}o{en'i{~a Nestram, vr'ap~e vrap~en'i{~a, m'om~e mom~en'i{~a, 'ime
imen'i{~a Kostur (Kuzov, 1921 : 106), 'ime imen'i{~a, k'u~e ku~en'i{~a,
no b'i{e bi{'ina, p'etle petl'ina Embore (Kajlar). Formata imen'i{~a
(od ime) konstatirana e i vo nekoi punktovi vo Meglensko (s. Sara}inovo)
i vo vodenskiot govor nasporedno so im'ijna (Dumev, 1943 : 46).
Vo govorot na Bobo{tica (Kor~a) kako mno`inski nastavki kaj
imenkite od sreden rod na -e konkuriraat -jta (vnu~'jta), -in'ja
(tel'in'ja) i -eni{~a : ime imen'i{~a, moren'i{~a, k'u~e ku~en'i{~a,
m'a~e ma~en'i{~a, vo nekolku slu~ai se javuva i nastavkata -i{~a : pile
pil'i{~a, j'agne jagn'i{~a (Mazon, 1936 : 63).

9. Vo severnite makedonski govori na pravecot Kriva Palanka

Kumanovo Skopska Crna Gora Vratnica (Tetovo) nasporedno so
mno`inskite formi na -iwa se upotrebuvaat i obrazuvawa so nastavkata -
i}i, koja se javuva i vo alomorfata -iki, sp. bure buriki / buri}i, gn~e
gn~iki, magariki, ma~iki, pile piliki i pili}i vo kumanovskiot
(Vidoeski, 1962 : 143), jare jariki, pile piliki vo
skopskocrnogorskiot, vrap~i}i, jari}i, kop~i}i, kp~e kp~i}i, tele
teli}i Vratnica (Polog), jagne jagniki, jariki, teliki vo pore~kiot
govor (Vidoeski, 1950 : 36). Ju`nata granica na nastavkata -i}i / -iki dopira
na kumanovskiot del pribli`no do govornata granica me|u kumanovsko-
ov~epolskite i {tipsko-ko~anskite govori; na skopskiot teren mno`in-
skite formi so -iki dominiraat vo skopsko-crnogorskite, derventskite i ka-
rada~kite sela, a vo Pore~e mo`at da se sretnat do linijata Belica Mogi-
lec.
Na srpskoto jazi~no podra~je odnosnava nastavka e poznata vo ju`nomo-
ravskiot dijalekt (Beli, 1905 : 366) i vo srete~kiot govor vo Prizrensko
(Pavlovi, 1939 : 37, 170).

151
 10. Vo govorot na polo{kite sela Urvi~ i Jelovjane kako rezultat na
me{awe na nastavkite -i}i i -iwa se obrazuvala nova nastavka -i}a, sp.
dej~e (devoj~e) dej~i}a, nu~e (vnu~e) nu~i}a, nogi~e nogi~i}a, pile
pili}a, ili pak tie se sleale vo nastavkata -i}iwa (-i} + -iwa): bure
buri}iwa, jagwe jagwi}iwa, jare jari}iwa, pokraj jari}a i jariwa,
teli}iwa pokraj teli}a i teliwa (Vidoeski, 1973 : 28). Vakvi mno`inski
formi se poznati i vo goranskiot govor vo Prizrensko, sp. brat~e
brat~i}a, kp~e kp~i}a, ma~e ma~i}a, guski~e guski~i}a, kamen~i}a,
odnosno: guw~e guw~i~a, ku~i~a, pili~a vo govorot na pomladoto
pokolenie, ili pak: brat~e brat~ika, vnu~ika, jezi~e jezi~ika, deti~e
(: dete) deti~ika; poretki se obrazuvawata so nastavkata -i}ina :
buri}ina, pili}ina, pokraj buri}a, vime vimina, jagne jagnina, `drebina,
telina (Vidoeski, 1986 : 59).

11. Vo ju`nite makedonski dijalekti se sre}avaat u{te i mno`inski

formi so nastavkata -i{ta / -i{~a, sp. pile pili{~a Bobo{tica, j'agne
jagn'i{~a, j'are jar'i{~a Nestram, k'u~e ku~'i{~a, pil'i{~a ^egan (Voden),
'ime 'imi{ta Sbotsko (Meglen), b'i{e b'i{i{~a, b'ure bur'i{~a,
vr'eme vr'emi{~a, 'ime 'imi{~a, j'agne j'agni{~a, k'u~i{~a, m'a~i{~a,
m'ore m'ori{~a, n'epce n'epci{~a, s'rce s'rci{~a, p'ole p'oli{~a
Dojran (Peev, 1979 : 70), vir~e vir~i{~a, j'agne j'agni{ta Mutulovo
(Kuku{), Kire~ ]oj, `dr'ebi{ta, j'agni{ta, k'u~i{ta Ajvatovo
(Solunsko).
Vakvi formi kaj imenkite od sreden rod ne se neobi~ni i vo drugite
makedonski dijalekti, no tamu tie imaat zbirno zna~ewe, sp. jari{ta,
pili{ta, ma~i{ta, ku~i{ta vo pore~kiot govor, za razlika od
pejorativite od tipot vremi{ta (: vremi{te), prasi{ta, i dr.

12. Gotovo na celiot makedonski jazi~en areal `ivi se mno`inskite

formi so nastavkata -ci od imenkite pile, prase, tele, sp. pilci, prase
prafci (< prahci), telci vo ki~evskiot, pilci, prasci, telci Ohrid, pile
pil'ci @irovnica (Debarsko), prasci, teci Kratovo, glusci Kumanovo,
prahci, pilci, telci pokraj praseta, pileta, teleta Gabrovo (Del~evo),
`drebe `drepci, prase prahci pokraj praseta i prasiwa Vladimirovo
(Berovo). Soodvetnite edninski formi na -ec (< *-c : *prasec, *telec,
*pilec) ve}e ne se upotrebuvaat, osven `(d)rebec ponegde. Ovie formi
deneska signaliziraat kolektivno zna~ewe.

13. Spored stariot oblik *agnc obrazuvana e mno`inata jaganca

gogovo vo site * > /a/-govori, jagonci vo gali~kiot (Beli, 1935 : 178),
j'agne jag'nca vo kajlarskiot, meglenskiot, vodenskiot, j'agne ag'nca
Kroncelevo (Voden), a vo kumanovskiot, kratovskiot i krivopalane~kiot
pokraj jaganca se sre}ava i oblikot jaganci, verojatno po analogija na
drugite formi na -ci (pilci, telci, prasci).

152
 14. Od imenkata dete mno`inskata forma glasi deca gotovo na celiot
makedonski jazi~en areal, so isklu~ok na kosturskite i dolnoprespanskite
govori, kade {to se upotrebuva mno`inska forma deci, a vo
bobo{tenskiot dete d'jce (Mazon, 1936 : 64). Oblikot deci verojatno e
obrazuvan sprema l'udi (~ovek l'udi : dete deci), a vo bobo{tenskiot,
kade {to mno`inskata forma od ~ovek glasi l'udi, formata djce mo`ela
da nastane sprema mno`inskite formi od imenkite na -a. Vo govorot na
kosturskoto selo Smrde{ sprema mno`inskata forma deci obrazuvana e
edninskata dece (dece deci). So hipokoristi~ko zna~ewe naj~esto se
upotrebuvaat de~iwa (de~ina), vo Kostursko dete de~en'i{~a.

15. Kaj ograni~en broj imenki od sreden rod ima pokraj obi~nata (iz-
brojanata) i zbirna mno`ina. Taa se obrazuva so nastavkite -je i -ja, sp.
dvo dvja, `ito `itja, krilo krilja, pero perje i perja, gumno
gumewe i gumewa, rameno ramewa, platno platewa, vreteno vretewa
vo pore~kiot, dvo dvje i dvja, `ito `itje i `itja, krilje i krilja,
perje i perja vo prilepskiot (Koneski, 1948 : 274), ime imewa (: mn.
imiwa), platno platewa (: mn. platna) Sten~e (Tetovo). Vo severnite,
polo{kite, debarskite, ohridsko-prespanskite poobi~ni se formite so
nastavkata -ja (krilja, perja,...), a kolku {to se odi pona jug podominantna
stanuva nastavkata -je.
Porano spomnavme deka zbirno zna~ewe nosat i nastavkite -ci i -i{ta
(-i{~a).
Osven zbirnoto zna~ewe kaj nekoi imenki nastavkite -ja i -je vnesuvaat
i nova semanti~ka nijansa na leksemata. Toa najdobro go ilustriraat
imenkite dvo i pero. Kolektivnata forma dvja sugerira na mno{tvo
`ivi stebla (dvo dvja), dodeka mno`inskata forma dva (dvo dva)
ozna~uva mno`estvo na drva koristeni za ogrev (sp. nase~i dva : vo
bav~ata ima dve, tri, nekolku dvja ovo{ni drvja). Od imenkata pero mn.
forma pera ozna~uva odreden broj od odnosniot dezignat, a s# pove}e
prevladuva i nijansata pero za pi{uvawe, perje ozna~uva zbir, na pr. perje
za pernica, a oblikot perja po~esto ozna~uva perca na rastenija (luk i sl.).

16. Od privedeniov materijal proizleguva deka na makedonskata jazi~na

teritorija spored mno`inskite nastavki kaj imenkite od sreden rod se iz-
deluvaat ~etiri areala: 1. areal so nastavkite -a i -iwa (vo Centralna i
Zapadna Makedonija), 2. areal so -a i -eta (Jugoisto~na Makedonija), 3. so -
a i -eni{~a (Kostursko), i 4. -a i -i}i (Severna Makedonija). Mno`inskite
formi so nastavkite -i{ta (-i{~a) i -ci ne pokrivaat kontinuirani
areali.
Me|u pooddelnite dijalektni areali ima tesni preodni pojasi kade
{to konkuriraat po dve nastavki kaj imenkite na -e : na pograni~jeto me|u
govorite so -iwa i -eta se sre}avaat i dvete (poliwa i poleta), na

153
kosturskiot teren -iwa i -eni{~a (polina i poleni{~a), vo Severna
Makedonija -iwa i -iki (-i}i) (piliwa i piliki); vo bobo{tenskiot govor
paralelno se upotrebuvaat -iwa (vo fonetskata raznovidnost -in'ja), -
eni{~a i -eta (vo raznovidnosta -jta pod akcent), sp. vrap~e vrap~in'ja,
vrap~eni{~a, vnu~e vnu~jta (Mazon, 1936 : 63-64).
O~igledno teritorijalno e najrasprostraneta nastavkata -iwa i taa
kako standardna s# pove}e gi potisnuva drugite tri (-eta, -eni{~a, -iki).

17. Na istoriski plan kako najustoj~iva se poka`uva nastavkata -a. Nas-

tavkata -ja (kaj mekite osnovi) se zadr`ala, glavno, kaj pove}eslo`nite
imenki (na -ie, -nie), dodeka kaj dvoslo`nite, osven vo nekolku leksemi, sp.
morja, polja vo Kostursko (spored ovie formi se preobrazuvale i
edninskite: morje, polje), taa se povlekla pred dvoslo`nite nastavki -iwa,
-eta, -iki i trislo`nata -eni{~a.
Nastavkata -eni{~a pretstavuva kombinacija na -eni (od imenkite na n-
osnova) i sufiksot -i{t- (-i{~-), koj dobil vo nekoi govori funkcija na
mno`inska nastavka (sp. pile pili{~a).
Oformuvaweto na nastavkata -iwa odelo poslo`eno. Najverojatno se
raboti za vkrstuvawe na starata nastavka -ena i zbirnata -ja (ime imena +
-ja > imewa, i takva forma se upotrebuva vo nekoi polo{ki sela Sten~e,
Vratnica), a posle so naslon na zbirnite obrazuvawa od `enski rod od
tipot planina planiwe, pustina pustiwe se oformila -iwa i so toa
taa se izdiferencirala kako posebna mno`inska nastavka (Koneski, 1981 :
141; Seliev, 1918 : 176 nt; poinaku Beli, 1935 : 178).
Za nastavkata -i}i ve}e spomnavme deka pretstavuva import od
grani~nite srpski dijalekti.

154
 2.3. FORMITE NA ^LENOT
(inventar i distribucija)

0. Kategorijata opredelenost na imenskite zborovi vo makedonskiot

dijalekten jazik se izrazuva so slednite morfemi:

0.1. -ot (so fonetskite raznovidnosti: -t, -at, -ut, -et, odn. -o, -, -a, -
u, -e), -ta (-t), -to (-tu), -te (-t), -ti, vo zavisnite formi: -(o)togo,
-(o)toga, -(o)tomu, -tu, -ta, -ti, -tuj, -tim, -tem, -tam.

0.2. -ov (-v, -av), -va, -vo, -ve, -vi, -va, za zavisnite formi: -(o)vogo, -
(o)voga, -vu, -(o)vomu, -vi, - vim, -vem, -vam.

0.3. -on (-n, -an), -na, -no, -ne, -ni, -na, za zavisnite formi: -(o)nogo,
-(o)noga, -nu, -(o)nomu, -ni, -nim, -nem, -nam.
Geografski tie se raspredeleni na sledniot na~in (vidi i na kartata).

1. ^lenskite morfemi na -v i -n zaedno so morfemite na -t se upotre-

buvaat samo vo zapadnoto makedonsko nare~je, vklu~uvaj}i go tuka i
goranskiot govor vo Prizrensko (Jugoslavija), i samo vo nekolku sela vo
severoisto~na Makedonija na pograni~jeto so srpskata jazi~na teritorija
(v. podolu).
Vo zapadnite dijalekti trojniot ~len se zema kako nivna va`na
dijalektna diferencijalna osobenost. Vo tie govori ~lenskata paradigma
ni se pretstavuva vo sledniot vid:

1.1. starec-o(t), starec-of(-ov), starec-on starci-te, starci-ve, starci-ne;

brat-o(t), -of, -on bra}a-ta, -va, -na;
dedo-to, -vo, -no dedofci-te, -ve, -ne;
vladika-ta, -va, -na vladici-te, -ve, ne;

`ena-ta, `ena-va, `ena-na `eni-te, `eni-ve, `eni-ne;

no}-ta, -va, -na no}i-te, -ve, -ne;

selo-to, -vo, -no sela-ta, -va, -na;

pole-to, -vo, -no poliwa-ta, -va, -na;
lozje-to, -vo, -no lozja-ta, -va, -na;

kaj pridavkite:
bel-i-ot, beli-of, -on; bela-ta, -va, -na, belo-to, -vo, -no; beli-te, -ve, -
ne.

155
 Ovoj model go poznavaat: skopsko-vele{kiot, prilepsko-bitolskiot,
ki~evsko-pore~kiot dijalekt i ohridsko-prespanskite, debarskite i
polo{kite govori (bez vratni~kiot).
1.2. kow-t, kow-v, kow-n, op{ta forma: kowo-toga, kowo-voga,
kowo-noga, mn. kowi-te, kowi-ve, kowi-ne;
`ena-ta, -va, -na, op{ta forma: `enu-tu, `enu-vu, `enu-nu, mn.
`ene-te, `ene-ve, `ene-ne;
selo-to, -vo, -no sela-ta, -va, -na;
kaj pridavkite:
star-i-jt, star-i-jv, star-i-jn, op{ta forma: star-o-toga,
star-o-voga, star-o-noga; stara-ta, -va, -na, op{ta forma: staru-tu,
staru-vu, staru-nu; staro-to, -vo, -no; mn. stari-te, -ve, -ne.

Ovoj model e karakteristi~en za skopskocrnogorskiot i za

vratni~kiot govor vo Dolni Polog. Vo vratni~kiot govor i vo ju`niot
pojas na skopskocrnogorskiot za ma{ki rod prevladuvaat formite na -at, -
av, -an (sin-at, sin-av, sin-an). Vo vratni~kiot posebni ~lenski formi vo
op{tiot pade` se konstatirani samo kaj imenkite od `enski rod, sp. dovedi
gu kravutu, isteraj gu sviwuvu, na sviwunu. Kaj imenkite od ma{ki rod vo
`ivata re~ posebni ~lenski morfemi ne se sre}avaat, sp. isteraj ga
petalan. Me|utoa, vo prvata polovina na 19 vek vakvi formi imalo, sp. Popo
togo go karate, da zememo drugo togo popa, carotomu, drugotomu vo
tekstovite na K. Pej~inovi} (Seliev, 1929 : 351).
Ju`nata izoglosa na ovoj ~lenski model dopira pribli`no do linijata
Odri Nera{te (na polo{kiot del) Ku~kovo Brazda Quboten (na
skopskiot del).

1.3. Ne{to poslo`en ~lenski model poka`uva govorot na muslimanite vo

oblasta Gora (Prizrensko) i vo selata Urvi~ i Jelovjane koi se nao|aat na
padinite na [ar Planina na tetovskata strana. Vo toj govor u{te se `ivi
genitivno-akuzativnata i dativnata forma vo ednina ma{ki rod, dativnata
forma vo ednina kaj imenkite od `enski i sreden rod i dativnata mno`inska
forma kaj imenkite od site tri roda. Seta paradigma na ~lenskite oblici go
ima sledniov vid:
mu`-ot, -ov, -on, dat. mu`u-tomu, mu`u-vomu, mu`u-nomu, akuz.
mu`a-togo, mu`a-vogo, mu`a-nogo, mn. mu`i-ti, mu`i-vi, mu`i-ni, dat.
mn.: mu`i-tim, mu`i-vim, mu`i-nim;
`ena-ta, -va, -na, dat.: `eni-ti, `eni-vi, `eni-ni, mn.: `ene-te,
`ene-ve, `ene-ne, dat. mn.: `ene-tem, `ene-vem, `ene-nem;
dete-to, -vo, -no, dat.: dete-tomu, dete-vomu, dete-nomu, mn.: deca-
ta, -va, -na, dat. mn,: deca-tam, deca-vam, deca-nam;

kaj pridavkite:

156
 dobr-o-jet, dobr-o-jev, dobr-o-jen, akuz.: dobr-o-togo, dobr-o-vogo,
dobr-o-nogo, dat.: dobr-o-tomu, dobr-o-vomu, dobr-o-nomu, mn. m.r.: dobri-
ti, dobri-vi, dobri-ni, dat.: dobri-tim, dobri-vim, dobri-nim;
dobra-ta, -va, -na, dat.: dobroj-zi-ti, dobroj-zi-vi, dobroj-zi-ni, mn.:
dobre-te, dobre-ve, dobre-ne, dat.: dobre-tem, dobre-vem, dobre-nem;
dobro-to, -vo, -no, dat.: dobro-tomu, dobro-vomu, dobro-nomu.

Vo nekoi lokalni govori vo ramkite na goranskiot govor /o/ se

reducira vo /u/, pa taka formata za ma{ki rod mo`e da se sretne i vo
fonetskata raznovidnost od tipot dobrujet, dobrujev, dobrujen (Vidoeski,
1986 : 60-63).
Isto~nata granica na ~lenskite morfemi so -v i -n napolno se poklopuva
so granicata me|u zapadnoto i (jugo)isto~noto nare~je. Taa odi po pravecot
sever jug: Brodec Bula~ani Miladinovci Koware Lugunci (na skop-
skiot del) Crkvino Vladilovci (Vele{ko) Trojaci Duwe Rape{ (na
prilepsko-mariovskiot del), i na jug do linijata @ivojno Kanino
Drago{ (Bitolsko) Arvati Konsko (Prespa). Na sever granicata na
~lenot voop{to se poklopuva so jazi~nata granica so srpskata jazi~na
teritorija na ka~ani~ko-{arskiot del od oblasta, a vo Gora taa dopira do
ne{to malku poju`no od Drago{.

1.4. Vo severoisto~na Makedonija, kako {to spomnav, troen ~len se upo-

trebuva na eden relativno tesen pojas vo oblasta Slavi{te i po slivot na
Kriva Reka na pravecot [opsko Rudari Rankovce Mete`evo, i se
povrzuva so Gorna P~iwa i Zaplawe, kade {to isto taka ima tri vida
~lenski morfemi (Beli, 1905 : 442 nt.). Vo ovoj govor od starata promena
na ~lenot se zapazil u{te akuzativot vo funkcija na op{ta zavisna forma.
Celiot sistem na ~lenski formi tamu glasi:
k'ow-t, k'ow-v, k'ow-n, op{ta forma: k'owa-toga, k'owa-voga,
k'owa-noga, mn. k'owi-te, k'owi-ve, k'owi-ne (negde i k'owe-te, -ve, -ne);
`'ena-ta, -va, -na, op{ta forma: `'enu-tu, `'enu-vu, `'enu-nu, mn.:
`'ene-te, `'ene-ve, `'ene-ne;
s'elo-to, -vo, -no, mn.: s'ela-ta, -va, -na;
kaj pridavkite:
gol'em-jt, gol'em-jv, gol'em-jn, gol'ema-ta, -va, -na, gol'emo-to, -vo, -
no, mn. gol'emi-te, -ve, -ne, `. r. gol'eme-te, -ve, -ne.
Vo vrska so ~lenot vo ovoj govor za odbele`uvawe se dve pojavi: ~lenot
-te kaj imenkite {to imaat mno`ina na -e od tipot snopje snopje-te,
snopje-ve, snopje-ne, kamewe-te, i tendencijata kaj pridavkite da se dodava
~lenskata morfema vo ma{ki rod neposredno na neopredelenata forma,
b'el-t, c'el-t, i/ili izdeluvawe na morfemata -jt (-jv, -jn) preku
desilabizacija na /i/ > /j/: st'ar-i-at > st'ar-jt, gol'emjt, {ir'okjt,
zel'enjt, posle i zel'ewt, c'el-jt > c'eqt (Vidoeski, 1962 : 149 nt.)

157
 1.5. Na seta druga makedonska jazi~na teritorija se upotrebuvaat samo
~lenskite morfemi na -t vo razni fonetski raznovidnosti, taka {to
~lenskata paradigma e zna~itelno uprostena, sp.:
starec-ot starci-te / vladika-ta vladici-te / dedo-to
dedovci-te,
`ena-ta `eni-te / no} no}-ta,
selo-to sela-ta / jajce-to jajca-ta / pile-to piliwa-ta / lozje-
to lozja-ta, itn.

2. Od dijalekten aspekt vo vrska so ~lenskite morfemi interes

pobuduvaat nekoi pojavi {to pridonesle za promeni vo strukturata na
oddelni ~lenovi, potoa promeni {to nastanale vo distribucijata na
morfemite, kako i ostatocite od starata deklinacija na ~lenot.

2.1. Pogore vidovme deka ~lenskata morfema za ma{ki rod i kaj

imenkite i kaj pridavkite se javuva vo cela niza varijanti: -ot, -t, -at, -
et, -ut // -o, -, -a, -e, -u; -ov, -v, -av; -on, -n, -an, a kaj pridavkite u{te i: -
jo(t), -j(t), -ja(t), -ju(t), -je(t), -jov, -jv, -jon, -jn. Za ovaa
raznoobraznost pridonesle pove}e faktori, glavno od fonetski karakter:
razli~nata refleksacija na stariot vokal * (*-t > t, -at, -ot),
zagubata na finalnoto -t (-, -a, -o, -e), karakterot na prethodnata soglaska
(-et, -e, -jet, -je), redukcijata na neakcentiranoto /o/ vo /u/ (-ut, -u), a nekoi
slu~ai se objasnuvaat so analogija, na primer varijantite -v / -av i -n / -an
vo severnite govori (mesto etimolo{kite -ov, -on) nastanale po analogija
na ~lenot -t / -at : l'ebt / l'ebat : l'ebv / l'ebav, l'ebn / l'eban (vo
skopskocrnogorskiot, vratni~kiot i vo krivopalane~kiot). Eve kako se
distribuirani site ovie raznovidnosti na geografski plan.

2.2. ^lenskata morfema -t so raznovidnosta -at se javuva vo severnite

makedonski govori na pravecot Vratnica Skopska Crna Gora Kumanovo
Kriva Palanka, kade {to regularen kontinuant za * e //, odn. /a/ vo
ju`niot pojas na odnosnava oblast: lebt, d{ d`dt, dn dnt //
lebat, d`dat, dnat, kaj pridavkite: dobrijt / dobrijat. Ju`nata
izoglosa na ~lenot -t / -at dopira do punktovite Odri (Tetovsko)
Ku~kovo Cre{evo Miladinovci Vince (Skopsko) Xidimirci
Sudi} (Ov~e Pole) Zletovo Kratovo Kriva Palanka.
Vo ovoj fonetski oblik toj se javuva u{te vo govorot na lagadinskoto
selo Ajvatovo, sp. ut d'en'at, m'edat, s'onat (Maecki, 1936 : 101) i vo
dramskoto govorno podra~je vo jugoisto~na Makedonija, sp. brg't,
grd't, vo neakcentirana pozicija br'att, a zad mekite soglaski ima
alomorfa -et (so preglas): k'on't, n'o`'t, p't't, gul'emit, b'elit
(vo ziljahovskiot govor), i/ili so ispu{teno -t : grd', gls', sin', rd',
i vo neakcentirana pozicija: br'at, l''ab, ~ul''ak, odn. -e (zad mekite
soglaski): k'on', k'o{', n'o`'e, bust'an', cr'ul', kaj pridavkite: g'oli,

158
gl'adni, j'agn{tie (Ivanov, 1977 : 152, 157), vis'ok vis'oki, dib'el -
dib'eli, pokraj st'ari ~ul''ak, b''ali drop (Plevna, G. Brodi; Vidoeski,
1992 : 39). Vaka e i vo gocedel~evskiot (nevrokopskiot) govor: red', um'
(pod akcent), l''ab, i so preglas na // /e/: n'uo`', blk'an'e (Mir~ev,
1936 : 72). Vo ~e~kiot govor ~lenot - se javuva samo vo neakcentirana
pozicija: br'at, st'ol, i kaj pridavkite redovno: g'ornij, d'olnij, zad
mekite soglaski -e (kaj imenkite): k'on', kum'at', dodeka vo akcentirana
pozicija ima -o : grd'o, d`d'o, sin'o (Ivanov, 1977 : 152, 157).
Od drugite jugoisto~ni makedonski govori ~lenot -a mo`e da se sretne
u{te vo razlo{kiot i toa samo kaj pridavkite, sp. b'lij, gul'mij,
n'a{ij, st'arij. Me|utoa, kaj imenkite ~lenot e -o : breg'o, db'o, odn. -u vo
neakcentirana pozicija: st'olu (Aleksiev, 1931 : 111-112). Spored
materijalot priveden vo BDA III, karti 167, 179, i atlasot na Ivanov (1972,
karta 87) zapadnata izoglosa na ~lenskata morfema - (-a) odi po pravecot
Ser Valovi{te (na serskiot teren) Kalimanci Pirin (na pograni~jeto
me|u gocedel~evskiot i sandanskiot govor), a kaj pridavskite zborovi taa
prodol`uva do Razlog. Na razlo{kiot teren taa se razgrani~uva so
~lenskite morfemi -o(-u) i -e. Isto~no od ovaa granica samo vo nekolku
oazi vo oblasta ^e~ ima ~len -o vo ograni~ena pozicija, sp. grad'o.

2.3. Vo site drugi makedonski * > /o/-govori ~lenskata morfema kaj

imenkite od ma{ki rod {to zavr{uvaat na soglaska glasi -ot (> ut vo
govorite kade {to se vr{i redukcija na o > u vo neakcentirana pozicija),
odnosno -o (> u) vo govorite kade {to se zagubilo finalnoto -t.
Geografski ovie raznovidnosti se raspredeleni na sledniot na~in.

2.3.1. Morfemata -ot se upotrebuva vo ohridsko-prespanskite,

debarskite, ki~evsko-pore~kite, skopsko-vele{kite i polo{kite govori (vo
poslednive so isklu~ok na nekolku punktovi kade {to -t se zagubilo) od
zapadnoto nare~je, potoa vo tikve{ko-mariovskite, a -ut vo
dolnovardarskite na celiot prostor od Lagadinskoto Ezero do Kajlar i na
sever pribli`no do linijata Embore (Kajlarsko) Ostrovsko Ezero
Po`arsko Tu{in (na vodensko-meglenskoto podra~je) Gevgelija Dojran
Kuku{, kako i vo ju`niot del na kosturskoto podra~je vo oblasta
Kostenarija ju`no od linijata Nestram Stari~ane. Sp. primeri: lebot,
kamenot, beliot, golemiot (Ohrid, Resen, Debar, Ki~evo, Pore~e, Gos-
tivar, Tetovo, Skopje, Veles, Kavadaraci, Mariovo), pr'agut, 'orejut, go-
l'emjut / gol'emut (Nestram), m'eut, mbarut, m'isurut (Ezerec, Sni~eni),
l'ebut, k'amenut (Ranci Kajlarsko), m'`ut, ni{'anut, ml'adjut
(Meglen), p'esukut, `'arut, glu'jut / gluvjut (Enixe), n'osut, b'eljut (Gu-
menxa), n'osut, z'ajcut, 'ubafjut/'ubavut (Stojakovo, Furka Gevgelisko),
n'o`ut, m'eut, dr'ugjut, ed'injut (Ambar ]oj Kuku{ko), ~uv'ekut
(Gradobor Solunsko), br'akut, m'ojut, no grd'ot (vo akcentiran slog

159
Visoka, sp. Maecki, 1936 : 101). Izoglosata na ~lenot -ut napolno se
poklopuva so redukcijata na /o/ vo /u/.

2.3.2. ^lenot -o dominira vo isto~nite makedonski govori {to se

nao|aat isto~no od linijata Kriva Palanka Kratovo [tip Dojran
Kuku{ Visoka (Lagadinsko), potoa na eden po{irok i kontinuiran areal
vo jugozapadna Makedonija na pravecot Prilep Bitola Lerin Kostur
Kor~a i vo nekolku punktovi vo Polog na pograni~jeto me|u tetovskiot i
gostivarskiot govor (vo selata ^elopek, Sten~e, Volkovija), sp. brego,
lebo, noso, pato, umo (Popovski, 1970 : 63). Granicata me|u
raznovidnostite -ot i -o na prespanskoto govorno podra~je odi po
pravecot Konsko [trbovo (sp. ~ojako, stiso) [ulin, (stiso, skapio)
Braj~ino, a na bitolskiot teren taa se poklopuva so govornata granica
me|u demirhisarskiot i bitolskiot (Vidoeski, 1985 : 29). I na prilepskiot
teren izoglosata na ~lenot -o se poklopuva so govornata granica me|u
prilepskiot i pore~kiot na zapad i vele{kiot na sever. Raznovidnosta -u
(< o) se javuva vo nekolku punktovi vo Lagadinsko pokraj -'o, sp. buf
b'ufu, va{ v'a{iju, no brak brk'o (Suho, Maecki, 1936 : A 101), brek
br'egu, m'`u, ~'uv'eku (Negovan, Vidoeski, 1991 : 16); i nekolku primeri od
drugite govori: d`'d'o, vlk'o, k'on'o (Ilinec Lagadinsko, Maecki, 1936),
grd'o, v'olo, st'ario (Sekavec, Savek Sersko, Ivanov, 1972, karti 81, 82;
Vidoeski, 1990 : 61, 65), s'ono, drug'aro, gl'uhjo (Krecovo, Mutulovo
Kuku{ko), gl'aso, k'ojno, b'olnio / b'olnjo (Dojran, Peev, 1979 : 71; 1987 :
191), breg'o, z'e}o (Petri~), breg'o, dv'oru, no k'one (Razlog, Blagoevgrad), od
kostursko-lerinskiot region: ~ov'jko, gol'jmio (Bobo{tica, Mazon, 1936 :
53, 70), dv'oro, br'ato, deb'elio (Kostur), l'ebo, st'arjo (Gra`dano
Prespa), ~'oveko, n'a{io (Lerin), dvoro, belio (Prilep, Bitola, i redovno
taka vo strumi~kiot, radovi{kiot, {tipskiot, ko~anskiot, kratovskiot,
del~evskiot, berovskiot).

2.3.3. Vo dramskoto, gocedel~evskoto, razlo{koto govorno podra~je, vo

severniot del na blagoevgradskiot govor i vo del od male{evskite sela zad
istoriski mekite soglaski ~lenot -e (-et vo ziljahovskiot govor) e dobien
po fonetski pat so preglas na * (*'t > -et), {to zna~i deka e taa stara
pojava. Najdosledno vo taa pozicija preglasenoto -e(t) se javuva vo
dramskata i gocedel~evskata grupa govori, kade {to dobro se ~uva starata
mekost na soglaskite, sp. k'o{'t, n'o`'t, k'on't, p't't, gr'oznit
(Ziljahovsko), k'o{', n'o`', p't', k'on', g'olie (Mrva{ko, Ivanov, 1977 :
152), k'uon', kl''u~', c'ar', n'uo`', m'`', g'uost', z'et', k'amen'e, i
redovno kaj pridavkite (so vmetnato j): dbr'ij, m'alk'ij, vis'uok'ije (vo
gocedel~evskiot, Mir~ev, 1936 : 34), d`d'e, den'e, k'one, kr'ale, ma`'e,
p'ate, tuv'are, c'are, potoa skratenite formi na posesivnite zamenki
n'a{e, v'a{e, tv'oe, pokraj breg'o, z'abu, i redovno -a kaj pridavkite: b'li,
gul'mi (vo razlo{kiot, Aleksiev, 1931 : 111). Na razlo{kiot teren,

160
kako {to poka`uvaat privedenive primeri, se razgrani~uvaat ~lenskite
morfemi -e i -a na toj na~in {to -e se zadr`alo kaj imenkite, a -a kaj
pridavkite.
Vo berovskiot i blagoevgradskiot govor, kade {to starata mekost na
soglaskite se zagubila, ~lenot -e ve}e se leksikaliziral vo ograni~en broj
slu~ai, sp. kraj kr'ae, soj s'oe, br'i~e, kl''u~e, or'a~e, vodeni~'are, do`x'e,
k'one, n'o`e, no i ma`'o, 'e`o, car'o, yver'o, prij'atelo (Peh~evo), do`x'e,
kl'u'~e, p'ate, kon k'one, dv'are, of~'are, or'a~e, kov'a~e, pokraj broj'o,
raj'o, ma`'o, car'o, den'o, 'e`o, kr'al'o, z'eto (Berovo), do`d'e, tov'are,
vodeni~'are, doma}'ine, lep'i~e, no prij'atelo, d'evero, z'eto, e`'o, ma`'o,
car'o (Rusinovo Berovsko). Podosledno -e se ~uva kaj pridavkite: b'elie,
'of~ie, slab'ie (Peh~evo), zdrav'ie, slab'ie, bz'ie, b'osie (Berovo), star'ie,
mlad'ie, n'ovie (Vladimirovo), {ir'ok'ie, d'edovie, Milan'ovie, b'elie
(Rusinovo site primeri se od mojot bele`nik). Vo sosedniot del~evski
govor ~lenski formi na -e ve}e ne se sre}avaat, sp. ub'avio, p'vio
(Istevnik), kr'otkio, pl'itkio (Vir~e), 'eder 'edrio, j'ak'ijo (Lukavica
Del~evsko). U{te pogolemo {arenilo vo ovoj pogled poka`uva
blagoevgradskiot (gornoxumajskiot) govor, sp. k'one, kr'aje, 'arnije, b'elije,
gol'emije, no i n'o`o, car'o i dr. (Stoilov, 1904 : 4; BDA III, karta 179).
Kako {to se gleda od privedenive primeri vo berovskiot, blagoevgrad-
skiot i razlo{kiot govor ~lenot -o stanuva podominanten i se {iri za
smetka na ~lenot -e.

2.3.4. Od dijalekten aspekt interes pretstavuva edna pojava {to se

nao|a vo proces vo ~lenskata forma za ma{ki rod kaj pridavkite vo nekoi
govori. Se raboti za slu~aite od tipot jakio(t) > jakjo(t) > ja}jo(t) >
ja}o(t). Na eden {irok areal na pravecot Kor~a Nestram Kostur
Kajlar Voden Kuku{, na istok s# do granicata so lagadinskite i
serskite govori, i na sever na pojasot Strumica Radovi{ [tip
Kumanovo pokraj starata ~lenska formacija ima tendencija ~lenskata
morfema za ma{ki rod da se dodava neposredno na neopredelenata forma
kako {to e toa kaj formite za `enski i sreden rod i vo mno`inata, a
verojatno i po analogija na niv podzasilena i od ~lenskata forma na
imenkite od ma{ki rod na soglaska. Taa tendencija se realizira na dva
na~ina: so neposredno lepewe na ~lenskata morfema na osnovnata
pridavka (bel + ot : bela + ta, belo + to, beli + te) i/ili so
desilabizacija na /i/ vo /j/ (fonetskata pozicija, pred vokal, toa go
ovozmo`uva vo odnosnite govori) pri {to ~lenot se pro{iril vo -jot
(beliot > beljot), se razbira, do kolku ne se javat nekakvi fonetski ili
morfolo{ki pre~ki. Procesot najmnogu naprednal vo dolnovardarskite
govori i vo ju`niot pojas na kajlarsko-kosturskoto podra~je; sp.: gol'jmjo
pokraj dobr'io (Bobo{tica Kor~ansko), gol'emjut / gol'emut pokraj
gol'emiut (Nestram), b'eljo, gl'uvjo, vis'ikjo, kis'eljo, n'egovjo i n'egovio,
gluf gl'ufjo (Mawak, Markoveni, Tioli{ta, Gabre{ Kostursko),

161
l'o{jut, sif s'ifjut, vis'okjut i vis'okut (Tremno Kajlarsko), b'el'ju,
zil'en'ju, vis'okju (^egan Lerinsko), gul'emjut, v'a{jut, g'ornjut, n'ovjut,
dom'a{njut, b'o`jut, k'ozinut (kozin), l'erinckjut (lerincki), sk'opckjut
(G. Rodevo Meglen), d'injut, j'akjut, ~'u`djut (Voden), b'olnjut, gl'adnjut,
ub'afjut (Gumenxa), 'arnjut, l'o{jut, dib'eljut (Gevgelija), ml'adjut, p'et-
jut, dr'ugjut, n'isuk n'isukjo (Furka Gevgelisko), vis'okjo, {ar'enjo,
b'olnjo pokraj b'olnio, n'iskjo i n'is}o (Dojran), n'a{jo, gl'uhjo, vis'o}jo / vi-
s'o}o, c'rnjo / c'rnio (Krecovo), n'egovjut, st'arjut, i m'alkut, {iro}ut,
dlb'o}ut (Kuku{; Peev, 1979 : 74; 1987 : 198), 'arenjo, ed'enjo, bog'atjo, no 'of-
~io, b'itolskio, p'etio (Radovi{), b'olenjo, d'edofjo, kr'otokjo, Iv'anovjo
(Trkawe Ko~ansko), dlb'okjo, t'u|jo (Sudi} Svetinikolsko), gol'emjot
/ gol'emot, deb'eljot / deb'elot (Tikve{ko), p'vat, dr'ugat, t'urskat
(P~iwa), dr'ugat pokraj dr'ugijat (Ora{ac), l'o{jat, vis'okat, b'istrat
i b'istarat (Dovezence, Kumanovsko), m'odarat, gol'emat, d'oqanat ([.
Rudare Kratovsko), Mil'anovat, {ir'okat (Odreno, Rankovce
Krivopalane~ko, Vidoeski, 1962 : 158 nt.)
Tendencijata da se dodava ~lenot vrz neopredelenata forma najdobro
go ilustriraat primerite od tipot 'ostar 'ostarat, m'odar m'odarat,
b'olen b'olenat / b'olenot i drugi.
^lenuvanite formi so -jo(t) najdosledno se upotrebuvaat vo govorite
kade {to se zagubila soglaskata -t za da se izbegne mo`nata omonimija so
neopredelenata forma za sreden rod, sp. bel-j-o : bel-o, zelen-j-o : zelen-o,
visok-j-o : visok-o, no: bel-ot, zelen-ot / -at, visok-ot, pokraj beljot itn.
Vo nekoi lokalni govori, glavno vo dolnovardarskite i vo
kosturskite, na ovoj na~in dobienoto j mo`elo da ja palatalizira
prethodnata soglaska ako e taa -l, -n, -k, -g, poretko -t i -d, bidej}i samo
tie vo odnosnite govori mo`at da imaat meki parnici. Vo takov slu~aj
palatalnata soglaska se javuva istovremeno i kako relevanten priznak za
morfolo{ko diferencirawe (so neopredelenata forma za sreden rod).
Sporedi primeri: b'eljot > b'el'ot, zel'enjot > zel'en'ot, vis'okjot >
vis'o}ot, bl'agjot > bl'a|ot, j'a}ot, n'is}ot (Mangila Kostursko),
vis'o}ut, biv'olc}ut (: bivolcki < bivolski), uf~'arc}ut (Tremno), vi-
s'o}u, {ir'o}u (Embore Kajlarsko), gol gol'o, bel bel'o, vern'o, zele-
n'o, gorn'o, `elezn'o, babin'o, viso}o, mek me}o, nis}o, {iro}o, bla|o (:
belo, zeleno, nisko, blago), no: golemjo, dobrjo, lo{jo, starjo (: golemo,
dobro, lo{o, staro) vo dolnoprespanskiot ([klifov, 1979 : 51), vis'o}jut,
j'a}jut, bl'a|jut pokraj j'a}ut, n'is}ut, bl'a|ut (Mandalevo Vodensko),
b'eljo i b'el'o, d'injo / d'in'o, c'rnjo / c'rn'o, vis'o}o, dr'u|o (Mutulovo
Kuku{ko; Peev, 1987 : 197).
Vo nekoi lokalni govori vo Vodensko i vo Kuku{ko sekvencite -}u(t)
i -|u(t) se preosmislile kako posebni formanti pa se prenesle i na pri-
davskite osnovi {to zavr{uvaat na -t i -d, a i vo drugi slu~ai, sp.
tr'et}ut, sk'at}ut, {'es}ut (< {est}ut), dev'et}ut, ml'a|ut (: tret,

162
sakat, {est, devet, mlad, Mandalevo Vodensko), v'et}ut, p'et}ut,
sl'ap}ut i sl'ab|ut, zdr'av|ut (Gumenxa), v'et}ut (: vet), bog'at}ut
(Krecovo Kuku{ko).
Siot priveden materijal e, glavno, od govornoto podra~je kade {to do-
minira morfolo{ki stabiliziran akcent i kade {to e silno izrazena
kvantitativnata redukcija kako rezultat na koja pred ~lenskite morfemi
samoglaskite ~esto se ispu{taat (sp. `'ena `'enta, s'elo s'elto, kul'ena
kul'enta, zel'enite zel'ente).

2.3.5. Vo vrska so ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite treba da

obrneme vnimanie i na obrazuvaweto na ~lenskite formi od tipot na
drugjut vo govorot na Visoka vo Solunsko i dr'ugojet / drugujet vo
goranskiot govor.
Vo viso~kiot govor formite kako gul'mjut (brat), dr'ugjut (d'en'),
dl'ngjut, str''dnjut, n''eguvajut, n''ejnjut, t'hnjut upatuvaat na
poinakov razvitok na zavr{okot *-j(t) otkolku vo ~lenskite obrazuvawa
od tipot na drugiot; procesot tuka odel po ovoj pat: *-j > j, odn. -aj vo
neakcentirana pozicija (Golomb, 1962/63 : 207).
Vo goranskiot govor i vo govorot na Makedoncite muslimani vo tetov-
skite sela Urvi~ i Jelovjane opredelenata pridavska forma zavr{uva na -
o(j)et (vo nekoi lokalni govori -u(j)et po izvr{enata redukcija na o vo u):
bosojet, dobrojet, gotovojet, jakojet, krivojet, ostrojet, praznojet (s.
Dikance), golemujet, starujet, gladnujet, niskujet (Mlike). Zavr{okot *-
j(t) > ojet (> ujet). Po analogija na ovoj zavr{ok se preobrazuvale i
~lenskite morfemi na -v i -n : -o(j)ev, -o(j)en : dobrojev, bosojev, starojev, i
dobrojen, bosojen, starojen, odn. dobrujev, dobrujen (Vidoeski, 1986 : 62-63).

2.3.6. Ostatoci od sinteti~kata deklinacija na ~lenskite formi osven

vo goranskiot, skopskocrnogorskiot i krivopalane~kiot, za koi ve}e stana
zbor pogore, se zapazile vo `ivata re~ u{te vo bobo{tenskiot
(kor~anskiot) makedonski govor i delumno vo kumanovskiot.
Vo kor~anskiot govor se zapazeni dativot ednina i mno`ina za site
tri roda i genitiv-akuzativ ednina kaj imenkite (i pridavkite) od ma{ki
rod. Ja davame celata paradigma:

star'ec-o starc'i-ti
starcu-t'omu starc'i-tim
starc'a-t'ogo

sestr'-ta sestr'j-te
sestr'j-tuj sestr'j-tem

sel'o-to sel'a-ta
selu-t'omu sel'a-tam

163
i kaj pridavkite

gol'jm-jo(-io) golem'o-to golem'a-ta

goleme-t'emu golemj-tuj
goleme-t'ego
golem'i-ti golem'j-te golem'j-te
golem'i-tim golem'j-tem golem'j-tem
(Mazon, 1936 : 54, 60-62, 70).

Dativnata sinteti~ka forma od ma{ki rod mo`e da se sretne u{te vo

dolnoprespanskiot i vo jugozapadnite kosturski sela, no ve}e kako leksi-
kalizirana osobenost i vo posesivni iskazi i toa prete`no kaj li~nite
imiwa, sp.: Ristotomu ~upeto, Petrotomu ku}ata, carutomu sarajo,
poputomu ~upata, carutomu dvoro (Nivica), odi na poputomu ako ti e
krivo, grobutomu vratata (Braj~ino Prespa), gospot'om rab'ota e t'as,
vragot'om rab'ota, Naset'om d'ete, Petret'om // na Petreto, Ilet'om,
Jorgot'om (Ezerec).
Vo kumanovskiot govor posebni ~lenski morfemi ima vo op{tata
forma kaj odu{evenite imenki od ma{ki rod (-toga) i kaj imenkite na -a (-
tu), kako i vo skopskocrnogorskiot govor. Taka celata ~lenska paradigma vo
toj govor glasi:

st'arc-t st'arci-te
st'arco-toga

`'ena-ta `ene-te
`'enu-tu

s'elo-to s'ela-ta

sp.: l'ebt sstin'a, mumur'uzt e d'obar ized'o ga l'ebt, l'ebovite, kaj

odu{evenite: b'ivolt sk{'i si n'ogu, isk'araj b'ivolotoga iz b'a{~u; j'a
ga g'a|a 'orlotoga; anx'ijata nap'il se vn'al se kud'e anx'ijutu; padn'a u
d'upkutu, d'aj mi gu t'orbutu (Vidoeski, 1962 : 146 nt).

Zabele{ka: Vo ju`nite kumanovski sela ~lenskite morfemi -toga i -tu se

mnogu retki.

2.3.7. Vidlivi ostatoci od akuzativnata fleksivna ~lenska forma kaj

imenkite od `enski rod osven vo severnite makedonski govori (sp. vid'o gu
`'enutu, re~'e na `'enutu, ss lop'atutu, pret k'u}utu, preko n'o}tu
d'o{le samov'ile, v'e~ertu Kumanovo, Vidoeski, 1962 : 148; na planinutu,
stavil u torbutu, no}tu, ve~ertu Ku~evi{te Skopsko; zele

164
poga~utu, na nogutu Vratnica, Roga~evo Tetovsko), nao|ame i vo
jugoisto~nite periferni govori, sp.: krft', smrt', rk't, v''arta,
du{''ta vo gocedel~evskiot (Mir~ev, 1936 : 72, 183), krft', smrt',
n{t' vo mrva{kiot i ziljahovskiot, odn. krft', smrt' vo
~e~kiot (Ivanov, 1977 : 154).
Primerite: pet''ahto, {est''ahto (: pet''ah, {est''ah), poznati vo
gocedel~evskiot i vo dramskite govori pretstavuvaat ostatoci od stariot
genitiv mno`ina (Mir~ev, 1958 : 83; Ivanov, 1977 : 154).

2.3.8. Od dijalekten aspekt interes mo`e da pretstavuva i

distribucijata na nekoi ~lenski morfemi.
Taka, na primer, ~lenot -to (vo govorite so redukcijata -tu) po
analogija od zbirnata mno`ina (snopje snopjeto, lisjeto) se pro{iril i
na imenkite od ma{ki rod {to obrazuvaat mno`ina so nastavkite -ove, -e, -
je, sp. k'owe k'oweto, g'osje g'osjeto, m'a`jeto, stog'ove stog'oveto
(Ro`den Mariovo), g'osje g'osjeto, vol'ove vol'oveto (Strumica,
Radovi{, [tip, Ko~ani), m'a`je ma`j'eto, dvar'e dvar'eto, kova~'e
kova~'eto, b'ivolje b'ivoljeto, 'izvorje 'izvorjeto (vo male{evskite,
blagoevgradsko-petri~kite govori), g'osti g'ostitu, pr'sti
pr'stitu (< g'oste g'osteto, pr'ste pr'steto) (Voden), dv'orv'eto,
sv'ekur(e)to, l''ujto (vo gevgeliskiot, kuku{kiot), br''aguvetu, p'ojasetu,
'obrazetu, sf'atufcetu (vo su{koviso~kiot govor), g'osteto, gr'adoveto
(vo serskite, dramskite, gocedel~evskite govori), volov'etu, gradin'aretu
(Razlog), a vo nekoi govori taa se pro{irila i na imenkite od `enski rod
{to obrazuvaat mno`ina so nastavkata -e, sp. k'oze k'ozeto pokraj
ma`'eto, l''udeto, s'inoveto (Petri~), 'ofceto, k'ozeto, r'c(e)to,
n'ojz(e)to (Kuku{). Vo male{evskite govori procesot na analogijata se
zaprel samo na imenkite od ma{ki rod, sp. ribar'eto, ora~'eto, ma`'eto
ma`j'eto, no r'ace rac'ete, noz'ete (Berovo, Peh~evo).
Vo oddelni govori, isto taka po morfolo{ki pat, se nalo`il ~lenot -
ti mesto -te kaj imenkite {to obrazuvaat mno`ina so nastavkite -i, sp.:
breg'ovi breg'oviti, l''udi l''uditi, d'eci d'eciti, of~'ari-ti, no:
n'ive n'ivete, god'ine god'inete (vo nestramskiot i kostenariskiot
govor vo Kostursko), b'ubreci b'ubreciti, venc'i venc'iti, i vo `.r.
r'ki rk'iti, s'lzi - s'lziti, pa duri i s'rci - s'rciti (od s'rce,
verojatno so redukcija na e vo i; s. Dervi{an, Ziljahovsko).
Vo nekoi govori po morfolo{ki pat e istisnat ~lenot -to i zamenet
so -te vo formite na zbirnata mno`ina, sp. grobje grobjete, koljete,
kamewete, lisjete, snopjete, ili kamewene, kameweve, twene (vo
skopskocrnogorskiot), lisjete, snopjete (Vratnica, ^elopek Tetovsko),
kamewete, snopjete (: ribe ribete, Kumanovsko, Vidoeski, 1962 : 149), i vo
nekoi lokalni govori vo Sersko, Dramsko i Gocedel~evsko: g'ostete,
vol'ovete (Ivanov, 1972 : karta 85).

165
 Tendencijata ~lenskata morfema da se upravuva sprema zavr{okot na
neopredelenata imenka u{te podosledno e izrazena vo goranskiot govor,
sp.: mu`i mu`iti / mu`ivi / mu`ini, no`oi no`oiti / no`oivi /
no`oini, o~i o~iti / -vi / -ni, kamewe kamewete / -ve / -ne, `ene `enete
/ -ve / -ne, dativ: sestriti / -vi / -ni, dobrojzi dobrojziti / -vi / -ni, dativ
mn. starcitim / -vim / -nim, sestretem, itn., kako i vo bobo{tenskiot govor,
sp.: starc'iti golem'iti starc'itim, sestr'jte sestr'jtem,
golem'jte golem'jtem, i dr.

166
 2.4. FORMITE NA GLAGOLOT sum VO PARADIGMATA
NA SEGA[NOTO VREME

1. Vo sovremenite makedonski dijalekti pomo{niot glagol sum vo

sega{no vreme se javuva vo slednive paradigmi:

1.1. sum, si, (j)e, sme, ste, se Veles, Bitola (Kukure~ani), Ohrid (Quba-
ni{ta),

1.2. sum, si, je, sme / sne, ste, se Mariovo (Manastirec), Bitola
(Orizari),

1.3. sum, si, (j)et, sme / sne, ste / sve, se Tikve{ (Fari{),

1.4. sum, si, (j)e, sme, sve, se Skopsko (Blatija),

1.5. sum, si, (j)e / (j)et, sme / sne, ste / sve, se Bitolsko (Dihovo, @ivojno,
Puturus), Prespa (G. Kru{je),

1.6. sum, si, (j)e, sme / sve, st Gostivar,

1.7. sum, si, jet, sme, ste sa / sat Tetovsko (Sten~e, Volkovija, Urvi~),

1.8. sum, si, (j)e / (j)et, sne / sme, ste / sve, se / set Prilepsko (Prilep,
Krapa, Debre{te), Prespa (Leskoec, Stewe), Bitolsko (\avato), Demir
Hisar (Slep~e),

1.9. sum, si, je, smo, sve, sa Tetovsko (@il~e, Jegunovce, ^elopek),

1.10. sum, si, je, smo, ste, sa Tetovsko (Sedlarce),

1.11. sum, si, e, sme (sm, smi), ste (st, sti), sa Kuku{ (Krecovo),

1.12. sum, si, e, sne, ste, se Kostursko (Rupi{ta, Kumani~evo),

1.13. sum, si, e / esti, sme, ste, se Kostursko (Psore, Grat~e, Gorenci),

1.14. su, si, e, sme, ste, se Gali~nik, Klepa (Gradsko, Pravednik),

167
 1.15. su, si, e, sme / sne, ste, se Mariovo (Vitoli{te, Staravina),
1.16. su, si, (j)e, sme / sne, sve / sfe, se Ki~evo, Pore~e, Debar, Stru{ko
(Vev~ani), Bitolsko (Kanino, Paralovo),
1.17. sam / sm, si, (j)e, sme, ste, sa [tipsko (Pripe~ani), Radovi{,
Strumi~ko (Gabrovo, Smolare), Ko~ansko, Blagoevgradsko, Dramsko
(Zrnevo, G. Brodi, Grmen), Sersko (Kalendra, Sekavec), Solunsko
(Gradobor, Negovan), Kuku{ko (Ambar ]oj), Vodensko (Mandalevo,
Vadri{ta, G. Rodevo),

1.18. sam / sm, si, (j)e, sne, ste, sa Meglen (Tresino, Volkojanovo),

1.19. sam, si, (j)e, smo, ste, sa (su) Tetovsko (Vratnica), Skopska
Crnogorija (^u~er, Mirkovci), Kumanovsko, Krivopalane~ko (Ogut),

1.20. som, si, je, smo, sve, sa Tetovsko (Tearce),

1.21. sa, si, e, sma, sta, sa Prespa (Gra`dano),

1.22. sa, si, jet, sne, ste, sa Prespa (Lak),

1.23. sa, si, i, sni, sti, s, negirani: n'sa, n'si, n'ji / n'j, n'sni,
n'sti, n'sa Solunsko (Suho, Visoka),

1.24. si, si, e / esti, sne, ste, se Kostursko (Tioli{ta, Bap~or),

1.25. se, si, e / esti, sme, ste, se Kostursko (@erveni, Pozdivi{ta),

1.26. se, si, e / esti, sme / sne, ste, se Kostursko (Kr~i{ta, Kosinec, Gab-
re{, Vambel),

1.27. esa, esi, esti / eje, esme, este, ese; sj, si, e, smj, stj, se / sj,
negirano: njse, njsi, nj, njsme, njste, njse; n'esa, n'esi, n'esti / n'e /
n'eje, n'esme, n'este, n'ese Kor~ansko (Bobo{tica),

1.28. esa, esi, esti, esne, este, ese Kostursko (Slimnica),

1.29. esam, esi, esti, esme, este, ese Kostursko (Novo Selo),

1.30. ese, esi, esti, esme, este, ese Kostursko (Radigo`e, Nestram),

1.31. esi, esi, esti / je, esme, este, se Kostursko (Markoveni),

1.32. esi, esi, esti, esne, este, ese Kostursko (Parni~eni).

168
 2. Od prethodniov materijal proizleguva deka vo dijalektniot jazik se
sre}avaat edna polna (dolga) forma so osnovata es- i edna kratka (bez ovaa
osnova). Polnata forma sama ili nasporedno so kratkata se javuva na
ograni~ena teritorija samo vo jugozapadnite kosturski sela i toa vo
oblastite Kostenarija i Nestram, i samo vo nekolku ju`ni sela na
Kore{~ata {to neposredno grani~at so Nestramsko, osven toa i vo
makedonskite govori vo Kor~ansko (Bobo{tica i Drenoveni). Severnata
izoglosa na dolgite formi za 1 i 2 l. edn. i 1-3 l. mn. dopira pribli`no do
linijata Radigo`e Markoveni. Polnata forma za 3 l. edn. (esti) se
sre}ava po{iroko konstatirana e gotovo na seto kostursko govorno
podra~je, potoa vo jugozapadnite prespanski sela na sever do Leska i
[ulin i vo nekolku sela vo Debarsko (Xepi{te, Papradnik) i toa samo vo
govorot na Makedoncite muslimani. Na seta druga teritorija na et-
nografska Makedonija se upotrebuvaat samo kratkite formi od odnosniov
glagol.

3. Polnata forma za 1 l. edn. se javuva vo morfemskite raznovidnosti:

esa (Bobo{tica, Slimnica), esam (Novo Selo), ese (Nestram), esi
(Markoveni, Sni~eni), esem, esm (vo Kostenarijata). Vo oformuvaweto na
privedenive oblici vlijaele i fonetski i morfolo{ki faktori. Stsl.
sm} > sqm (esqm po ispa|aweto na j pred inicijalnoto e) so pojava na
sekundaren 2, koj posle se reflektiral vo /a/, odn. //. Podocna po
analogija na drugite glagoli od e- i i-konjugacija nastavkata -m se
ispu{tila (sp. esam > esa : bera, nosa). Po morfolo{ki pat se dobieni i
formite ese, esi, no na podrug na~in: vo esi krajnoto -i se generaliziralo
vo celata edninska paradigma (sp. 1-2 l. esi, 3 l. esti); ese najverojatno e
obrazuvano spored mno`inskata paradigma!
Formata za 3 l. edn. esti (stsl. stq) obrazuvana e spored glagolite od
i-osnovi (esti : nosi). Vo nekolku debarski sela taa se sre}ava i vo
raznovidnosta estit (Xepi{ta, G. Papradnik), kade {to e -t vneseno od
drugite glagoli (estit : nosit, sedit). Vo bobo{tenskiot govor pokraj
esti se javuva i oblikot eje (Mazon, 1936 : 79), obrazuvan so kontaminacija na
esti i je (esti X je > eje) i so naslon na glagolite od tipot pije.
Spored formite za 1 i 2 l. mn. esme (stsl. smq : ste), este obrazuvan e
i oblikot za 3 l. mn. ese.

4. Kratkata forma za 1 l. edn., koja istoriski e dobiena so ispu{tawe

na prviot slog je- (sm} > sm}), se sre}ava vo fonetskite raznovidnosti:
sm, sam, som, sm, sum, su, sj, se, si. Vo prvite ~etiri oblici (sm, sam, som,
sm) imame regularen razvoj na sek. 2 : ()sm} > ()sq2m > sm / sam / som /
sm; sum e dobieno kako rezultat na labijalizacija na o vo u pred -m, a po
ispu{taweto na m, {to se izvr{ilo po analogija na drugite glagoli, sum >

169
su, sam > sa. Formite se i si se preobrazuvani spored polnite (ese : se, esi :
si). Bobo{tenskoto sj e od sekundarno poteklo.
Na geografski plan privedenive formi se distribuirani na sledniot
na~in.
Formite bez m (su, sa, se, si, sj) se sre}avaat sami ili nasporedno so
formite so m vo jugozapadnite makedonski dijalekti, kade {to nastavkata -
m otsustvuva i kaj drugite glagoli. Formata sa e zabele`ana vo nekolku
dolnoprespanski sela (Lak, Gra`dano, Leska, [ulin, Globo~eni) i vo
su{koviso~kiot govor (Golomb, 1960 : 149); se ima po{irok areal vo
severozapadniot del na kosturskoto govorno podra~je (Smrde{, @erveni,
Pozdivi{ta, Kosinec, Breznica, Lobanica, Kr~i{ta), a si e ograni~eno do
selata od potesnoto podra~je (Kostur, Tioli{ta, Bap~or, Gabre{, O{~ima
i u{te nekolku drugi sela vo poleto). Zna~itelno po{irok areal zafa}a
formata su; taa dominira vo ki~evsko-pore~kiot, malorekanskiot,
debarskiot, drimkolsko-golobrdskiot, stru{kiot govor, a nasporedno so
sum se javuva u{te vo bitolskiot, demirhisarskiot, prilepskiot i vo del
od mariovskiot i vele{kiot govor (karta 1.)
Na seta druga teritorija na makedonskiot jazik se upotrebuvaat
formite so -m : sum prevladuva vo polo{kite, vo skopskiot blatski govor,
vo rekanskiot, ohridskiot, lerinskiot, kajlarskiot, paralelno so su,
vidovme, vo govorite vo Pelagonija i vo Vele{ko. Vo severnite govori na
pravecot Vratnica (Tetovsko) Skopska Crna Gora Kumanovo Kriva
Palanka i vo sersko-dramskiot (Ivanov, 1972 : karta 118) se upotrebuva
oblikot sm. Vo isto~nite makedonski dijalekti isto~no od linijata
Skopje Katlanovo Gradsko Demir Kapija Ostrovsko Ezero Kajlar
dominira formata sam, koja vo dolnovardarskite govori poradi
redukcijata na neakcentiranoto /a/ vo // ima varijanta ima varijanta sm
(Ilixievo, Mandalevo Vodensko, Gradobor Solunsko). Formata som
zabele`ana e vo nekolku punktovi vo Tetovsko (Tearce), Krivopalane~ko
(@idilovo), Lerinsko (Ek{i Su) i vo Ziljahovsko (Kon~en), a sm vo
dolnokosturskiot (Ezerec).

5. Formata za 2 l. edn. na seta teritorija glasi si (stsl. -si).

6. Kratkata forma za 3 l. edn. od odnosniov glagol se sre}ava vo razno-

vidnostite: (j)e (koja na istoriski plan pretstavuva prv del od postariot
oblik stq), (j)et, (j)i, ja, j, ej, j. Formata e ili je (so fakultativno j)
mo`e da se smeta op{tomakedonska; (j)i, ja, j se samo fonetski
raznovidnosti na je dobieni so redukcija na neakcentiranoto e > i, , a, i se
javuvaat vo oddelni punktovi vo jugoisto~nite govori, sp. i vo su{ko-
viso~kiot govor (Golomb, 1960 : 149), j vo vodenskiot (Strupino,
Kulakija), kuku{kiot i dramskiot (Kalapot, Tisovo, sp. Ivanov, 1972:
karta 119). Formata (j)et e obrazuvana spored 3 l. edn. na drugite glagoli
(sp. jet : berit, nosit) i se javuva nasporedno so (j)e vo nekolku polo{ki

170
sela (Sten~e, Volkovija), vo Prespa (Stewe, Leskoec, Konsko, Lak, i dr.) i
vo bitolsko-prilepskoto govorno podra~je podrazbiraj}i go tuka i
demirhisarskiot govor. Kuku{koto ej (Pataros, Ambar ]oj) e dobieno vo
rezultat na metateza od je, kako i enixevardarskoto j (Ilixievo) od j
(< je). Vo Gradobor (Solunsko) e > i kako rezultat na redukcija.

7. Vo 1 l. mn. konstatirani se formite: sme so fonetskite

raznovidnosti smi, sma, sm, potoa smo, i sne so raznovidnostite sni i sna
(karta 2.).
Formata smo ograni~ena e na severnite govori vo tetovskiot
(severno od linijata Sedlarce ^elopek), skopsko-crnogorskiot (severno
od linijata Novo Selo Radi{ani Miladinovci Vince), ov~epolskiot
na jug do selata Xidimirci i Vrsakovo, kratovskiot (na istok do linijata
Jami{te Mu{kovo) i vo krivopalane~kiot (na istok pribli`no do
Mo`divwak i Mete`evo).
Ju`no od spomenatata granica se upotrebuvaat formite sme i sne.
Prvata (sme) ima zna~itelno po{irok areal se javuva gotovo vo celoto
isto~no nare~je vklu~itelno so pirinskite i sersko-dramskite govori, i
vo Zapadna Makedonija vo skopskiot, vele{kiot, polo{kite i vo
debarskite govori, a nasporedno ili pokraj formata sne i vo del od
prilepsko-bitolskoto govorno podra~je.
Formata sne, kade {to e n vneseno od li~nata zamenka nie (nija), pre-
vladuva vo pore~kiot, ki~evskiot, ohridsko-prespanskite i vo severniot i
severozapadniot del na kosturskoto podra~je, a nasporedno so formata sme
se sre}ava u{te vo lerinskiot i vo govorite vo Pelagonija, vo oddelni
punktovi i vo kajlarskiot, meglenskiot, enixevardarskiot i su{ko-
viso~kiot.
Vo dolnovardarskite i vo lagadinskite govori poradi redukcijata na e
vo i i/ili vo se dobieni raznovidnostite smi vo Solunsko (Negovan),
sm vo dojranskiot i kuku{kiot (Krecovo). Po ist na~in se obrazuvani i
formite sni vo su{ko-viso~kiot i sn vo Gumenxa i vo nekoi kajlarski
punktovi. Oblikot sma vo nekoi lerinski (s. Patele) i vo dolnoprespanski
sela (Gra`dano) mo`e da se objasni i so analogija so zamenkata nija.

8. Vo 2 l. mn. pokraj ste (stsl. ste) se sre}ava i formata sve so razno-

vidnosta sfe, koja e obrazuvana po analogija so zamenkata vie (vie ste >
vie sve > vie sfe, so asimilacija na sv > sf). Vtorava forma (sve / sfe)
prevladuva vo centralnite, debarskite, gornopolo{kiot, vo del od
tikve{ko-mariovskoto podra~je i vo Ohridsko, ponegde paralelno so ste
(karta 3.). Formata ste ima zna~itelno po{irok areal. Raznovidnostite
sti vo nekoi lerinski sela, vo su{koviso~kiot i negovanskiot govor, st
vo Kajlarsko, Vodensko i Kuku{ko se objasnuvaat so redukcija na e > i, odn.
, kako i vo formite za 1 l. mn. smi, sni sm, sn. Poinakvo objasnuvawe

171
baraat formite sta vo nekoi dolnoprespanski (Gra`dano) i kosturski
(Slimnica) sela, i bobo{tenskoto stj.

9. Vo 3 l. mn. se upotrebuvaat formite: se, set, sj, sa, sat, s, st, su

(karta 4.).
Neposredni kontinuanti na stsl. oblik stq se formite sa, sat (* >
a), s, st (* > ) i su (* > u).
Od niv najgolemo prostranstvo zafa}a formata sa : se upotrebuva na
celiot prostor isto~no od linijata Kajlar Ostrovsko Ezero Demir
Kapija i Vardar do Veles; od Veles granicata odi ne{to poisto~no od
Vardar vo pravec na selata Rudnik Vince, od kade {to svrtuva na zapad
po granicata me|u skopskiot blatski govor i govorot na crnogorskite sela
do s. Ku~kovo i preku Suva Gora izleguva na pl. Bukovik. Vo gostivarskiot
govor pokraj sa se sre}avaat i formite sat (Sten~e, Volkovija i dr.) i st
(Pe~kovo), a vo severnite skopskocrnogorski sela mo`e da se ~ue i
fonetskata raznovidnost su (^u~er, Ku~evi{te). Oblikot se, koj e
obrazuvan po analogija sprema 1 i 2 l. mn., mo`ebi i so u~estvo na
zamenkata tie, (sp. sme sne, ste sve tie : se) se upotrebuva vo
zapadnite i kostursko-lerinskite govori zapadno od spomenatata granica
i pretstavuva edna od dijalektnite diferencijalni crti me|u zapadnoto i
isto~noto nare~je. Vo formata set, koja se upotrebuva nasporedno so se vo
nekoi punktovi na prilepsko-bitolskoto i ohridsko-prespanskoto govorno
podra~je, -t e vneseno od drugite glagoli.

10. Vrz diferenciraweto na formite od glagolot sum vo na{ite

dijalekti vlijaele, kako {to istaknavme pogore, i fonetski i
morfolo{ki faktori.
Fonetskite faktori doa|aat do izraz vo diferenciraweto na formite
za 1 l. edn. i 3 l. mn. Vo 1 l. edn. poradi razli~niot razvoj na sek. 2 (vo , a,
o, ) se dobieni formite sm, sam, som, sm. Po fonetski pat se dobila i
formata sum (so labijalizacija na o vo u). Vo 3 l. mn. zavisno od razli~niot
razvoj na nosovkata * vo oddelni dijalekti se dobieni formite sa (sat),
s (st) i su. Vo ju`nite makedonski dijalekti redukcijata povlijaela vrz
fonetskata realizacija na formite sam (> sm), (j)i i j (< je), smi, sm
sni, sn i sti st, svi sv (mesto sme, sne, ste, sve) i s (< sa).
Po morfolo{ki pat se dobieni formite su (-m e ispu{teno po
analogija na drugite glagoli kade {to otsustvuva toa), esti i estit vo 3
l. edn., oblicite sne, sve vo 1 i 2 l. mn. (spored li~nite zamenki nie, vie) i
se (set) vo 3 l. mn. (po analogija na 1 i 2 l. mn. od istiot glagol).

11. Najgolem del od spomenatite pojavi se izvr{eni vo zapadnoto dija-

lektno podra~je i vo kostursko-lerinskite govori. Polnite formi na
odnosniov glagol, vidovme, ograni~eni se na tesen pojas od jugozapadnata

172
periferija na makedonskiot jazik, na samoto pograni~je so albanskiot,
aromanskiot i gr~kiot. Formite sum (su), sne, sve (sfe) i se (set)
ograni~eni se na zapadnoto nare~je; sum (su) i se (set) spa|aat vo
karakteristi~nite diferencijalni osobenosti na zapadnoto nare~je, a
nivni ekvivalenti vo isto~nite i vo severnite govori se sam i sa. Oblikot
sve (sfe) vo 2 l. mn. isto taka ima svoj centar vo zapadnoto nare~je i
negovata isto~na i severna izoglosa ne gi preminuva granicite na
zapadnite dijalekti. Ne{to poograni~en areal vo ramkite na zapadnoto
nare~je ima formata sne vo 1 l. mn. i nejziniot centar se nao|a vo ju`niot
del na zapadnite govori i iradira kon jug i jugoistok. Formata smo funk-
cionira kako dijalektna osobenost na severnite makedonski dijalekti.

173
 2.5. NASTAVKITE ZA 3 LICE MNO@INA SEGA[NO VREME

0. Celta na ovoj prilog e da se poka`e inventarot na nastavkite za 3 l.

mn. na prezentot i nivnata teritorijalna distribucija na makedonskiot
jazi~en areal. Patem se zadr`uvame i na nekoi fonetski i morfolo{ki
pojavi koi{to neposredno vlijaele na strukturata na nastavkite.

1. Starata razlika vo nastavkite vo 3 l. mn. na prezentot *-t kaj glago-

lite od prvata, vtorata i tretata Leskinova grupa, sp. bertq, dvigntq,
znatq, i *-t kaj glagolite od ~etvrtata ili i-grupa i kaj nekoi od
atematskite, sp. nosxtq, vydxtq, do deneska se zadr`ala vo ograni~en broj
slu~ai samo vo razlo{kiot govor. Glagolite od i-grupa vo nego vo 3 l. mn.
zavr{uvaat na -a, ako pa|a akcentot vrz nastavkata, dodeka kaj drugite
glagoli ima nastavka - vo akcentiran slog, odn. -aa vo neakcentirana
pozicija, sp. gur', dr`', kip', sed', stu' (: dr`'ime, dr`'ite) : ber'a,
jad'a, plet'a (: ber'eme, ber'ete), i vo neakcentirana pozicija: gl'edaa,
k'opaa, p'jaa, p'i{aa, d'ojdaa (: k'opame, k'opate; p'eme, p'ete; d'ojdeme,
d'ojdete), a po analogija spored niv i m'islaa (: m'islime, m'islite) (s.
Ele{nica, sp. i Aleksiev, 1931 : 105).
Vo site drugi makedonski dijalekti se generalizirala edna nastavka kaj
site glagolski osnovi vo edni govori nastavkata *-t, vo drugi nastavkata
*-t odn. nivnite varijanti.

2. Na najgolemo prostranstvo se generalizirala nastavkata *-t, t.e.

nejzinite varijanti -at, -t, -u(t).

2.1. Nastavkata -at (so raznovidnosta -a) go pokriva centralniot i ju`-

niot areal na makedonskata jazi~na teritorija. Nejzinata zapadna izoglosa
dopira pribli`no do linijata {to ja so~inuva planinskiot venec [ar
Planina Bistra Ilinska Planina Baba Vi~, so nekoi skr{nuvawa
na ohridsko-prespanskiot del. Na sever izoglosata odi po pravecot na
selata Tearce (vo Polog) Volkovo Bardovci Butel Ara~inovo
Divqe (na skopskiot teren) Xidimirci Bogoslovec Sudi} (vo
Ov~epolieto) i na severoistok po pravecot: Tala{mance Psa~a
Dlabo~ica Mete`evo Luke (na krivopalane~kiot del). Na istok ovaa
nastavka dopira pribli`no do linijata {to ja so~inuvaat selata Verzjani
Kavakli Urvi{ta Lehovo (vo sersko-valovi{kata oblast, Ivanov,
1972, karta 117) i Kalimanci Kova~evo Breznica (na gocedel~evskiot
teren, BDA III, karta 203). Vo razlo{kiot govor, vidovme, nastavkata -a(t)
e ograni~ena na glagolite od 1-3 Leskinova grupa i vo neakcentirana
pozicija kaj glagolite od i-osnovi. Severno od linijata Razlog Bla-

175
goevgrad izoglosata na nastavkata -at prodol`uva na bugarskata jazi~na
teritorija. Sp. primeri: stanat, pirat, dr`at, c'ap'at, karat vo
su{ko-viso~kiot vo Solunsko (Golomb, 1960/61 : 148), ber'at, dr`'at,
le`'at (vo serskiot, petri~kiot, sandanskiot, blagoevgradskiot), nosat,
molat, vikat vo {tipsko-strumi~kite i dolnovardarskite govori, itn.

2.1.1. Vo nekolku punktovi vo arealot na nastavkata -at se zagubilo

krajnoto -t, taka {to 3 l. mn. zavr{uva na -a. Ovaa pojava konstatirana e vo
razlo{kiot govor, sp. ber'a, jad'a, k'opaa, gl'edaa (Aleksiev, 1931 : 105), vo
tetovskiot, sp ~ekaa (: ~ekamo, ~ekate), nosa (: nosimo, nosite), tresa (:
tresemo, tresete) (Stamatoski, 1957 : 109), i na po{irok areal vo
govorite vo Pelagonija, sp. imaa, kopaa.

2.1.2. Vo vrska so nastavkata -at vo 3 l. mn. treba da se odbele`i u{te

edna pojava tendencijata da se izedna~i osnovata kaj site glagolski
grupi. Vo edni govori analogijata se vr{ela sprema glagolite od a-grupa.
Sprema formite od tipot znaat, imaat, vikaat, osnovata se pro{irila i
kaj glagolite od drugite osnovi, sp. beraat, nosaat, velaat (fonetski
bera:t, nosa:t) : imaat vo govorot na debre{kite Muslimani (Vidoeski,
1950 : 45). Vo prilepskiot govor taa pojava e ograni~ena na nekolku
glagoli: oda:t, oda:(t), ida:(t), vela:(t), no rabota(t) (Koneski, 1949 :
286). Od druga strana, na eden po{irok areal od isto~noto nare~je na
pravecot Kratovo Ko~ani [tip Gevgelija Solun Voden Kajlar
izedna~uvaweto na 3 l. mn. se izvr{ilo sprema glagolite od e-/i-grupa;
sprema nosat, berat, se~at preobrazuvani se i glagolite od a-grupa, sp.
(oni) imat, vikat, kopat. Zapadnata granica na poslednive oblici se
dvi`i pribli`no so dijalektnata granica me|u isto~noto i zapadnoto na-
re~je. Na skopsko-vele{kiot teren taa odi po pravecot na selata Divqe
Rudnik Gradsko i preku oblasta Klepa se spu{ta na Pletvarskiot prevoj
i prodol`uva po planinata Sele~ka (isto~no od Prilep) s# do
Sko~ivirskata tesnina na rekata Crna (isto~no od Bitola). Na lerinsko-
kosturskiot teren ovaa izoglosa prodol`uva od Sko~ivir po pravecot na
selata Asanovo Popol`ani G. Kotori Zeleni~ Embore. Na
pograni~jeto me|u centralnite i tikve{ko-mariovskite se sre}avaat i
nasporedni formi so zavr{okot -a(t) i -aa(t), sp. kopat i kopaat, duri i
kopajat vo mariovskiot (Koneska, 1951 : 26), gledat, izlevat, sakat i
gledaat, izlevaat, sakaat : sedat, peat, jadat vo tikve{kiot
(Filipovski, 1952 : 31). Vo isto~noto nare~je ovaa pojava ne e zavr{ena
u{te vo del od male{evsko-pirinskite govori, sp. igraa, imaa, davaa(t),
sri{~aa(t) vo peh~evskiot govor (Gabrovo), vikaa, kopaa vo berovski-
ot (Rusinovo), kopaa, gledaa, tuvaraa, kapaa se vo razlo{kiot (Ele{ni-
ca), znajaa (BDA III, karta 204), kopa:, gleda: (Razlog, Aleksiev, 1931 : 113).

176
 2.2. Nastavkata -t (so zamena na * > ) ograni~ena e na krajnite ju-
goisto~ni makedonski govori vo dramskiot, ziljahovskiot i vo
gocedel~evskiot (nevrokopskiot), i toa, glavno, koga e taa akcentirana, sp.
ber't, vrv't (Ivanov, 1972, karta 117), ber't (BDA III, karta 203),
h'idt, ed't, rek't (Mir~ev, 1936 : 79). Vo nekacentirana pozicija i vo
ovie govori 3 l.mn. zavr{uva na -at, sp. gl'edat, c'ikat, r'ukat, m'rznat
vo dramskiot (Ivanov, 1977 : 170-171).

2.2.1. Vo dramskoto govorno podra~je i vo nevrokopskiot zad

palatalnite konsonanti vokalite /a/ i // se preglasuvaat vo preden fon od
redot na vokalot /e/ i vo rezultat na toj proces se dobila mesto -at / -t
fonetskata varijanta -t : l''ubt, m'am't (Ivanov, 1977 : 114), s'e~'t (:
se~'em, se~'ete), sed't (: sedim, sedite), hod't (Ivanov, 1977 : 173), gor''et,
m'isl't (Mir~ev, 1936 : 79).

2.3. Vo severnite dramski sela vo oblasta ^e~, kade {to * se reflek-

tiralo vo /o/ so alofonot [], kako nastavka za 3 l. mn. se javuva -ot : ber'ot
(: ber'em, ber'ete), naber'ot, se~''ot, sed''ot (Ivanov, 1977 : 170).

2.4. Vo severnite makedonski govori, severno od pogore spomenatata

linija Tearce Volkovo Divqe Bogoslovec Tala{mance Luke, kade
{to nosovkata * se reflektirala vo /u/ vo 3 l. mn. kako nastavka se javuva -v
so fonetskata raznovidnost [] vo skopskocrnogorskiot i vo severnite
kumanovski sela, odn. -av, -ev, -iv, kako i vo grani~nite prizrensko-
ju`nomoravski srpski dijalekti (Vidoeski, 1962 : 197-199), sp. imav, berev,
nosiv. Ovaa nastavka se dobila po fonetski pat kaj glagolite od a-grupa na
sledniov na~in: imatq > imajut > imaju (po zagubata na -t) > imau (po
zagubata na intervokalnoto j) > ima > imav. Po toj na~in -v se oformilo
kako nastavka, sp. vo mno`inskata paradigma: ima-mo, ima-te, ima-v.
Celiot ovoj proces mo`e da se sledi i vrz dene{niot materijal {to ni go
nudat severnite govori, sp. imaju, ima, imav (vo najsevernite kumanovski
sela). Po analogija -v se pro{irilo vo 3 l. mn. i kaj glagolite od drugite
osnovi so istovremeno generalizirawe na vokalot od osnovata, sp. berev (:
beremo, berete), nosiv (: nosimo, nosite).

2.4.1. Na kumanovsko-kratovskoto pograni~je i vo isto~niot del na kri-

vopalane~kiot govor, kade {to se pazi nastavkata -t, isto taka se
generaliziral osnovniot vokal od 1 i 2 l. mn. i vo 3 l., sp. beret (: beremo,
berete), noset (: nosemo, nosete), kako i kopat (: kopamo, kopate)
(Vidoeski, 1962 : 198).

2.5. Vo najgolem del od arealot kade {to se obop{tila nastavkata *-t

ima ist refleks za * i vo korenskite morfemi i vo nastavkata za 3 l. mn.

177
Vo severnite govori * > /u/, sp. ruka, put ima(j)u (> imav). Vo ~e~kiot
govor vo Dramsko, kade {to * se reflektiralo vo /o/, i vo 3 l. mn. nao|ame
ista vrednost: roka, mo` ber'ot (Ivanov, 1977 : 63). Vo centralnite
govori od zapadnoto nare~je i vo isto~nite na pravecot Kavadarci [tip
Ko~ani Berovo Blagoevgrad Razlog * > /a/ vo site pozicii na
zboroformite: raka, pat berat, imaat (> imat). Vo govorite kade {to
* se zamenilo vo // vo korenskite morfemi, ist refleks nao|ame i vo 3 l.
mn. prez. samo vo mrva{kiot i ziljahovskiot vo dramskata grupa, sp. rka,
mka, pt i ber't, plet't (Ivanov, 1977 : 63) i vo sosedniot
gocedel~evski: r'ka ed't, rek't, h'idat (Mir~ev, 1936 : 79). Me|utoa,
vo sersko-lagadinskite, vo dolnovardarskite (solunskiot, kuku{ko-
dojranskiot, gevgeliskiot, vodensko-kajlarskiot), kako i vo polo{kite
(gostivarskiot, tetovskiot) na severozapad vo korenskite morfemi * se
reflektiralo vo //, dodeka vo 3 l. mn. ima /a/, sp. rka, pt, zbi : berat,
perat, dignat vo dolnovardarskite i polo{kite, ber'at, se~'at - vo
sersko-lagadinskite. Nastavkata -at vo ovoj fonetski oblik vo odnosnive
govori najverojatno se nalo`ila od drugite makedonski dijalekti.
3. Nastavkata *-t > -et so raznovidnosta -e prevladala kako op{ta vo
krajnite zapadni govori na seto pograni~je sprema albanskiot jazik od [ar
Planina i Korab pa do Kor~a (vo Ju`na Albanija), Gramos i Pind (vo
Grcija). Na polo{ko-debarskiot del izoglosata me|u nastavkite -at i -et se
poklopuva so dijalektnata granica na polo{kite i debarskite govori. Nea ja
so~inuva planinskiot venec [ar Planina Bistra Stogovo. Na
polo{kata strana na [ara ostanuvaat samo selata Urvi~ i Jelovjane, koi po
svoite dijalektni osobenosti, me|u koi i nastavkata -et vo 3 l. mn. prez.,
napolno se integrirani so govorot na goranskite Muslimani (vo
Prizrensko). Na ohridsko-stru{kiot teren mo`eme da sledime dve izoglosi.
Izoglosata me|u nastavkite -et i -at kaj glagolite od a-grupa odi po
pravecot na selata Vrbjani Slivovo Slatino Velmej Bre`ani
Re~ica Skrebatno Ramne Velestovo, sp. imeet, kopeet, vikeet
(> ime:t, kope:t, vike:t so izvr{ena asimilacija na vokalnata sekvenca -ae-
> -ee- i so kontrakcija vo -e:), no: berat, nosat. Isto~nata izoglosa na -et
kaj glagolite od i-/e-grupa e ne{to povle~ena sprema ezeroto i odi od Stogo-
vo i Karaorman po pravecot na selata Me{ei{ta Trebeni{ta Gorenci
Orovnik Ramne Velestovo, sp. noset, beret, piet, odn. nose:t, be-
re:t, pie:t, kako i vo vike:t, ime:t. Od Velestovo izoglosata na nastavkata
-et prodol`uva preku pl. Gali~ica na prespanskiot teren vo pravecot na se-
lata Leskovec Stewe Konsko (na severozapadniot breg na Prespanskoto
Ezero) [trbovo Braj~ino Qubojno (na isto~nata strana na ezeroto), sp.
(tie) spiet, peet, noset, vikaet, odet. Na prespanskoto podra~je, kako {to
se gleda, granicata me|u nastavkite -et i -at ne se sovpa|a so dijalektnata
granica me|u prespanskite i centralnite govori. Od Braj~ino i Qubojno
isto~nata izoglosa na -et prodol`uva na jugoistok preku lerinskiot teren

178
po pravecot Armensko G. Kotori zafa}aj}i go i gradskiot lerinski govor,
a potoa se spu{ta na jug vo pravecot na s. Mokreni i zavr{uva ne{to malku
pozapadno od kajlarskoto selo Embore.
So nastavkata -et 3 l. mn. prez. se obrazuva i vo govorot na rekanskite
preselnici vo vele{kite sela Melnica i Vranovci, i vo Skopska
Kar{ijaka, sp. noset (: noseme, nosete), znoet (: znoeme, znoete), begaet (:
begame, begate), kako i vo mija~kata (malorekanskata) oaza Smilevo vo
Bitolsko, sp. begaet.

3.1. Vo vrska so nastavkata -et treba da odbele`ime u{te tri pojavi:

zagubata na krajnoto -t vo nekoi lokalni govori, asimilacijata na
sekvencata /ae/ kaj glagolite od a-grupa, kako i izedna~uvaweto na
osnovniot vokal vo site lica vo mno`inata na prezentot.

3.1.1. Elementot -t vo nastavkata -et se zagubil vo ju`niot del na od-

nosniov areal (vo dolnoprespanskiot, kor~anskiot i kosturskite govori),
sp. (tie) vike, nose, bere, trae, see, mie, broe vo dolnoprespanskiot,
prave, nose, bere, ka`ve, vikaje vo jugozapadnite lerinski sela), grede,
nose vo kor~anskiot (Mazon, 1936 : 77). Severnata izoglosa na formata
bez -t pominuva niz prespansko-lerinskoto podra~je po pravecot na selata
Glombo~eni Qubojno (Prespa) Armensko G. Kotori (Lerinsko). -t vo
3 l. mn. se zagubilo isto taka i vo goranskiot govor, vklu~uvaj}i go tuka i
govorot na tetovskite muslimani vo Urvi~ i Jelovjane, no ovde samo kaj
glagolite od a-grupa, sp. vikae, kopae, no: beret, kupujet, noset (Vidoeski,
1973 : 29).

3.1.2. Asimilacijata na vokalnata sekvenca /ae/ kaj glagolite od a-grupa

ograni~ena e na ohridsko-stru{koto govorno podra~je: imaet > imeet. Ovaa
pojava vo spomenative govori mo`e da se sledi i vo drugi zborovi, sp. prae{e
(< prave{e) > pree{e / pre:{e. Po asimilacijata se izvr{ila i kontrakcija
kako rezultat na {to se dobilo fonetski dolgo [e:]: imeet > ime:t. Ovaa
dol`ina posle se prenesla i na glagolite od i-/e-grupa: bere:t, nose:t (:
berime, berite; nosime, nosite), pie:t (: pieme, piete). Poslednava pojava
ograni~ena e na gradskiot ohridski govor i na okolnite sela na pravecot
Ohrid Struga. Na drugata teritorija kontrakcijata, respektivno i
dol`inata ograni~ena e samo na glagolite od a-grupa, sp. vikeet / vike:t :
beret, spiet, ili imeet / ime:t : beret, noset vo pe{tansko-qubani{kiot i
vo stru{kiot govor. Vo debarskite govori procesot na asimilacijata i
kontrakcijata e u{te vo tek. Vo drimkolsko-golobrdskiot i vo debarskiot
naj~esto se sre}avaat primeri bez asimilacija, sp. vikaet se~et, tkaet,
spiet, noset; isto i vo govorot na rekanskite muslimani: imaet idet,
broet (@irovnica), kako i vo malorekanskiot: gledaet, ka`uaet (Gali~-
nik).

179
 3.1.3. Analogijata mo`ela da dejstvuva i preku glagolite od i-/e-grupi,
{to imalo za posledica skratuvawe na dol`inata kaj glagolite od a-grupa,
sp. viket, kopet, imet : beret, tkaet, spiet, stoet, noset vo
gornoprespanskiot, a po zagubata na -t vo dolnoprespanskiot i kostursko-
kor~anskiot se dobile formite (tie) ime, vike, kope (< imeet < imaet).

3.1.4. Vo nekoi lokalni govori analogijata dejstvuvala vo ramkite na

samata paradigma. Osnovniot vokal od 1 i 2 l. mn. se nalo`il i vo 3 l. Taka
se obrazuvani formite za 3 l. mn. beret (: bereme, berete), nosit (: nosime,
nosite), no vikaet (: vikame, vikate) vo gali~kiot (Beli, 1935 : 198).
Analogijata mo`ela da dejstvuva i od 3 l. mn. vrz 1 i 2 l. Toa go
potvrduva materijalot od `irovni~kiot rekanski govor, sp. noset noseme /
nosete (: edn. nosi{, nosit), broet broeme / broete (: broi{, broit), a
imaet imame / imate (: ima{, imat) (Popovski, 1959 : 126).

4. Vo ramkite na seta makedonska jazi~na teritorija vo 3 l. mn. prez.

kako zaedni~ki se javuvaat dve pojavi: zagubata na -t i tendencijata za
integracija na glagolite kon eden morfolo{ki model.

4.1. Procesot na zagubata na t, vidovme, najmnogu naprednal vo peri-

fernite govori na sever vo kumanovskiot, ov~epolskiot,
skopskocrnogorskiot i vo tetovskiot, delumno u{te vo goranskiot, na
severoistok vo male{evsko-pijane~kiot i razlo{kiot, i na jugozapad vo
kor~anskiot, dolnoprespanskiot, kostursko-lerinskite, vo ne{to
poograni~ena mera i vo govorite vo Pelagonija. Vo edni od ovie govori t
se zagubilo kaj site glagoli (vo kostursko-kor~anskite i vo severnite), a
vo nekoi zagubata e ograni~ena na glagolite od a-grupa, sp. imaa : nosat,
peat vo lerinskiot i bitolskiot, ~uvaje : mo`et, spijet vo goranskiot,
imaa : sedat, berat vo berovskiot.
Vo severnite govori zagubata na t e relativno stara pojava i stoi vo
vrska so istiot proces vo srpskite prizrensko-ju`nomoravski dijalekti.
Sudej}i po oblikot dojdu vo zapisot do kogo doid sij knige na Radina od
kumanovskoto selo Nagori~ane od XIV vek, Seli{~ev zaklu~uva deka vo
odnosnovo vreme vo kumanovskiot govor 3 l. mn. prez. zavr{uvalo na -u
(Seliev, 1918 : 223). Pod vozdejstvo na severnite govori -t po~nalo da se
gubi i vo tetovskiot i vo goranskiot, so taa razlika {to vo goranskiot
zagubata se ograni~ila samo na glagolite od a-grupa.
Vo jugozapadnite govori zagubata na -t e samostoen proces i toj tamu ne
e star. Vo XVI vek vo govorot na kosturskoto selo Bogatsko t se ~uva, sp.
zovet, miriset (Gianelli Vaillant, 1958 : 62). Pri~inite za zagubata vo ovie
govori treba da se baraat vo prirodata na odnosniov glas vo finalna
pozicija zad vokal. Kon takov zaklu~ok vodi i faktot {to -t se zagubilo
vo tie govori i vo ~lenskata morfema -o(t) : lebo, no`o, kako i vo nekoi
oddelni drugi slu~ai, sp. gospo, papra.

180
 Bidej}i zagubata na t e najra{irena kaj glagolite od a-grupa, mo`e da
se pretpolo`i deka procesot zapo~nal tokmu kaj tie glagoli. Dvojnoto a (-
aa) bilo dovolno da se diferencira 3 l. mn. prez. od 3 l. edn. kaj toj tip
glagoli (3 l. edn. vika : 3 l. mn. vikaa), a omonimijata so 3 l. mn. na
imperfektot mo`ela da se otkloni po drug na~in so mestoto na akcentot,
sp. 3 l. mn. prez. v'ikaa : 3 l. mn. imperfekt vik'aa vo lerinskiot, ili so
prestruktuirawe na imperfektnata nastavka, sp. vikaja (: prez. vikaa) vo
nekoi bitolski sela, ili vika{e (: prez. vikaa) vo male{evskiot. Edna
vakva pretpostavka se potvrduva i so faktot deka t se zagubilo, glavno, vo
onie dijalekti vo koi{to 3 l. mn. prez. zavr{uva na -aa(t) kaj glagolite od
a-osnovi. Vo isto~nite govori, kade {to ovoj tip glagoli vo 3 l. mn. imaat
zavr{ok -at (vikat) ne se konstatirani primeri bez t.

4.2. Tendencijata za uprostuvaweto na konjugaciskite modeli 3 l. mn. go

zasegnuva do tolku {to vo nekoi govori se izedna~ila osnovata vo celata
paradigma na prezentot, pa so toa se izmenil osnovniot vokal vo 3 l. mn.
Va`na uloga vo toj proces igrala analogijata. Taa dejstvuvala na dva
na~ina vertikalno vo ramkite na istata paradigma, i horizontalno
preku generalizirawe na nastavkata od eden konjugaciski tip vrz drug ili
vrz site. Prviot vid analogija vo edni govori se izvr{ila kaj site
glagolski grupi, kako {to e slu~ajot so severnite govori, sp. vo
kratovskiot: nos-e-t : nos-e-mo, nos-e-te, ili ber-e-t : ber-e-mo, ber-e-te,
kako vo vik-a-t : vik-a-mo, vik-a-te, vo drugi govori toj proces se
ograni~il samo na edna ili na dve grupi, kako {to e slu~ajot, na primer, vo
malorekanskiot, sp. ber-e-t : ber-e-me, ber-e-te, i nos-i-t : nos-i-me, nos-i-
te, no : vik-a-et : vik-a-me, vik-a-te. Vo nekoi govori, pak, fonolo{kata
struktura na osnovata ostanala neizmeneta, dodeka promeni nastanale vo
nastavkata, sp. im-e, nos-e, ber-e : im-a-me, nos-i-me, ber-i-me / ber-e-me vo
kostursko-kor~anskite, ili im-e-et, nos-e-et, ber-e-et : im-a-me, nos-i-me,
ber-i-me / ber-e-me vo ohridskiot; vik-a-at, ber-a-at, nos-a-at : im-a-me,
nos-i-me, ber-i-me vo debre{kiot, k'op-a-a, p'i{-a-a, d'ojd-a-a, m'isl-a-a :
k'op-a-me, p'i{-e-me, m'isl-i-me (vo neakcentirana pozicija) vo razlo{kiot.

181
 2.6. FORMITE NA IMPERFEKTOT

0. Na makedonskiot jazi~en areal imperfektot se obrazuva so slednite

nastavki:

edn. 1 l.: -h (h'), -v, -f, -j, -k, -, -{e, -{em,

2 l.: -{e (-{, -{, -{i), -{i{,
3 l.: -{e (-{, -{, -{i),

mn. 1 l.: -hme (-h'me, -hm, -hmi), -{ohme, -vme, -vne, -fme, -fne, -jme, -
jne,
-kme, -kne, -me, -ame / -eme, -{eme, -smo, -mo, -amo / -emo, -
{emo,
2 l.: -hte (-h'te, -ht, -hti), -{ohte, -vte / -fte, -jte, -kte, -
te,
-ate / -ete, -{ete, -ste,
3 l.: -ha, (-h), -hja, -a, -ja, -va, -vu, -a{e, -{ea, -{ew, -sva, -e (-je),

koi se dodavaat na tematskite vokali -a- i -e-.

1. Pretstaveni vo paradigmi se sre}avaat slednive formi:

v'ik-a-h b'er-e-h n'os-e-h

v'ik-a-{e b'er-e-{e n'os-e-{e
v'ik-a-{e b'er-e-{e n'os-e-{e
v'ik-a-hme b'er-e-hme n'os-e-hme
v'ik-a-hte b'er-e-hte n'os-e-hte
v'ik-a-ha b'er-e-ha n'os-e-ha

Ovoj model se javuva kontinuirano vo gocedel~evskiot

(nevrokopskiot), sersko-dramskite i lagadinskite govori vo Jugoisto~na
Makedonija i vo dojranskiot vo dolnovardarskata grupa. Dijalektnite
raznovidnosti na toj teren proizleguvaat od stepenot na redukcijata na
vokalite vo neakcentirana pozicija i od refleksacijata na * vo
akcentirani slogovi.
Vo nevrokopskiot govor krajnite vokali ne podle`at na redukcija, a *
se reflektiralo vo /a/, pa imperfektnata paradigma se javuva vo sledniot
fonetski vid: sp''ah, sp''a{e, sp''a{e, sp''ahme, sp''ahte, sp''aha (Mir~ev,
1936 : 76).
Vo nekoi govori vo Dramsko na redukcija podle`at i krajnite vokali,
taka {to nastavkite za 2-3 l. ednina i mno`inskite se javuvaat vo

183
alomorfite: -h, -{ / -{i, -hm / -hmi, -ht / -hti, -h, sp.: gl'edh, gl'ed{i,
gl'ed{i, gl'edhmi, gl'edhti, gl'edha; n'osh, n'os{ / n'os{i, n'oshm /
n'oshmi, n'osht / n'oshti, n'osha (Plevna), odn.: v'ikh, v'ik{,
v'ik{, v'ikhm, v'ikht, v'ikh (Star~i{te) na po{irok areal vo
severnite dramski sela, kade {to neakcentiranoto /e/ se reducira vo [].
Sli~na pojava mo`eme da sledime i vo del od serskite govori, sp.:
gl'edh, gl'ed{, gl'ed{, gl'edhm, gl'edht, gl'edh; n'osh, n'os{,
n'os{, n'oshm, n'osht, n'osh (Sekavec), gl'edh, gl'ed{i, gl'ed{i,
gl'edhmi, gl'edhti, gl'edh (Negovan), kako i vo su{ko-viso~kiot, sp.:
v'ikh, v'ik{'i, v'ik{'i, v'ikhmi, v'ikhti, v'ikh; s'd''h, s'd''{'i,
s'd''{'i, s'd''hmi, s'd''hti, s'd''h (Golomb, 1960/1961 : 155).

Zabele{ka: Vo su{ko-viso~kiot * > /'/ vo akcentiran slog, odn. /'/ vo neak-

centiran.

Vo gradskiot dojranski govor nastavkite ne pretrpele promeni poradi

redukcijata, me|utoa vo nego nastanale promeni vo tematskata nastavka po
morfolo{ki pat, sp.: pl'eth, pl'eti{e, pl'eti{e, pl'ethme, pl'ethte,
pl'etha, po analogija i kaj glagolite od a-konjugacija: 'imh, 'imi{e, 'imi{e,
'imhme, 'imhte, 'imha, ili: 'imh, 'im{e, 'im{e, 'imhme, 'imhte, 'imha
(Peev, 1979 : 89).

1.1. Na eden po{irok areal vo isto~na Makedonija na pravecot Blago-

evgrad Petri~ Kuku{ Solun na zapad pribli`no do Ko~ani
Strumica Voden vo nastavkata za 3 l. mn. /h/ se zagubilo i kako nastavka
se javuva -a, sp. paradigma:

v'ika-h n'ose-h
v'ika-{e n'ose-{e
v'ika-{e n'ose-{e
v'ika-hme n'ose-hme
v'ika-hte n'ose-hte
v'ika-a n'ose-a (poretko i n'ose-ja so hijatsko j).

Sp.: Blagoevgradsko: v'ikah, v'ika{e, v'ika{e, v'ikahme, v'ikahte, v'ikaa

(Razdol, Le{ko);
Petri~ko: gl'edah, gl'eda{e, gl'edahme, gl'edahte, gl'edaa; n'oseh,
n'ose{e, n'osehme, n'osehte, n'osea; b'ereh, b'ere{e, b'erehme, b'erehte, b'erea
(Petri~).
Ko~ani: 'imah, 'ima{e, 'imahme, 'imahte, 'imaa; b'ereh, b'ere{e, b'erehme,
b'erehte, b'erea.

1.1.1. Vo dolnovardarskite govori ju`no od Belasica i Ko`uf na

pravecot Kuku{ Solun i Gevgelija Voden poradi redukcijata na

184
neakcentiranite vokali se izvr{ile nekoi promeni kako vo fonetskata
strana na nastavkite, taka i vo tematskata nastavka.
Vo gevgeliskiot i vo kuku{kiot govor glagolite od site grupi
formirale edinstven konjugaciski model, sp.:
vo gevgeliskiot: v'ikh, v'ik{e, v'ik{e, v'ikhme, v'ikhte, v'ika; pl'e-
th, pl'et{e, pl'et{e, pl'ethme, pl'ethte, pl'eta (Ivanov, 1932 : 89);
vo kuku{kiot: gl'edh, gl'edi{e, gl'edi{e, gl'edhme, gl'edhte,
gl'eda; n'osh, n'osi{e, n'osi{e, n'oshme, n'oshte, n'osa (Peev, 1987 : 253);
vo govorot na Gumenxa: n'osih, n'osi{, n'osi{, n'osihn, n'osiht,
n'osi;
vo enixevardarskiot: bl''uvh, bl''uv{e, bl''uv{e, bl''uvhne,
bl''uvhte, bl''uva; s'e~ih, s'e~i{e, s'e~i{e, s'e~ihne, s'e~ihte, s'e~ija;
vo kulakiskiot: 'idih, 'idi{i, 'idi{i, 'idihmi, 'idihti, 'idia;
vo vodenskiot: b'eh, b'e{e, b'e{e, b'ehme, b'ehte, b'ea; gl'edh, gl'ed{e,
gl'ed{e, gl'edhme, gl'edhte, gl'eda; pl'etih, pl'et{e, pl'et{e,
pl'etihme, pl'etihte, pl'etia (Dumev, 1943 : 64);
vo meglenskiot: v'ikh, v'ik{e, v'ik{e, v'ikhme / -hne, v'ikhte,
v'ika; n'osih, n'osi{e, n'osi{e, n'osihme / -hne, n'osihte, n'osija (Sabotsko).

Zabele{ki:
1. Vo gevgeliskiot i kuku{kiot govor vo 1 l. edn. i vo mn. kaj glagolite od e-
osnova tematskiot vokal -e- se reduciral vo [] i po toj na~in osnovata se
izedna~ila so glagolite od a-grupa. Vo 2-3 l. edn. vo gevgeliskiot i vodenskiot
izvr{ena e elizija: v'ika{e > v'ik{e, pl'eti{e > pl'et{e.
2. Vo enixevardarskiot i meglenskiot vokalot -e- se reduciral vo -i- : n'oseh,
n'ose{e... > n'osih, n'osi{e...
3. Vo nekoi meglenski i enixevardarski punktovi vo 1 l. mn. nasporedno so nas-
tavkata -hme se javuva i -hne (n e dobieno po analogija na zamenskata forma: nie
behme > nie behne).

1.1.2. Vo nekoi razlo{ki sela vo 3 l. mn. kako nastavka se javuva -hja

pokraj -ja, dobiena so kontaminacija na -ha i -ja a pod vlijanie na 1-2 l. mn.,
sp.: gl'edah, gl'eda{e, gl'eda{e, gl'edahme, gl'edahte, gl'edahja, no: n'oseh,
n'ose{e, n'osehme / n'oseeme, n'osehte, n'oseja (Ele{nica, Bansko; Vidoeski,
1987 : 9).

1.1.3. Vo Zapadna Makedonija nastavkite: -h, -hme, -hte se zadr`ale

u{te vo dve govorni oazi vo govorot na mija~koto selo Smilevo
(Bitolsko), sp.: b'eh, b'e{e, b'e{e, b'ehme, b'ehte, b'eje; v'ikah, v'ika{e,
v'ikahme, v'ikahte, v'ikaje i vo govorot na muslimanite vo polo{kite
sela Urvi~ i Jelovjane, sp. gl'edah, gl'eda{e, gl'eda{e, gl'edahme, gl'edahte,
gl'edaa; n'oseh, n'ose{e, n'ose{e, n'osheme, n'osehte, n'osea (Vidoeski, 1973 :
30), kako i vo nivniot bazi~en dijalekt goranskiot, sp.: 'imah, 'ima{e,
'imahme, 'imahte, 'imaa; s'e~eh, s'e~e{e, s'e~ehme, s'e~ehte, s'e~ea, ili

185
v'ika{oh, v'ika{e, vik'a{ohme, vik'a{ohte, vik'a{ua (< vika{oa so
redukcija na o > u; Vidoeski, 1986 : 67).

Zabele{ka: Nastavkite -oh, -e, -ohme, -ohte, -oa se prezemeni od aoristot kaj
glagolite od o-razdel (rekoh, re~e...) i se dodadeni na novata imperfektna osnova
pro{irena so -{-.

1.1.4. Vo male{evsko-pijane~kite govori vo Severoisto~na Makedonija

vo 3 l. mn. nastavkata -a se pro{irila so elementot -{e (prezemen od 2-3 l.
edn.) i taka se dobila nova nastavka -a{e, sp.: k'opah, k'opa{e, k'opa{e,
k'opahme, k'opahte, k'opaa{e; 'odeh, 'ode{e, 'ode{e, 'odehme, 'odehte, 'odea{e
(Del~evo), n'oseh, n'ose{e, n'ose{e, n'osehme, n'osehte, n'osea{e (Smojmirovo
Berovsko).

Zabele{ka: Pro{iruvaweto na nastavkata vo 3 l. mn. se javilo od potrebata da

se izbegne omonimijata so 3 l. mn. na sega{noto vreme, sp. sega{no vreme: v'ikam
v'ika{, v'ika, v'ikame, v'ikate, v'ikaa : imperfekt: v'ikah, v'ikahme, v'ikahte, v'ikaa-
{e; {e posle se pro{irilo i na glagolite od e-osnova, sp. b'erea-{e, n'osea-{e.

2. Na eden {irok pojas vo Zapadna Makedonija na pravecot Skopje

Veles Prilep Bitola Resen Ohrid fonemata /h/ vo finalna
pozicija i pred konsonant po fonetski pat se izmenila vo /v/ i/ili vo /f/, a
vo intervokalna pozicija se zagubila napolno, sp. greh > grev/f, gr'eh~e >
gr'ev / f~e, gr'ehot > gr'eot. Ovaa e edna od va`nite fonetski
karakteristiki na zapadnoto nare~je. Po spomenatiov proces i
imperfektnite nastavki -h, -hme, -hte, -ha se transformirale vo: -v, -vme, -
vte, -a, odnosno vo: -f, -fme, -fte, -a. Taka paradigmata na imperfektot se
javuva vo sledniov vid:

v'ika-v/f n'ose-v/f b'ere-v/f

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-vme / -fme n'ose-vme / -fme b'ere-vme / -fme
v'ika-vte / -fte n'ose-vte / -fte b'ere-vte / -fte
v'ika-a n'ose-a b'ere-a

Ovie nastavki prevladuvaat zapadno od linijata: Miladinovci Kat-

lanovo (na skopskiot del) Rudnik Veles Crkvino Vojnica (vo
Vele{ko) Pletvar Sele~ka Pl. do Paralovo i Sko~ivir (na
pograni~jeto me|u Pelagonija i Mariovskata kotlina) i na jug do linijata
Paralovo Sko~ivir Bukovo (na bitolskiot del) i do granicata me|u
Maloto i Golemoto Prespansko Ezero.

186
 Vo lokalnite govori vo ramkite na zapadnoto nare~je se javuvaat
razliki vo nastavkite za 1 i 3 l. mno`ina, kako i vo upotrebata na
varijantite so /v/ i so /f/.

2.1. Vo 1 l. mn. vo zna~itelen del od zapadnite govori se upotrebuvaat

vo konkurencija nastavkite -vme / -fme i -vne / -fne; negde prevladuvaat
formi so nastavkata -vme (-fme), na pr., vo debarskite, polo{kite, vo koi
dominira zamenkata mi(j)e, a vo drugi govori prevladuvaat formite so /n/,
odn. -vne / -fne, kako vo ki~evsko-pore~kiot, ohridskiot, pa i vo govorite
vo Pelagonija. Vo niv dominira zamenskiot oblik ni(j)e. Vo vtorava grupa
govori prevladuva i alomorfata -fne (so f).

2.2. Vo govorot na jugoisto~nite prespanski sela na pravecot Qubojno

German, kako i vo govorot na muslimanite vo debarskoto selo Xepi{te,
vo 1 l. mn. nastavkata -mef (v'ikamef, s'edemef, b'eremef) e dobiena so
metateza (v'ikafme > v'ikamef).

2.3. Vo 3 l. mn. vo debarskite, stru{kite, dolnoprespanskite, podocna

}e vidime i vo kosturskite govori, nastavkata -e ja kontinuira postarata -
he, koja e dobiena kako rezultat na staro vkrstuvawe na aoristnata
nastavka-{x i imperfektnata -h (Koneski, 1981 : 196), sp. primeri: 'imae /
'imee, v'ikee, b'eree, n'osee.
2.4. Vo nekoi lokalni govori vo 3 l. mn. kako nastavka se javuva -ja so
sekundarno j, dobieno prvo kaj glagolite od e-osnovi (n'osea > n'oseja, b'erea
> b'ereja), a potoa se generaliziralo i kaj glagolite od a-osnovi (v'ikaja,
k'opaja); se javila potreba za otklonuvawe na omonimijata so 3 l. mn. na
sega{noto vreme vo onie govori kade {to se zagubila nastavkata -t, sp.
seg. vr.: v'ikam, v'ika{, v'ika, v'ikame, v'ikate, v'ikaa : impf.: v'ikaf,
v'ika{e, v'ika{e, v'ikav(f)me, v'ikafte, v'ikaja.

2.5. Vo skopskoto, delumno i vo vele{koto govorno podra~je kako

hijatski glas vo 3 l. mn. se javil glasot /v/, sp. v'ikava, n'oseva, b'eva, b'ereva
(Skopje).

2.6. Vo govorot na muslimanite vo prilepskoto selo Debre{te vo 2-3 l.

edn. kaj glagolite od e-osnovi kako tematski vokal se generaliziralo -i-,
po analogija na sega{noto vreme od istiot tip glagoli, sp. n'osef, n'osi{e,
n'osi{e, n'osevme, n'osefte, n'ose(j)a (: sega{no vreme: n'osi{ n'osi,
b'eri{ b'eri; Vidoeski, 1950 : 49).
Sp. primeri so celata paradigma:
Tetovsko: v'ikaf, v'ika{e, v'ikavme, v'ikafte, v'ikaja (Radiovce),
k'opaf, k'opa{e, k'opavmo, k'opafte, k'opaja (Brezno), n'osef, n'ose{e,
n'ose{e, n'osevmo, n'osefte, n'oseja (Tearce);
Gostivar: b'egaf, b'ega{e, b'egavme, b'egafte, b'egaa;

187
 Pore~e: n'osef, n'ose{e, n'osefne, n'osefte, n'oseja;
Prilep: b'egaf, b'ega{e, b'egavne/-vme, b'egafte, b'egaa; b'eref, b'ere{e,
b'erevne, b'erefte, b'erea (Koneski, 1949 : 289);
Prespansko: 'oraf, 'ora{e, 'oravne / -vme, 'orafte, 'oraa / 'oraja; n'osef,
n'ose{e, n'osevne / -vme, n'osefte, n'oseja;
Veles: pr'avef, pr'ave{e, pr'avevme, pr'avefte, pr'avea;
Skopje: 'imaf, 'ima{e, 'imavme / -vne, 'imafte, 'imava;
Debarsko: v'ikaf, v'ika{e, v'ikafme, v'ikafte, v'ikae; n'osef, n'ose{e,
n'osefme, n'osefte, n'osee (Debar);
Stru{ko: k'opaf, k'opa{e, k'opafme, k'opafte, k'opee; b'ef, b'e{e,
b'efme, b'efte, b'ee (Vev~ani);
Ohridsko: gl'edaf, gl'eda{e, gl'edafme, gl'edafte, gl'edaja; n'osef,
n'ose{e, n'osefme, n'osefte, n'oseja (Ohrid, Pe{tani);
Qubojno (D. Prespa): s'e~ef, s'e~e{e, s'e~efme, s'e~efte, s'e~eja.

3. Vo nekolku lokalni govori vo Jugozapadna Makedonija, glavno vo

Kor~ansko i Meglensko, fonemata /h/ e zameneta so /j/, isto taka po fonetski
pat, no vo ograni~en broj slu~ai, me|u koi i vo imperfektot. Po takov na~in
kako nastavki za imperfekt vo tie govori se javuvaat: -j, -{e, -{e, -jme / -jne, -
jte, -(j)a, sp.:

v'ik-a-j n'os-e-j b'er-e-j

v'ik-a-{e n'os-e-{e b'er-e-{e
v'ik-a-{e n'os-e-{e b'er-e-{e
v'ik-a-jme n'os-e-jme b'er-e-jme
v'ik-a-jte n'os-e-jte b'er-e-jte
v'ik-a-(j)a n'os-e-(j)a b'er-e-(j)a
3.1. Vo kor~anskiot govor ovoj model e napolno stabiliziran, sp. n'osej,
nos'j{e, nos'j{e, nos'jme, nos'jte, nos'jje,; p'ijej, pij'{e, pij'{e, pij'jme,
pij'jte, pij'je (Bobo{tica, Mazon, 1936 : 86).
Taka i vo meglenskite sela, samo {to vo niv poradi redukcijata do{lo
do promena na tematskiot vokal (-e- > -i-), sp. v'ik--j, v'ik--{e, v'ik--{e,
v'ik--jne, v'ik--jte, v'ik--ja; n'os-i-j, n'os-i-{e, n'os-i-{e, n'os-i-jne, n'os-i-
jte, n'os-i-ja (Po`arsko), b'er-i-j, b'er-i-{e, b'er-i-{e, b'er-i-jne, b'er-i-jte,
b'er-i-ja, po analogija i: gl'ed-i-j, gl'ed-i-{e, gl'ed-i-{e, gl'ed-i-jne, gl'ed-i-
jte, gl'ed-i-ja (Crne{evo).
Vo govorot na s. Korni{or i vo sosednite so nego gumenxiski sela -j
kako nastavka se javuva samo vo 1 l. edn., dodeka vo mno`inskite formi
otsustvuva, sp.: b'e-j, b'e-{i, b'e-{i, b'e-mi, b'e-ti, b'e-.

3.2. Nezavr{en proces na stabilizacija na -j (mesto h) kako nastavka nao-

|ame i vo nekoi lokalni govori vo Razlo{ko, spl: gl'eda-h', gl'eda-{e, gl'eda-
{e, gl'eda-jme, gl'eda-h'te, gl'eda-ja; n'ose-h', n'ose-{e, n'ose-{e, n'ose-jme, n'ose-

188
h'te, n'ose-ja (Bansko); n'ose-h', n'ose-{e, n'ose-{e, n'ose-jme, n'ose-h'te, n'ose-{e
(Dobrini{te).

4. Vo nekolku sela vo Meglensko (Tresino, Rodevo, Sara}inovo,

Cakoni, Lukovec i dr.) mesto -h vo 1 l. edn. i 1-2 l. mn. vo imperfektot se
javuva /k/, pa taka imperfektnite nastavki glasat: -k, -{e, -{e, -kme / -kne, -
kte, -ja, sp.:

v'ik--k n'os-i-k b'er-i-k

v'ik--{e n'os-i-{e b'er-i-{e
v'ik--{e n'os-i-{e b'er-i-{e
v'ik--kne n'os-i-kne b'er-i-kne
v'ik--kte n'os-i-kte b'er-i-kte
v'ik--ja n'os-i-ja b'er-i-ja (Tresino)

Zabele{ki:
1. Alofonite -kme i kne vo 1 l. mn. se upotrebuvaat nasporedno, no po~esta e va-
rijantata so -n-.
2. Kaj glagolite od -e-osnovi tematskiot vokal -e- po silata na redukcijata se
realizira kako -i- (n'osek, n'ose{e... > n'osik, n'osi{e...).
3. Kaj glagolite od a-grupa vo 2-3 l. edn. tematskiot vokal mo`e i da se ispu{ti,
sp. gl'edk, gl'ed{e, gl'ed{e, gl'edkne, gl'edkte, gl'edaja (G. Rodevo).

4.1. Vo govorot na lerinskoto selo Bap~or i vo nekolku sela vo Dolna

Prespa -k kako nastavka se javuva samo vo 1 l. edn. dodeka vo 1-2 l. mn. otsus-
tvuva, sp.:
v'ikak / v'ikek, vik'a{e, vik'a{e, vik'ame, vik'ate, vik'aje; s'a}ek, n'osek,
sp'iek (Bap~or);
n'osek, n'ose{e, n'ose{e, n'oseme, n'osete, n'oseja, nasporedno so formite:
n'osef, n'ose{e, n'ose{e, n'oseme, n'osefte, n'oseja (Gra`deno).

5. Na eden {irok pojas na pravecot Kriva Palanka Kratovo

Kumanovo Sveti Nikole Kavadarci Mariovo Lerin Kostur
Nestram fonemata /h/ se zagubila napolno vo site fonetski pozicii,
sledstveno i vo nastavkite za imperfekt. Poradi toa vo pove}e lokalni
govori imperfektnite formi fonetski sovpadnale so formi na drugi
glagolski kategorii. I za da se izbegne omonimijata se javile niza novi
procesi {to dovele i do promena kako na fonemskata, taka i na
morfemskata struktura na imperfektot.

5.1. Vo severna Makedonija na pravecot Kriva Palanka Kratovo Ku-

manovo vo 1 l. edn. se generalizirala nastavkata -{e kako op{ta edninska
nastavka (ja, ti, on v'ika{e, n'ose{e). Ju`nata izoglosa na ovaa forma
dopira pribli`no do Zletovo (na kratovskiot del) Sveti Nikole

189
Xidimirci (vo Ov~epolieto), otkade {to prodol`uva na zapad vo pravecot
na selata Miladinovci Orizari Volkovo (na skopskiot teren;
Vidoeski, 1962 : 205).
Na toj del od makedonskata jazi~na teritorija nastanale promeni i vo
mno`inskata fleksija. Tuka se razgrani~uvaat nastavkite za 1 l. mn. -me i -
mo. Ju`nata izoglosa na -mo dopira pribli`no do linijata Luke Kriva
Palanka Kratovo Zletovo (na krivopalane~ko-kratovskiot del) Sveti
Nikole Miladinovci Ku~kovo (na skopskiot teren) ^elopek
Sedlarce (vo Polog).
Vo severniot del na kumanovskoto podra~je pribli`no do linijata Ora-
{ac Dovezence [opsko Rudari Psa~a Dlabo~ica na jug nastavkite za 1
i 2 l. mn. glasat -smo, -ste (v'ikasmo, v'ikaste). So prezemaweto na ovie ao-
ristni nastavki se otklonila mo`nata omonimija so 1 i 2 l. mn. na prezentot
(sp. v'ikamo, v'ikate). Vo isto~nite krivopalane~ki sela otklonuvaweto na
omonimijata se izvr{ilo so pro{iruvawe na nastavkata so elementot -{e- od
2-3 l. edn. vo site lica i na toj na~in se oformila nova imperfektna osnova,
sp. edn. 1-3 'ima{e-, 'ima{e-mo, 'ima{e-te, 'ima{e-a. Istiot proces se izvr-
{il i vo skopskocrnogorskiot govor, sp. 'ima-{e // 'ima-{em, 'ima-{e, 'ima-{e,
im'a-{emo, im'a-{ete // im'a{e(s)te, im'a{e.
Vo 3 l. mn. isto taka nastanale pomestuvawa za da se postigne simetri~-
nost na osnovata so 1 i 2 l. mn. Kako op{ta nastavka se generalizirala -va
(v'ikava), a vo severnite kumanovski sela na pravecot Nikuqane Koince
@egqane Malotino Arbana{ko -vu (b'evu, rab'otevu).
Vo skopskocrnogorskiot govor se generalizirale prezentskite
nastavki koi se dodavaat na pro{irenata imperfektna osnova so -{e, sp.
v'ika-{e // v'ika-{e-m, v'ika-{e, vik'a-{e-mo, vik'a-{e-te, v'ika-{e-w, vik'a-
{e-w, kako i vo krivopalane~kite sela {to se nao|aat severno od Kriva
Reka, sp. v'ika-{e, v'ika-{e, v'ika-{e, v'ika-{emo, v'ika-{ete, v'ika-{eja
(Rankovce, Petralica). Vo govorite kade {to se upotrebuvaat nastavkite -
smo, -ste, vo 1 i 2 l. mn., vo 3 l. mn. se oformila nastavkata -sva po
analogija sprema 1 i 2 l.: v'ika-smo, v'ika-ste, v'ika-sva (Kumanovo,
Vidoeski, 1962 : 205).
Kompletnite paradigmi na imperfektot vo severnite makedonski
govori na pravecot Skopska Crna Gora Kumanovo Kriva Palanka
glasat:

5.1.1. vo skopskocrnogorskiot govor:

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{emo n'ose-{emo b'ere-{emo
v'ika-{ete n'ose-{ete b'ere-{ete
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e

190
5.1.2. vo kumanovskiot govor:

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-smo n'ose-smo b'ere-smo
v'ika-ste n'ose-ste b'ere-ste
v'ika-sva n'ose-sva b'ere-sva

5.1.3. vo krivopalane~kiot govor:

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{emo n'ose-{emo b'ere-{emo
v'ika-{ete n'ose-{ete b'ere-{ete
v'ika-{eja n'ose-{eja b'ere-{eja
(Rankovce),

odnosno: v'ika-{e, v'ika-{eme, v'ika-{ete, v'ika-{e(j)a // v'ika-a vo

isto~nite krivopalane~ki sela isto~no od Dubrovnica i Krkqa.

5.2. Vo ov~epolskoto i kratovskoto govorno podra~je ju`no od Kriva

Reka vo 1 i 2 l. mn. po zagubata na h vo nastavkite -hmo, -hte do{lo do
udol`uvawe na tematskiot vokal: v'ikahmo, v'ikahte > v'ika:mo, v'ika:te;
n'osehme, n'osehte > n'ose:mo, n'ose:te, pa potoa dolgite vokali se razbile na
dva kratki: v'ika:mo > v'ikaamo, n'ose:mo > n'oseemo. Na ovoj na~in se
izbegnala omonimijata so prezentot i se oformile novi imperfektni
nastavki: 1-3 l. edn. -{e, mn. -amo, -ate, odn. -emo, -ete // -amo, -ate kaj
glagolite od e-osnova, sp.:

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e

v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-{e n'ose-{e b'ere-{e
v'ika-amo n'ose-emo // n'ose-amo b'ere-emo // b'ere-amo
v'ika-ate n'ose-ete // n'ose-ate b'ere-ete // b'ere-ate
v'ika-va n'ose-va b'ere-va

Zabele{ka: vo ju`niot del 1 l. mn. zavr{uva na -ame (v'ikaame, n'oseeme /

n'oseame).

191
 5.3. Interesno e da se sledat ovie procesi posebno na {tipsko-rado-
vi{kiot teren. Vo oddelni sela vo 1 l. edn. u{te se pazi nastavkata -h
(ponegde i so oslabnata artikulacija, no sepak so morfolo{ka funkcija),
dodeka vo 1 i 2 l. mn. h se gubi, negde samo vo 1 l. mn., sp.:

d'ava-h v'{e-h 'ore-h

d'ava-{e v'{e-{e 'ore-{e
d'ava-{e v'{e-{e 'ore-{e
d'ava-ame v'{e-eme 'ore-eme
d'ava-ate // d'ava-hte v'{e-ete // v'r{e-hte 'ore-ete//'ore-hte
d'ava-a v'{e-a 'ore-a
(Pripe~ani, [tipsko)

ili vo radovi{kiot govor:

n'ose-eh // n'osa-ah v'ika-ah

n'ose-{e v'ika-{e
n'ose-{e v'ika-{e
n'ose-eme // n'osa-ame v'ika-ame
n'ose-ete // n'osa-ate v'ika-ate
n'ose-a // n'osa-a v'ika-a (Radovi{)

(sp. sega{no vreme: n'osam, n'ose{, n'ose, n'oseme, n'osete, n'osat).

O~igledna e tendencijata da se generalizira edinstvena osnova za site
glagoli vo imperfektot.

5.4. Vo tikve{ko-mariovskite govori kade {to se zagubilo h,

omonimijata so prezentot ja spasuva akcentot, sp.

v'ika- // vik'a-{e s'ede- // sed'e-{e

vik'a-{e sed'e-{e
vik'a-{e sed'e-{e
vik'a-me sed'e-me
vik'a-te sed'e-te
vik'a-a sed'e-a
(Gradsko Tikve{,
Vitoli{ta)

(Mariovo, sp. prez. v'ikam, v'ika{, v'ika, v'ikame, v'ikate, v'ikat; n'osam, n'o-
si{, n'ose, n'osime, n'osite, n'osat; b'era(m), b'eri{, b'ere, b'erime, b'erite,
b'erat).

192
 5.5. Vo isto~nite lerinski sela na pravecot Asanovo Sakulevo Po-
pol`ani Zeleni~ i na istok do granicata so vodenskiot govor nastavkata
-{e se zacvrstila napolno vo 1 l. edn., sp.:
vik'a{e nos'e{e ber'e{e
vik'a{e nos'e{e ber'e{e
vik'a{e nos'e{e ber'e{e
vik'ame nos'eme ber'eme
vik'ate nos'ete ber'ete
vik'a(j)a nos'e(j)a ber'e(j)a (Sekulevo, Zeleni~)

sekoga{ so akcentot na tematskiot vokal (sp. prez.: v'ikam, v'ikame,

v'ikate; n'osam, n'osime, n'osite; b'eram, b'erime, b'erite).

5.6. Vo kajlarskiot govor isto taka akcentot vo imperfektot pa|a na

tematskiot vokal, vklu~uvaj}i go i prvoto lice ednina:
im'a- nus'e- pi'e-
im'a-{e nus'e-{e pi'e-{e
im'a-{e nus'e-{e pi'e-{e
im'a-me nus'e-me pi'e-me
im'a-te nus'e-te pi'e-te
im'a-ja nus'e-(j)a pi'e-(j)a

(Tremno, prez.: 'imam, 'ima{, 'imame, 'imate; n'osam, n'osi{, n'ose, n'osime,
n'osite).

5.7. Na kosturskoto govorno podra~je, kade {to h isto taka se zagubilo

vo morfemite za imperfektot, so isklu~ok na nekoi ju`ni periferni sela
vo Kostenarijata vo 1 l. edn., prestruktuiraweto na ovaa forma odelo vo
pravec na nejzinoto individualizirawe po odnos na prezentot i aoristot.
Vo tie govori vo imperfektot se izvr{ile nekolku procesi: vo zavr{okot
vo 1 l. edn., vo nastavkata za 3 l. mn., vo tematskiot vokal na
imperfektnata osnova, vo mestoto na akcentot, vo nekolku slu~ai i vo
drugite nastavki.
Vo 1 l. edn. h se javuva u{te vo nekolku sela vo oblasta Kostenarija:
v'ikah / v'ikih, n'osih (Sni~eni, @u`elci, Mangila). Vo isto~niot del na
polskiot kosturski govor na pravecot Rupi{ta Gorenci Kumani~evo
Zagori~ani vo edninata vo site lica se generalizirala nastavkata -{e,
kako i vo sosednite lerinski sela. Vo ju`noprespanskite sela, grani~ni so
zapadnoto nare~je, kako nastavka za 1 l. edn. se zacvrstilo -f (no ne i vo
mno`inskite formi), sp. v'ikaf, j'adef, no v'ikame, j'ademe... (Lak,
Gra`dano). Vo govorot na s. Bap~or, poretko i vo Tioli{ta kako nastavka
se javuva -k (bek, 'imak, j'adek za toa spomnavme pogore). Na seta druga
teritorija na ovoj geografski region 1 l. edn. zavr{uva na -e- (n'oseh >

193
n'ose, b'ereh > b'ere, po analogija posle -e e preneseno i na glagolite od a-
konjugacija: v'ikah > v'ika > v'ike).
Vo 3 l. mn. nastavkata -e (vika-e, nose-e) dobiena e, kako {to istaknavme
porano, od postarata -he (v.t. 2.3.). Granicata me|u -e i -a odi pribli`no po
granicata me|u lerinskiot i kosturskite govori na pravecot Mokreni
Bap~or Statica.
Promenite vo tematskiot vokal gi zasegnuvaat, glavno, glagolite od a-
grupa i imaat tendencija da se postigne edinstvena osnova.

5.8. Taka, na kosturskiot teren se konstatirani slednive paradigmi:

5.8.1. vik-'a-{e nos-'e-{e pe~-'e-{e

vik-'a-{e nos-'e-{e pe~-'e-{e
vik-'a-{e nos-'e-{e pe~-'e-{e
vik-'a-me nos-'e-me pe~-'e-me
vik-'a-te nos-'e-te pe~-'e-te
vik-'a-e nos-'e-e pe~-'e-e

(vo Rupi{ta, Kumani~evo, Gorenci, prez.: v'ikam, v'ikame, v'ikate; n'osa,

n'osime, n'osite; s'e~a, s'e~ime, s'e~ite).

5.8.2. v'ik-e- n'os-e- s'e~-e-

vik-'a-{e nos-'e-{e se~-'e-{e
vik-'a-{e nos-'e-{e se~-'e-{e
vik-'a-me nos-'e-me se~-'e-me
vik-'a-te nos-'e-te se~-'e-te
vik-'a-(j)e nos-'e-(j)e se~-'e-(j)e

vo centralniot del na oblasta so gradskiot govor i vo oblasta Kore{~a

(Tioli{ta, @erveni, Pozdivi{ta, Konomladi, Breznica, Kosinec,
Novoseljani, ^uka, Kr~i{ta i dr., sp. prez.: v'ikam, v'ikame, v'ikate; n'osa,
n'osime, n'osite; s'e~a, s'e~ime, s'e~ite, s'e~e).

5.9. Ovoj model go poznavaat i nekoi krajni jugozapadni lokalni govori

so taa razlika {to akcentot pa|a na korenskata morfema, sp.: v'ike,
v'ika{e, v'ikame, v'ikate, v'ikae; j'ade, j'ade{e, j'ademe, j'adete, j'adee; p'ule,
p'ule{e, p'uleme, p'ulete, p'ulee (Ezerec, Slimnica).

5.10. Vo severnite kostenariski sela kaj glagolite od a-grupa vo mno-

`inskite formi kako tematski vokal se javuva -e-, sekako po analogija na
glagolite od e-osnova i na toj na~in e otkloneta omonimijata so
prezentskite formi, sp. v'ik-e-, v'ik-a-{e, v'ik-a-{e, v'ik-e-me, v'ik-e-te,
v'ik-e-e, kako vo: n'os-e-, n'os-e-{e, n'os-e-me, n'os-e-te, n'os-e-e (prez.>
v'ikame, v'ikate, v'ike Grat~e, Psore, Markoveni).

194
 Vo Janoveni procesot na generaliziraweto na -e- kako tematski vokal
se pro{iril i na 2-3 l. ednina, taka {to imperfektnata osnova kaj site
glagoli zavr{uva na -e-, sp.:

'im-e- s'ed-e- b'er-e-

'im-e-{e s'ed-e-{e b'er-e-{e
'im-e-{e s'ed-e-{e b'er-e-{e
'im-e-me s'ed-e-me b'er-e-me
'im-e-te s'ed-e-te b'er-e-te
'im-e-e s'ed-e-e b'er-e-e

5.11. Vo govorot na nestramskoto selo Radigo`e (^iflik) sre}avame

dve inovacii vo obrazuvaweto na imperfektot vo 2-3 l. edn. osnovata
zavr{uva na -i-, vo mn. na -e- i so akcent na penultima, sp.:

p'ul-e- s'ed-e- m'ij-e-

p'ul-i-{e s'ed-i-{e m'ij-{e
p'ul-i-{e s'ed-i-{e m'ij-{e
pul-'e-me sed-'e-me mij-'e-me
pul-'e-te sed-'e-te mij-'e-te
pul-'e-e sed-'e-e mij-'e-e

(: prez.: p'ul'a, p'uli{, p'uli, p'ulime, p'ulite, p'ule; m'ija, m'ije{, m'ije,
m'ijeme, m'ijete, m'ije).
5.12. Vo govorot na ju`nite kostenariski sela, kade {to redukcijata na
neakcentiranite /e/ i /o/ e u{te aktiven proces i /h/ se pazi vo nekoi
pozicii, vklu~uvaj}i i vo 1 l. edn. na imperfektot, nao|ame dve varijanti
na imperfektnata paradigma so generaliziran osnoven vokal (-i-) kaj
site glagoli i so izvesno ograni~uvawe na procesot, sp.:

a) v'ik-i-h p'er-i-h p'i-i-h

v'ik-a-{e p'er-i-{e p'i-i-{e// p'i-j-{e
v'ik-a-{e p'er-i-{e p'i-i-{e// p'i-j-{e
v'ik-i-me p'er-i-me p'i-i-me
v'ik-i-te p'er-i-te p'i-i-te
v'ik-i-e p'er-i-e p'i-i-(j)e

b) 'im-e- // 'im-i-h zb'orv-e- // zb'orv-i-h p'i-e- // p'i-i-h

'im-e-{e zb'orv-i-{e p'i-e-{e
'im-e-{e zb'orv-i-{e p'i-e-{e
'im-e-me zb'orv-i-me p'i-e-me
'im-e-te zb'orv-i-te p'i-e-te
'im-e-e zb'orv-i-e p'i-e-(j)e
(Mangila, @u`elci, Sni~eni).

195
 5.13. Zna~itelno e poslo`ena paradigmata na imperfektot vo govorot
na Nestram. Tuka nastanale promeni i vo nastavkite i vo tematskiot
vokal. Glagolite od sekoja grupa imaat svoj poseben konjugaciski model,
sp.:

a) v'ik-e- v'ik-e-me
v'ik-a-{i{ v'ik-e-te
v'ik-a-{e v'ik-e-e

b) n'os-e- p'i{-e- k'upv-e-

n'os-i-{i{ p'i{-i-{i{ k'upv-i-{i{
n'os-i-{e p'i{-i-{e k'upv-i-{e
n'os-e-me p'i{-e-me k'upv-e-me
n'os-e-te p'i{-e-te k'upv-e-te
n'os-e-e p'i{-e-e k'upv-e-e

v) tk'a-e- p'e-e- p'i-e- br'o-e-

tk'a-e-{i{ p'e-e-{i{ p'i-e-{i{ br'o-e-{i{
tk'a-e-{e p'e-e-{e p'i-e-{e br'o-e-{e
tk'a-e-{eme p'e-e-{eme p'i-e-{eme br'o-e-{eme
tk'a-e-{ete p'e-e-{ete p'i-e-{ete br'o-e-{ete
tk'a-e-(j)e p'e-e-(j)e p'i-e-(j)e br'o-e-(j)e

(: prez.: v'ikum, v'ika{, v'ika, v'ikame v'ikume, v'ikate, v'ike; p'ija, p'ie{,
p'ie, p'ieme, p'iete, p'ie; br'oja, br'oe{, br'oe, br'oeme, br'oete, br'oe; n'osa,
n'osi{, n'osi, n'osime, n'osite, n'ose; b'era, b'eri{, b'eri, b'erime, b'erite,
b'ere, Vidoeski, 1989 : 64). Omonimijata kaj pooddelni lica me|u
imperfektot i prezentot bila osnoven faktor za prestruktuiraweto na
imperfektnata paradigma, sp. 2-3 l. mn. kaj glagolite {to im zavr{uva
korenskata morfema na vokal, prez: tk'aeme, tk'aete; p'eeme, p'eete; p'ieme,
p'iete; br'oeme, br'oete : impf.: tk'ae-{e-me, tk'ae-{e-te, p'ee-{e-me, p'ie-
{e-me, br'oe-{e-me, itn. Vlijanieto na prezentot jasno se poka`uva i vrz
nastavkata -{i{ (-{e + -{) vo 2 l. ednina.

5.14. Pokazatelni za evolucijata na paradigmata na imperfektot

mo`at da bidat i formite na imperfektot vo dolnoprespanskite sela koi
grani~at so zapadnoto nare~je. Vo 1 l. edn. kako nastavka se generalizirala
fonemata -f, sekako so naslon na gornoprespanskiot govor, kade {to h > f
vo finalna pozicija, a vo nekoi sela ima nastavka -k (za toa stana zbor
porano, v.t. 4), sp.:

v'ika-f v'ika-me j'ade-f j'ade-me

v'ika-{e v'ika-te j'ade-{e j'ade-te

196
 v'ika-{e v'ika-a j'ade-{e j'ade-a

pokraj: v'ik-e-, v'ika{a..., j'ad-e-, j'ade{e... (Gra`deno).

Zabele{ka: Osnovnite tipovi na paradigmi se pretstaveni grafi~ki na kartata br. 1.

6. Vrz osnova na prethodnoto izlagawe vo mo`nost sme da ja poka`eme i

geografskata distribucija na oddelnite nastavki.

6.1. Vo 1 l. edn. nastavkata -h, nasledena od staromakedonskiot, se

zadr`ala vo isto~niot del od makedonskata jazi~na teritorija; nejzinata
zapadna granica odi pribli`no po pravecot Ko~ani (malku ne{to
pozapadno) [tip Radovi{ Gevgelija Voden. Osven toa taa se ~uva vo
kostenariskiot govor vo Kostursko, sp. se kr'iih, rab'otih, beh (Mangila),
g'otvih, j'adih, p'erih, m'etih (@u`elci), v'ikih, p'iih (Sni~eni), potoa vo
govorot na s. Smilevo (Bitolsko) i vo govorot na Makedoncite muslimani
vo tetovskite sela Urvi~ i Jelovjane, kako i vo sosedniot goranski govor.
Na drugata teritorija fonemata /h/ vo finalna pozicija se izmenila
fonetski vo /v/, odn. /f/, vo /j/ i vo /k/ vo nekolku punktovi, ili napolno se
zagubila. Po takov na~in vo 1 l. edn. na imperfektot se oformile novi
nastavki: -v/-f, -j, -k, odn. - tamu kade {to se zagubilo h.
Nastavkite -v i -f ograni~eni se na zapadnite govori. Nivnata
isto~nata granica odi od pograni~jeto so srpskata jazi~na teritorija na
polo{kiot del, pominuva ne{to malku poseverno od Skopje vo pravecot na
selata Bardovci Miladinovci Katlanovo, od kade {to svrtuva na jug, ja
se~e rekata Vardar jugoisto~no od Veles i preku oblasta Klepa izleguva na
Pletvarskiot prevoj (severoisto~no od Prilep); od Pletvar prodol`uva
po pl. Sele~ka s# do rekata Crna isto~no od Bitola, pominuva ju`no od
Bitola vo pravecot na s. Bukovo i preku planinata Baba se spu{ta na
severniot breg na maloto Prespansko Ezero. Zapadnata i severozapadnata
granica se poklopuva so jazi~nata granica sprema Albanija.
Nastavkata -k ograni~ena e na nekolku punktovi vo oblasta Meglen (vo
selata Tresino, G. Rodevo, Sara}inovo, Cakoni), vo govorot na kosturskoto
selo Bap~or, sp. n'osek, v'ik'ek, pokraj n'ose, v'ik'e, i vo nekolku
dolnoprespanski sela (Gra`dano, Orovo) nasporedno so nastavkata -f.
Nastavkata -j se sre}ava vo nekolku periferni punktovi vo Ju`na Ma-
kedonija vo Kor~ansko, sp. n'osej, b'arej (Bobo{tica), i vo Meglensko, sp.
v'ikaj, n'osij (G. Po`arsko, Crne{evo).
Vo sredi{nite makedonski govori na pravecot Nestram Kostur
Lerin Mariovo Kavadarci Sveti Nikole Kumanovo Kratovo
Kriva Palanka /h/ se zagubilo vo site pozicii, sledstveno i kako nastavka
za 1 l. edn. na imperfektot.
Na po{irok areal na kosturskoto govorno podra~je 1 l. edn. zavr{uva
na tematskiot vokal, sp. n'ose-, p'e~e-, s'ede-, a spored niv i v'ike-, k'ope-,

197
'ime- (: 2-3 l. n'ose{e, p'e~e{e, s'ede{e : v'ika{e, k'opa{e, 'ima{e i/ili
v'ike{e, 'ime{e). Taka e vo govorot na nestramskite sela, vo govorot na
Kore{~ata na sever do linijata Vrmnik @elevo, i vo govorot na Popole
na istok pribli`no do selata Gorenci i Kotori.
Kajlarskiot govor go zadr`al tematskiot vokal i kaj glagolite od a-
grupa, sp. vik'a-, im'a- (: im'a{e) i nus'e nus'e{e, sed'e sed'e{e (Ranci).
Taka e i vo mariovskiot i tikve{kite govori. Me|utoa, vo tie govori i
vo lerinskiot ima tendencija da se generalizira nastavkata -{e od 2-3 l. i
vo 1 l., taka {to -{e stanala op{ta nastavka vo edninata na imperfektot,
sp. (jas, ti, toj / on) vik'a{e, nos'e{e, sed'e{e. Ovoj proces zna~itelno
naprednal vo lerinskite sela na pravecot Kumani~evo (isto~no od Kostur)
Patele ^egan, vo severoisto~nite na pravecot Sveti Nikole
Kumanovo Kratovo Kriva Palanka, kako i vo skopskocrnogorskiot
nastavkata -{e se generalizirala napolno, sp. k'opa{e, s'e~e{e (Sudi}
Sveti Nikole), v'ika{e, n'ose{e, b'ere{e (Zletovo, Kratovo), 'ima{e,
br'oe{e (Kumanovo, Kriva Palanka), sak'a{e, jad'e{e (Gradsko Tikve{),
mol'e{e, spi'e{e (Grade{nica Mariovo), vik'a{e, mel'e{e, ~in'e{e
(^egan, Sakulevo, Zeleni~ Lerinsko).
Vo skopskocrnogorskiot govor kaj postaroto pokolenie mo`at da se
sretnat i formi na -{em (v'ika{em, p'e~e{em), vo koi na zavr{etokot -{e
se pridodala nastavkata od 1 l. na prezentot, i taka 1 l. na imperfektot
pak se diferenciralo od 2-3 lice (v. karta br. 2).

6.2. Vo vrska so nastavkite za 2 i 3 l. edn. pokraj redukcijata na

krajnoto -e vo nekoi ju`ni govori, sp. 'idi{i, pl'eti{i (Kulakija),
v'ika{ (Korni{or), n'osi{ (Gumenxa Vodensko), gl'ed{i (Negovan
Lagadinsko), pu~'iva{i (Suho), j'ad{ (Sekavec Sersko), 'im{
(Star~i{te Dramsko), treba da se istakne nastavkata -{i{ vo
nestramskiot govor, koja pretstavuva kombinacija na -{e i -{ od
prezentot, sp. v'ika{i{, p'ee{i{, n'osi{i{.

6.3. Vo 1 l. mn. na makedonskiot teren se razgrani~uvaat nastavkite -mo

i -me. Prvata (-mo) dominira vo severnite govori na celiot pojas od [ar
Planina pa do makedonsko-bugarskata jazi~na granica severoisto~no od
Kriva Palanka. Ju`nata izoglosa na ovaa nastavka odi po pravecot Kriva
Palanka Kne`evo Jami{te Strmo{ (vo Kratovsko) Sudi}
Vrsakovo Bogoslovec (vo Ov~epolieto) Divqe Miladinovci
Ku~kovo (vo Skopskata kotlina) ^elopek Sedlarce (ju`no od Tetovo).
Ju`no od spomenatava granica 1 l. mn. zavr{uva na -me.
Vo ramkite na arealot so zavr{etokot -mo kompletnite nastavki se ja-
vuvaat vo fonetskite sostavi: -smo (v'ikasmo, n'osesmo), -mo (v'ika:mo,
n'ose:mo), -amo / -emo (v'ikaamo, n'oseemo), -amo (v'ikaamo, n'oseamo), -{emo
(v'ika{emo, n'ose{emo), -vmo (v'ikavmo, n'osevmo). Geografski tie se ras-
predeleni na sledniov na~in:

198
 Nastavkata -smo (s e preneseno od aoristot) se javuva nasporedno so -mo
na potesnoto kumanovsko podra~je i vo potkozja~kite sela na jug do Kriva
Reka i na istok do Psa~a i Dlabo~ica vo oblasta Slavi{te.
Ju`no od Kriva Reka prevladuva nastavkata -mo nasporedno so -amo / -
emo. Procesot na oformuvaweto na vtorava nastavka odel po ovoj pat:
v'ikahmo > v'ika:mo (so dol`ina na tematskiot vokal kako kompenzacija za
h) > v'ikaamo, odn. n'osehmo > n'ose:mo > n'oseemo, a vo nekoi lokalni govori
i n'oseamo (so generalizirawe na -amo kako op{ta nastavka kaj site
glagoli).
Nastavkata -{emo, koja e dobiena so kombinacija na -{e i -mo,
prevladuva vo Slavi{te i vo potkozja~kite sela do linijata Drenak
Stracin Topalovi}.
Nastavkata -vmo (v'ikavmo) ograni~ena e na tetovskoto govorno
podra~je i ja kontinuira nastavkata -vme koja prevladuva ju`no od ^elopek.
Vo drugite makedonski dijalekti {to se nao|aat ju`no od linijata
Tetovo Skopje [tip Ko~ani nastavkata za 1 l. mn. se javuva vo
alomorfite: -hme (b'ehme, 'odehme, 'imahme), -vme (b'evme, s'akavme), -fme
(b'efme), -vne i -fne (b'efme, b'efne), -jme / -jne (v'ikajme v'ikajne), -kme / -
kne (b'ekme, 'imakme i 'imakne), -me (so udol`uvawe na tematskiot vokal, sp.
be:me, 'ima:me), -ame / -eme (v'ikaame, n'oseeme) ili samo -ame (v'ikaame,
n'oseame), -{eme ('ima{eme, n'ose{eme).
Najgolem areal zafa}aat nastavkite -hme i -vme (-vne) // -fme (-fne).
Prvata (-hme) e so~uvana vo jugoisto~nite dijalekti; nejzinata zapadna
izoglosa dopira pribli`no do linijata Ko~ani Radovi{ Gevgelija
Voden. Osven toa taa se sre}ava u{te vo nekolku oazi vo Zapadna
Makedonija vo mija~koto selo Smilevo vo Bitolsko (b'ehme, 'imahme), vo
govorot na muslimanite vo tetovskite sela Urvi~ i Jelovjane, kako i vo
govorot na Gora. Vo nekoi goranski sela se zabele`ani i imperfektnite
formi so nastavkata -{ohme (vik'a{ohme, nos'e{ohme), koja pretstavuva
kombinacija na nastavkite -{e za 2-3 l. edn. i aoristnata -oh + -hme.
Nastavkata -vme, so alomorfite -fme i -vne, -fne, ograni~ena e na za-
padnoto makedonsko nare~je. Nejzinata izoglosa se poklopuva so
izoglosata na nastavkata -v (-f) vo 1 l. edn. so mali korekcii na
bitolskoto i prespanskoto govorno podra~je. Na toj del taa odi ne{to
poseverno na pravecot na selata Dobromir Bukovo (vo Bitolsko)
German Laska (na prespanskiot del).
Vo govorot na jugozapadnite prespanski sela na pravecot Arvati
[trbovo Qubojno German i vo debarskoto selo Xepi{te kako nastavka
se upotrebuva -mef (< -vme so metateza), sp. b'eremef, 'oramef, n'osemef.
Vo brojni zapadni govori pokraj nastavkata -vme se sre}ava i -vne, kade
{to e n vneseno analo{ki od li~nata zamenka nie (nie bevme > nie bevne,
isto vo -fme > -fne: befme > befne; taka i vo sme > sne). Ova se potvrduva i
so faktot {to vo govorite kade {to se upotrebuva zamenkata mie (mije)
na pravecot Struga Debar Gostivar Tetovo Skopje se upotrebuvaat

199
samo formite so -vme i/ili -fme. Nastavkite -vne / -fne se upotrebuvaat,
glavno, vo centralnite govori (ki~evskiot, pore~kiot, prilepskiot,
bitolskiot, na vele{kata teritorija vo oblasta Azot) i vo Prespansko, sp.
~'ekafme (Klewe) : ~'ekafne (Lukovo) vo Drimkol, b'egavne vo prilep-
skiot, v'ikafne vo ki~evskiot i pore~kiot, v'idovne vo vele{kiot
govor zapadno od Ne`ilovo Martolci Smilovci (Reiter, 1964 : 289),
'imafne Qubani{ta (Ohridsko).
Alomorfite -vme / -vne i -fme / -fne teritorijalno ne se mnogu izdi-
ferencirani. Se zabele`uva deka vtorive se pofrekventni vo centralnite
govori i vo Ohridsko.
Nastavkite -jme / -jne i -kme / -kne, koi se dobieni so fonetska izmena na
h > j, k, se ograni~eni na ve}e spomenatite punktovi: -jme vo kor~anskiot
(im'ajme, nos'jjme), vo nekolku meglenski sela (sp. v'ikijme, n'osijme vo
Strupino, v'ikajne, n'osijne vo G. Po`arsko, Crne{evo, Korni{or) i vo
razlo{ko-banskiot govor vo Pirinska Makedonija (gledajme, nosejme); -kme
/ -kne se konstatirani vo meglenskite sela Tresino, G. Rodevo, Cakoni,
Lukovec, sp. k'opakme, n'osikme / n'osikne.
Vo govorite kade {to se zagubila fonemata /h/ kako nastavka
funkcionira -me so udol`uvawe na tematskiot vokal (v'ika:me, n'ose:me),
i/ili so pro{iruvawe -ame, -eme, po ras~lenuvaweto na dolgite vokali.
Vtorive varijanti prevladuvaat vo govorite vo [tipsko, Ko~ansko i
Radovi{ko, i vo nekoi punktovi vo Pijanec (gl'edaame, s'edeeme, n'oseeme), a
nastavkata -me (so udol`en prethodniot vokal) vo tikve{ko-mariovskite i
kostursko-lerinskite govori. Na bitolskoto podra~je formi so
nastavkata -me se javuvaat s# do Topol~ani, Kukure~ani i Bukovo, negde
nasporedno so formite so nastavkite -vme, -vne ili -fme, -fne (Vidoeski,
1985 : 32; v. karta br. 3).

6.4. Geografskata distribucija na nastavkite za 2 l. mn. se poklopuva so

distribucijata na nastavkite za 1 l. mn.

6.5. Raznovidnostite na nastavkata za 3 l. mn. na imperfektot proizle-

guvaat od procesite svrzani so kontinuacijata na nosovkata * i na
gubeweto na h. Na naj{iroko prostranstvo starata nastavka -h se
izmenila vo -ha.
Vo ovoj fonetski oblik taa se zadr`ala vo jugoisto~nite govori (goce-
del~evskiot, sersko-dramskite i lagadinskite) na zapad do linijata Goce
Del~ev Valovi{te Solun, osven toa i vo gradskiot dojranski govor, sp.
b'eha, 'imaha, s'edeha, ili b'eh, 'imh so reducirano [] vo govorite so
silna redukcija (vo su{koviso~kiot i dramskite; Vidoeski, 1991 : 69).
Zapadno od spomenatata linija poradi zagubata na /h/ vo intervokalna
pozicija kako nastavka ostanal samo vokalot -a, sp. gl'edaa, n'osea,
rab'otea.

200
 Vo nekoi lokalni govori vo Polog, Pelagonija, Ohridsko, Prespansko
i Lerinsko za da se izbegne omonimijata so 3 l. mn. na prezentot se javile
hijatski glasovi /j, v/ koi vlegle vo sostav na nastavkata, sp. b'ea > b'eja,
n'osea > n'oseja, posle i v'ikaja, 'imaja, 'oraja, br'ojaja, p'ijaja (Prespa), im'aja,
pi'eja (Kajlarsko), v'ikij, n'osij (Strupino Meglensko), v'ikaja (Ohrid),
kop'aja (Mariovo), 'imaja, v'ikaja (Tetovo).
Po nefonetski pat e obrazuvana i nastavkata -hja vo govorot na raz-
lo{koto selo Ele{nica, sp. gl'edahja (: gl'edahme, gl'edahte).
Vo severnite govori na pravecot Skopje Kumanovo Kriva Palanka,
kade {to vo intervokalna pozicija h se izmenilo vo v (sp. sn'ava, ~'ova,
m'uva i dr.) se oformila po fonetski pat nastavkata -va, sp. 'imava, b'eva,
s'edeva, rab'oteva.
Vo kumanovskiot govor paralelno so nastavkata -va se upotrebuva i -
sva, kade {to e s dobieno po analogija od 1 i 2 l. mn., sp. v'ikasva, b'esva,
s'edesva (: s'edesmo, s'edeste).
Vo severnite kumanovski sela {to neposredno grani~at so srpskite
ju`nomoravski govori se sre}avaat imperfektni formi so nastavkata -vu,
sp. rab'otevu, v'ikavu, b'evu. Vo tie govori nosovkata * vo site pozicii e
zameneta so /u/.
Vo skopskocrnogorskiot govor vo 3 l. mn. na imperfektot se izvr{il
poslo`en proces: *x > -hu > -u- // - (bilabijalno vo pozicija zad vokal), sp.
*imax > imahu > imau, i za da se odbegne omonimijata so prezentskata
forma (ima) imperfektnata osnova se pro{irila so nastavkata -{e :
vika-{e-, kopa{e, nose{e (Ku~evi{te).
Istiot proces se izvr{il i vo severnite krivopalane~ki sela, no tamu
* se reflektiralo vo /a/, sp. v'ika{ea, n'ose{ea (: v'ika{emo, v'ika{ete).
Vo govorot na Gora pokraj nastavkata a ('imaa, s'edea) se sre}avaat i
formi vo 3 l. mn. so pro{irenata nastavka -{ua dobiena od -{oa (so
redukcija na o > u), nastanata kako rezultat na kombinacija so aoristnata -
oa : vik'a{oa > vik'a{ua.
Vo male{evsko-pijane~kite govori (berovskiot, del~evskiot, blagoev-
gradskiot, razlo{kiot) vo 3 l. mn. se generalizirala pro{irenata
nastavka -a{e (< -a + -{e) za da se otkloni omonimijata so 3 l. mn. na
prezentot, kade {to krajnoto -t se zagubilo kaj glagolite od a-grupa, sp.
v'ika-a{e, n'ose-a{e, j'ade-a{e (: prez. v'ikaa).
Vo zapadnite periferni govori na pravecot Gali~nik Debar Golo
Brdo Drimkol Struga, vo kor~anskiot i vo kosturskite govori na istok
do granicata so lerinskiot govor kako nastavka za 3 l. mn. na imperfektot
se javuva -e, vo nekoi lokalni govori i so hijatsko j -je : 'imae 'imaje, b'ee
b'eje vo debarskite govori, v'ika(j)e, s'ede(j)e vo kosturskiot
kore{~anski govor, 'imee, zb'orvie, p'ie(j)e vo govorot na Kostenarijata i
vo Nestram. Nastavkata -e, kako {to ve}e spomnavme pogore, pretstavuva
kontinuant na staroto *- (v.t. 5.7.; v. karta br. 4).

201
 Zagubata na /h/ vo nastavkite, kako {to poka`uva prethodnoto
izlagawe, predizvikala zna~itelni promeni vo strukturata na
imperfektnite formi. Vo nekoi dijalekti po zagubata na /h/ do{lo do
zvukovo sovpa|awe na oddelni formi na imperfektot so soodvetnite
prezentski formi, {to predizvikalo novi procesi za da se izbegne
omonimijata. Ima govori kade {to se javile promeni vo nastavkite se
formirale novi strukturi na nastavkite vo pooddelni lica po fonetski
pat ili po analogija. Vo drugi mikrosistemi se izvr{ile promeni vo
tematskiot vokal. Vtoriov na~in e osobeno izrazen vo jugozapadnite
periferni govori na relacijata Voden Lerin Kostur Nestram.
Vo govorot na meglenskoto selo Tu{in, kade {to e silno izrazena re-
dukcijata, tokmu taa e iskoristena za diferencirawe. Vo 1 i 2 l. mn. na im-
perfektot kaj glagolite od a-grupa tematskiot vokal -a-, bidej}i e vo
neakcentirana pozicija, se reduciral napolno, dodeka vo soodvetnite
prezentski formi toj se zadr`al, sp. prez.: v'ik-a-me, v'ik-a-te : impf.:
v'ik-m, v'ik-t, potoa tematskiot vokal se reduciral i vo edninskite
formi (v'ik-{e), sp. celata paradigma, impf.: (jas) v'ik{e, (ti) v'ik{e, (on)
v'ik{e, mn. v'ikm, v'ikt, v'ik : prez. v'ikm, v'ik{, v'ik, v'ikme,
v'ikte, v'ikt. Ovoj model posle se prenesol i na glagolite od drugite
grupi, sp. b'er{e, b'erm, bert, b'er : b'era, b'eri{, b'ere, b'erime, b'erite,
b'ert.
Vo kosturskiot govor kaj glagolite od a-grupa e iskoristen modelot od
glagolite od i-grupa; po modelot: n'ose, n'ose{e, n'oseme, n'osete, n'osee (:
prez. n'osa, n'osi{, n'osi, n'osime, n'osite, n'ose), se povela i paradigmata na
glagolite od a-grupa: 'ime, 'ima{e, 'ima{e, 'imeme, 'imete, 'imee (: prez. mn.
'imame, 'imate, 'ime) (Grat~e, Markoveni, Slimnica).
Vo govorot na oblasta Kostenarija kako tematski vokal vo site lica i kaj
site glagolski grupi se generaliziral -e-, sp. n'os-e-, n'os-e-{e, n'os-e-me, n'os-
e-te, n'os-e-e; v'ik-e-, v'ik-e-{e, v'ik-e-{e, v'ik-e-me, v'ik-e-te, v'ik-e-e.
Vo nestramskiot govor analogijata dejstvuvala vo dva pravci: vo mno-
`inata se generaliziral tematskiot vokal -e-, a vo 2 l. edn. po analogija na
2 l. edn. na prezentot starata imperfektna nastavka -{e se pro{irila so -
{ (-{i{), sp.: v'ik-e-, v'ik-a-{i{, v'ik-a-{e, v'ik-e-me, v'ik-e-te, v'ik-e-e.
Vo nekoi ju`ni kosturski sela, kade {to se pazi u{te -h vo 1 l. edn.,
kako tematski vokal vo mno`inata kaj glagolite od a-grupa se javuva -i-
(mo`ebi dobieno so redukcija od e!), sp.: v'ik-i-h, v'ik-a-{e, v'ik-a-{e, v'ik-
i-me, v'ik-i-te, v'ik-i-e (Mangila).
Vo isto~nite kosturski sela, pak, stariot tematski vokal ostanal neiz-
menet, a morfolo{kata diferencijacija ja regulira akcentot, sp. impf.:
im'a{e (1-3), im'ame, im'ate, im'ae : prez.: 'imam, 'ima{, 'ima, 'imame, 'imate,
'ime (Gorenci, Rupi{ta).
Privedenive slu~ai se dovolni da se poka`e vo koja mera mo`e da
vlijae fonetskiot faktor vrz strukturata na oddelni gramati~ki formi.

202
203
 2.7. FORMITE NA GLAGOLSKIOT PRILOG

0. Glagolskiot prilog go kontinuira stariot participium praesentis activi.

Vo sovremenite makedonski dijalekti toj se obrazuva so slednite nastavki
i nivnite raznovidnosti:

-(e, j)}e (-}em),

-(e, j)}i (-}im, -}in),
-(j)}u (-}um, -}un),
-(e){te (-{tem, -{ten),
-(e){~e (-{~em, -{~en),
-(e){ti (-{tim, -{tin),
-(e){~i (-{~im, -{~in)
-(e){tu (-{tum),
-{tec,
-{timica,
-{kom (-{kum),
-nik,
-ni~ki (-ni~kim, -ni~kum).

0.1. Pra{awata {to se postavuvaat vo vrska so ovoj glagolski oblik na

lingvogeografski plan na makedonskiot jazi~en areal se odnesuvaat:
na karakterot na osnovata,
na karakterot na tematskiot vokal,
na vrednostite mesto praslovenskata sekvenca *tj (stsl. -{t-)
sodr`ana vo tematskiot del,
na vidot na zavr{etokot,
kako i na stabilnosta na ovoj oblik vo oddelni dijalekti.

1. Na istoriski plan glagolskiot prilog ja kontinuira osnovata na za-

visnite pade`i na stariot participium praesentis activi od glagolite od i-
osnova, od tipot moliti: mol-x{t- (< *mol-tj-) > mol-e{t- (mol-e{~-, mol-
e}-). Kon ovoj tip obrazuvawa po fonetski pat se priklu~ile i glagolite
od je- / jo-grupa {to im zavr{uvala korenskata morfema na palatalna
soglaska (l, n), sp. kol{t- > kol{t- > kole{t-. Sekvencata -x{t- > -
e{t- posle se pro{irila i kaj drugite glagoli (ber-{t- > ber-x{t- > ber-
e{t-, ima{t- > ima{t- > imaje{t-). Taka po obrazecot mole{t- se
obrazuvale po morfolo{ki pat i bere{t-, gledaje{t- (mesto o~ekuvanite
gledaja{t-, bera{t-, spored razvojot na * > a vo ovaa pozicija). Po ovoj
na~in vo glagolskiot prilog kaj site glagoli se generalizirala nastavkata
-(e){t- (so fonetskite raznovidnosti -e{~-, -e}-).

203
 1.1. Procesot na morfolo{koto izedna~uvawe se prenesol i na
tematskiot zavr{ok. Vo ju`nite makedonski dijalekti (vo Kostursko,
Kajlarsko, Solunsko, Sersko, Dramsko) izedna~uvaweto se izvr{ilo
spored osnovata na glagolite od e- i i-grupa, sp. pl''eti{t'em (<
pl'ete{tem) : sk'aka{tem vo su{koviso~kiot, hode{t'em : vika{t'em G.
Brodi (Dramsko), n'ose{ti : k'opa{ti Kalendra (Sersko), nus'e}i, si~'e}i :
vik'a}i Gradobor (Solunsko), si~'e}i : dav'a}i Gumenxa, jad'e}i, nus'e}i :
vik'a}i Enixe, od'e}e, nos'e}e : rabot'a}e Mariovo, nos'e{ten : vik'a{ten
Zeleni~ (Lerinsko), ud'e{tem : dav'a{tem Kajlar, mal~'e{~em, spi'e{~em :
vik'a{~em na seto kostursko-kor~ansko podra~je.

1.2. Na drugata teritorija do{lo do pro{iruvawe na tematskiot del na

prilogot po analogija na glagolite od a-grupa, taka {to kako nastavka se
generalizirala sekvencata -e{t- (-e{~-, -e}-), sp. ber'e-e{t-i, nos'e-e{t-i
: vik'a-e{t-i vo debarskite i vo del od stru{kiot govor, le`'ee{~em,
ni`'ee{~em : igr'ae{~em (> igr'ee{~em) vo ohridskiot, sed'ee}e, pe'e}e :
im'ae}e, kop'ae}e vo kratovskiot, krivopalane~kiot, kumanovsko-
ov~epolskiot i vo skopskiot, kle~'ee}i, od'ee}i, ber'ee}i : t~'ae}i,
igr'ae}i vo male{evsko-pijane~kite, ko~anskiot, vele{kiot,
malorekanskiot.

1.3. Vo nekoi lokalni govori vo Male{evsko (Berovsko, Del~evsko) i

Pijane~ko (Blagoevgradsko) se generaliziral eden zavr{ok na osnovata kaj
site glagoli, i toa -e- vo berovskiot i del~evskiot, sp. ber'e-e}i, nos'e-e}i :
vik'e-e}i, igr'e-e}i, dav'e-e}i Rusinovo (Berovsko), gled'e-e}i, kop'e-e}i,
im'e-e}i Del~evo, i -a- vo blagoevgradskiot, sp. ber'a-e}i, nos'a-e}i, od'a-e}i
Le{ko (Blagoevgrad).
Vo nekoi lokalni govori vo Ko~ansko odnosniov analo{ki proces se
izvr{il samo kaj glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na vokal (tip
pie, pee, poe, ~ue), sp. poj'ae}i, sej'ae}i, {ij'ae}i : kop'ae}i, no: jad'ee}i,
od'ee}i. Ovde se javila potreba za otklonuvawe na mo`nite sekvenci od po
tri vokali (se'ee}i > se'ae}i > sej'ae}i).
Ne{to e poslo`en procesot kaj ovoj tip glagoli vo dolnovardarskite
govori, me|u drugoto, i poradi redukcijata na neakcentiranite vokali, a i
poradi aktuelnite asimilacii i kontrakcii vo razni vidovi vokalni
sekvenci. Vo dojranskiot i vo kuku{kiot govor zabele`ani se vakvi
primeri: tkj'aj}i, sj'aj}i, pij'a}i : im'aj}i, no nus'ej}i Dojran (Peev, 1979 :
91), si'aj}i, smij'a}i Kuku{, Gumenxa.

1.4. Vo brojni govori, vo ~ii sistemi se izbegnuvaat sekvenci so preden

vokal na morfemska granica, sekvencata -ee- se kontraktirala vo [-e:]:
nos'ee}i > nos'e:}i, se~'ee}i > se~'e:}i. Po ovoj model se dobila i formata
kaj glagolite od a-grupa so prethodna asimilacija na -ae- > -ee-, sp. vik'ae}i

204
> vik'ee}i > vik'e:}i; sp. vo ohridskiot govor: vik'ee{~em / vik'e:{~em,
igr'e:{~em, nos'e:{~em, ber'e:{~em.
1.5. Na eden po{irok areal vo zapadna Makedonija (Polog, Pelagonija)
i vo povardarskite govori na pravecot [tip Strumica Dojran Kuku{
vokalot /e/ vo sekvencata -ae- vo glagolskiot prilog se desilabiziral vo
[] i na toj na~in se dobila sekvencata -a- : vik'ae}i > vik'a}i, poto~no
vik'a:}i, pa posle i ber'e:}i, nos'e:}i vo polo{kite, ki~evskiot so
govorot na Debarca, govorite vo Pelagonija (prilepskiot, bitolskiot),
prespanskiot i vo site privardarski govori. Mo`ebi ovoj proces bil
podzasilen i od mekosta na /}/, kako {to pretpolaga Seli{~ev (1929 : 368).

2. Glagolskiot prilog dava kontinuirani areali i vo vrska so kontinu-

antot na grupata *tj (stsl. {t). Na makedonskiot teren deneska mesto *tj
nao|ame tri vrednosti: /{t/, /{~/ i /}/.

2.1. Prvite dva ja kontinuirat stsl. grupa {t i se rasporedeni na eden

tesen pojas na makedonsko-albanskoto pograni~je na zapad i na jug na
grani~niot pojas me|u makedonskata i gr~kata jazi~na teritorija, sp.
dav'ae{~i, igr'ae{~i, sed'ee{~i @irovnica (Debarsko), spi'e{~em
Steblevo (Golo Brdo), igr'e:{~em, nos'e:{~em Ohrid, farl'j{~em
Bobo{tica (Kor~a), dav'a{~em, vik'a{~em, nos'e{~em, sed'e{~em Kostur;
beg'ae{ti, misl'ee{ti Debar, vik'ae{tin G. Papradnik (@upa),
met'ee{ti, igr'ae{ti Drimkol, nos'e:{ti Rado`da (Struga), vik'a{tin,
nos'e{ten Zeleni~ (Lerinsko), pl''eti{t'em Suho (Solunsko), n'os{ti,
hd{t'em, d{k'om (Sersko, Dramsko), vik'a{tic, d'e{tic Grmen
(Gocedel~evsko), vik{k'om, nse{k'om Ele{nica (Razlo{ko), vika{tec
(Razlog) (na kartata arealite 2, 3).

2.2. Na seta druga teritorija na makedonskiot jazi~en areal, severno od

linijata Prespa Lerin Solun Valovi{te mesto *tj ima refleks /}/ so
razni nijansi na palatalnost: vik'a}i, vik'ae}i, vik'aj}i, vik'a}im, vik'a}e i
dr. (na kartata arealot 1).

3. Sprema zavr{niot vokal se izdeluvaat tri osnovni morfemi na gla-

golskiot prilog:
a) -}e // -{te (so fonetskite i morfolo{kite varijanti: -e}e, -j}e, -}em,
-e{te, -e{~e i so partikulite -m, -n, -c),
b) -}i // -{ti (-e}i, -j}i, -e{ti, -e{~i + -m, -n, -ca),
v) -}u (-}um) // -{tum.

3.1. Nastavkata -}e // -{te vo site fonetski i morfolo{ki varijanti

na istoriski plan ja kontinuira starata akuzativna forma vo sreden rod
ednina (stsl. molx{te, nes{te), koja, spored Seli{~ev, u{te od XI vek

205
po~nala da se upotrebuva i so ~isto prilo{ko zna~ewe (1929 : 371). Bla`e
Koneski, pak, ja smeta za kontinuant na mno`inskata forma od ma{ki rod
(Koneski, 1981 : 183).
Vo fonetskiot oblik -}e (-e}e, -j}e) glagolskiot prilog se javuva,
glavno, vo severniot del od makedonskiot jazi~en areal na pravecot Kriva
Palanka Kratovo Kumanovo Sveti Nikole Skopje Pore~e.
Ju`nata izoglosa dopira pribli`no do linijata Zletovo Sudi} (na
kratovsko-ov~epolskiot del) Divqe Katlanovo Rakotinci Nova
Breznica (vo skopskata oblast) i na pore~koto podra~je do Makedonski
Brod. Osven toa, taa e konstatirana vo nekoi punktovi vo Mariovo i vo
Tikve{ijata po dolinata na Crna Reka. Sp.: vik'ae}e, jad'ee}e, nos'ee}e
Krkqa (Kriva Palanka), or'ae}e, sp'ae}e, sed'ee}e Lesnovo (Kratovo),
vr{'ee}e, se~'ee}e Cre{evo, Ku~kovo, gled'a:}e, spi'e:}e, tka'e:}e, sto'e:}e,
plet'e:}e, mes'e:}e (Pore~e), vik'a}e, jad'e}e Vitoli{te (Koneska, 1951 : 28),
rabot'a}e, pe'e}e Podles (Tikve{).
Obrazuvawata so -}em (}e + m) se dosta retki; zabele`ani se vo nekoi
pore~ki sela, sp. od'e:}em se prepnaf na eden kamen; mi`'e:}em mo`a da
sleza Zve~an, i vo grani~nata zona so obrazuvawata na -{tem / -{~em, sp.
znaj'aj}em vo resenskiot govor (Seliev, 1929 : 371).
Varijantata -{te // -{~e (-e{te, -e{~e) naj~esto se javuva pro{irena
so -m, -n, -c vo alomorfite -(e){tem, -(e){ten, -{tec, odn. -(e){~em, -
(e){~en.
Obrazuvawata na -(e){~em dominiraat, glavno, vo ju`nite i vo nekoi
jugozapadni periferni govori, sp. dav'ae{~em / dav'e:{~em, sed'e:{~em vo
gradskiot ohridski govor, gradj{~em, farlj{~em vo Bobo{tica (Mazon,
1936 : 94), igr'a{~em, tar~'a{~em Nestram (Vidoeski, 1989 : 66), gred'e{~em
Tioli{ta (Kostur), dav'a{tem, id'e{tem Tremno (Kajlar), pl''eti{t''em,
pu~'iva{t''em, sk'aka{t''em Suho (Golomb, 1960/61 : 176), vik{t'em,
hd{t'em G. Brodi, Dramsko (Ivanov, 1977 : k. 30).
Formata -{ten e zabele`ana vo lerinskiot govor, sp. vik'a{ten,
ns'e{ten, tka'e{ten Zeleni~, a -{tec vo razlo{kiot: vika{tec.
Nastavkata -{tem / -{~em, poradi sovpa|aweto so nekoi pade`ni
formi na participium praesentis activi vo stariot jazik, nekoi ja smetaat kako
direkten kontinuant na tie formi na dativ mno`ina (stsl. nes{tem},
molx{tem}) (spored S. Mladenov, 1979 : 296), odn. na instrumentalot
ednina ma{ki rod spored Z. Golomb (1960/61 : 176-177). Formite so -n i -c
(vika{ten, vika{tec) ja potvrduvaat pretpostavkata na Seli{~ev deka
"okon~anie -{~em predstavlet sobo so~etanie morfologi~eskih
prinadle`noste dvuh raznh obrazovani. -{~e to okon~anie
pri~astno form vinit. edn. sred. roda... -m prisaedinilos pozdnee. Ono
blo vzvano vozdestviem nare~i na -om" (Seliev, 1923 : 372). Podolu
}e vidime deka -m se javuva i kaj nastavkata -}i (-}im) (na kartata arealot 5).

206
 3.2. Na zna~itelno {irok areal glagolskiot prilog se javuva so
nastavkata -}i / -{ti vo site pogore privedeni varijanti.
Obrazuvawata na -}i (-e}i, -j}i, -}im) prevladuvaat vo centralnata zona
na makedonskata teritorija ju`no od linijata Zletovo Sveti Nikole
Katlanovo pa s# do Solun, Lerin, so isklu~ok na onie punktovi vo
Mariovo i Tikve{, {to gi spomnavme pogore. Vo zapadniot del na
Makedonija nastavkata -}i (-j}i) prevladuva vo polo{kite, prilepsko-
bitolskite i vo ki~evsko-ohridskite (bez gradskiot ohridski) govori.
Na toj areal vo oddelni punktovi mo`at da se sretnat i obrazuvawa so
nastavkite -}im i -}in,
sp. bir'ej}im, vik'aj}im, sid'ej}im ^egan (Lerinsko), si~'ej}im Meglen,
jad'e}im Staravina (Mariovo), t~'aj}im Prilep (Koneski, 1949 : 291),
im'a}in, jad'e}in, sid'e}in Meglen, vik'aj}in, nus'ej}in, si~'ej}in Mutu-
lovo, im'aj}in si rb'ota dr'uga b'rka{, s~'ej}in s udr'ih, tr~'aj}in s
supn'ah Kuku{ko (Peev, 1987 : 263).
Na zapadnata periferija od s. @irovnica (vo izvori{niot del na
Radika) preku Debar do Struga se upotrebuvaat participski formi so
nastavkata -{ti (-{~i) / -e{ti (-e{~i), sp. kop'ae{~i, se~'ee{~i
@irovnica, dav'ae{ti, met'ee{ti Rostu{e, Debar, vik'ae{ti /
vik'ee{ti, nos'ee{ti Vev~ani, Rado`da, jad'ee{~i, slu{'ee{~i Struga. Na
ju`nata periferija formi na -{ti (-{~i) se konstatirani vo nekoi
punktovi vo Lerinsko, Vodensko, Sersko i Dramsko, naj~esto pro{ireni so
-m, -n, -mica, -ica, sp.
jad'e{tim, od'e{tim Patele (Lerinsko), beg'a{~im, vik'a{~im Voden
(Dumev, 1943 : 63),
vik'a{tica, od'e{tica, tr~'e{tica Grmen (Gocedel~evsko),
vik{~'imica Lukovec (Meglen), big'a{~imica, vrt'e{~imica
Voden (Dumev, 1943 : 63).
Formi na -(e){tin se zabele`ani i vo nekoi punktovi vo Debarsko, sp.
vika{tin, nose{tin vo govorot na muslimanite vo s. G. Papradnik (na
kartata arealot 4).
Kaj ovoj tip obrazuvawa nejasno e potekloto na -i vo nastavkata (-}i, -
{ti, -{~i). Seli{~ev ja otfrla mo`nosta -i da e preneseno od starata
nominativna forma za `enski rod (stsl. nes{ti). "Videt v tom -i
okon~anie form imenit. edn. `.r. net osnovani" (Seliev, 1929 : 372). Toj
pretpolaga deka -i tuka mo`elo da se javi pod vlijanie na prilozite na -
ski, -~ki, -{ki od tipot kvni~ki, me{e~ki i dr. sli~ni.

3.3. Na eden relativno tesen pojas vo Pelagonija na pravecot Prilep

Bitola Resen nasporedno so prilo{kite obrazuvawa na -}i se sre}avaat
i formi so zavr{okot -u i -um, t.e. -}u, -}um sp. baraj}um Prilep (Koneski,
1949 : 291), vik'a}um, `nij'a}um, ka`u'a}um Krapa, Debre{te (Prilepsko,
Vidoeski 1950 : 49), nosej}um, Vran~e, zna'ej}um, bid'ej}um Krivoga{tani,
nosej}um, t~aj}u / t~aj}um Topol~ani, vik'aj}um, pla~'ej}um Prespa.

207
Sporadi~no mo`at da se ~ujat vakvi formi i vo nekoi severni pore~ki
sela, sp. kopa}u, od'e}u Raste{ (Vidoeski, 1950 : 49), i vo jugoisto~na
Makedonija vo Dramsko, sp. kl~{t'um, ml~{t'um Plevna (na kartata
arealot 6).
Nastavkata -um ovde e prenesena od prilozite od tipot molkum,
me{e~kum, le`e~kum i pod vlijanie na ju`nite govori, kade {to se
upotrebuvaat prilo{ki obrazuvawa na -ni~kum od tipot vikani~kum (v.
ponatamu).

4. Klasi~niot participium praesentis activi najdosledno se ~uva vo

severnite i vo sredi{nite makedonski dijalekti. Vo ju`nite govori na
pravecot Prespansko Ezero Kor~a Kostur Lerin Voden Kuku{
Serez Drama Goce Del~ev toj se javuva poretko, nasporedno so drugi
prilo{ki formacii, a vo nekoi lokalni govori na toj del duri i ne se
sre}ava, kako na primer, vo nekoi punktovi vo Prespa, a vo Lerinsko na
pravecot na selata Armensko Asanovo, vo severozapadnite kosturski
sela (Kosinec, Breznica i dr.), vo Kostenarijata, potoa vo ju`niot del na
bitolskoto podra~je na linijata Dihovo Dobromir Sko~ivir
@ivojno, kako i vo nekoi govori po dolinata na Struma na sersko-
valovi{koto podra~je (sp. Ivanov, 1977 : K. 30) i vo gocedel~evskiot govor.
A. Mazon vo svojata studija za lerinsko-kosturskite govori glagolskiot
prilog voop{to ne go spomenuva (Mazon, 1923). Isto taka i Hrun vo mono-
grafijata za govorot na s. Dihovo glagolskiot prilog kako posebna
morfolo{ka forma ne go razgleduva (Groen, 1977). K. Mir~ev vo
nevrokopskiot (gocedel~evskiot) govor konstatira samo ostatok od
stariot participium praesentis activi vo leksemata pare{t (Mir~ev, 1936).
Sli~na pojava poznavaat i aromanskite govori na toj areal, pa mo`e da se
pretpolo`i deka od niv do{ol i impulsot za gubeweto na glagolskiot
prilog (Atanasov, 1990, 2.22.3; Thumb, 1974 : 236).
Vo pove}e govori kade {to se zagubil glagolskiot prilog ili se nao|a
vo faza na gubewe se javile novi prilo{ki obrazuvawa od nova glagolska
osnova.

4.1. Vo kostursko-lerinskoto i prespanskoto govorno podra~je

nasporedno so formite na -{~em (vika{~em) se upotrebuvaat i prilo{ki
formi so suf. -ni~ki / -ni~kim ili -ni~kum, a vo dolnovardarskite
govori i formi so sufiksot -nik, sp. baran'i~k'im, jeden'i~k'im,
pla~en'i~k'im i jeden'i~kum, pijen'i~kum, pokraj berj{~em, pla~j{~em vo
Bobo{tica (Mazon, 1936 : 94), vle~en'i~kim, seden'i~kim pokraj pla~'e{~em,
sed'e{~em vo Nestram (Vidoeski, 1989 : 68), jaden'i~kum i jad'e{~em Ezerec,
vikajn~kum, nosejn~kum Leska, jadeni~kum, odeni~kum, vikani~kum Lak,
[ulin (Prespa), beren'i~kum, nosen'i~kum Bap~or, s'edeni~kum,
s'e~eni~kum G. Kotori, grabani~ki, meteni~ki, t~ani~ku pokraj

208
mi`e{tim, ode{tim Vo{tareni (Lerinsko), vikan'i~kum, kapan'i~kum
Tresino (Voden) (na kartata arealite 7, 8).

4.2. Obrazuvawata so -nik po~esto se sre}avaat vo vodensko-

meglenskoto i gevgelisko-kuku{koto podra~je nasporedno so prilogot na -
j}i, sp. tr~n'ik, pl~in'ik Cakoni, G. Po`arsko (Meglen), bgn'ik,
tr~n'ik Voden (Dumev, 1943 : 63), tr~an'ik dujd'e Gevgelija (D.
Ivanov, 1932 : 93), vrkn'ik, litkn'ik, tr~n'ik Kuku{ko (Peev, 1987 :
263) (na kartata arealot 10).
Site ovie formi se obrazuvani od osnovata na glagolskata pridavka od
nesvr{eni glagoli (vika-n-i~ki, -i~kim, -i~kum, -ik).
Prilo{kite formi na -nik (vikan'ik) mo`ele da nastanat sprema
zboroobrazuva~kiot model na imenkite na -ik od tipot ma~enik. Tie potoa
poslu`ile kako derivaciona baza za prilo{kite formacii na -ni~kim / -
ni~kum so naslon na obrazuvawata od tipot le`e~ki, stoe~ki, odn.
le`e~kim plus formite na -um od tipot vikum, molkum, ni~kum, silum ili
blizum, polekum (Mazon Vaillant, 1938 : 93).
Novite zboroobrazuva~ki formacii, koi se javile kako zamena na kla-
si~niot glagolski prilog, pove}e se dobli`ile funkcionalno do
prilozite.
Vo sli~na funkcija se javuvaat i imenkite od tipot vikanica,
t~anica (otide t~anica) i na -ana kako t~ana, ml~'enata Leska
(Prespansko), potoa obrazuvawata kako beganka (fana beg'ankata) G.
Kotori (Lerinsko), mol~'ejn~uk (< mol~eni~uk) vo govorot na muslimanite
vo @upa (Debarsko).

4.3. Vo jugoisto~nite govori (Solunsko, Sersko, Dramsko,

Gocedel~evsko, Razlo{ko) prevladuvaat participski formi so sufiksot -
kom (-kum vo neakcentirana pozicija), koj se dodava na osnovata na stariot
glagolski prilog, sp. krd{k'om 'ide Kuku{ (Peev, 1989 : 263), s'd'a{kum,
tr~''a{kum Suho (Golomb, 1960 : 176-177), de{k'om Sekavec (Sersko),
tr~i{k'om Plevna (Dramsko, Ivanov, 1977 : K. 30), vika{k'om, nuse{k'om,
pee{k'om, sede{k'om Ele{nica (Razlo{ko) (na kartata arealot 9).
Od istata osnova se izvedeni i obrazuvawata so slo`eniot sufiks -
({~im-ica) od tipot big'a{~imica, vrt'e{~imica vo vodenskiot i
meglenskiot (Dumev, 1943 : 63), vik'a{~imica s zgrd'ih Meglen, kako i
onie so suf. -({t)ica : vik'a{tica, d'e{tica, tr~'e{tica Grmen
(Gocedel~evsko).
Vo govorite kade {to se zagubil glagolskiot prilog ili se nao|a vo
proces na gubewe, negovata funkcija ja prezele nekoi sintaksi~ki izrazi
na primer, so glagolska imenka, sp. mi se sma~i od odewe, dojde so pla~ewe
(m. odej}i, pla~ej}i) Dobromir (Bitolsko, Vidoeski, 1985 : 40), otide
deteto t~anica, ili so celi re~enici: Kako {to ode{e padna (= odej}i
padna).

209
210
3. LINGVISTI^KA GEOGRAFIJA
212
 3.1. Metodi vo prou~uvaweto na makedonskite dijalekti

Prou~uvaweto na dijalektite se izveduva so pomo{ na pove}e

metodi. Dokolku izvorite na dijalektniot materijal se vo pi{ana forma
toga{ naj~esto podle`at na ekscerpcija. Dokolku prou~uvaweto na
dijalektite se izveduva preku direkten kontakt so govoritelite na
prou~uvaniot dijalekt, naj~esto se primenuva metodot na anketirawe. Toj
naj~esto se izveduva so pomo{ na odnapred podgotveni dijalektni
pra{alnici. Potoa materijalot sobran vo pra{alnicite podle`i na
interpretacija. Toa zna~i deka materijalot mo`e da se obrabotuva za da se
opi{e odreden govor / grupa govori, ili odredena dijalektna karakte-
ristika. Materijalot sobran vo pra{alnicite mo`e se interpretira i so
pomo{ na dijalektni karti koi na sintetiziran na~in poka`uvaat
odredeni dijalektni karakteristiki na site jazi~ni ramni{ta. Na primer,
Makedonskiot dijalekten atlas sodr`i preku 300 punkta koi pretstavuvaat
naseleni mesta na celata teritorija na Makedonija. Za sekoj od tie
punktovi e sobran materijal spored ist pra{alnik, taka {to za sekoe
pra{awe se dobivaat nad 300 odgovori koi potoa so poseben sistem na znaci
se prenesuvaat na dijalektnata karta.

213
 Eden od najzna~ajnite dijalektni proekti za makedonskata i za
slovenskata dijalektologija e Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas
(OLA) koj se raboti pove}e od 25 godini i ~ij dolgogodi{en rakovoditel
be{e akademik Bo`idar Vidoeski.
Dosega se izlezeni pove}e tomovi na Atlasot od oblasta na fonetikata i
leksikata. Optoslovenskiot lingvisti~ki atlas opfa}a preku 800 punkta
na seta slovenska teritorija, a negoviot pra{alnik sodr`i pove}e od 3500
pra{awa. Makedonskite dijalekti vo ramkite na ovoj atlas se opfateni so
24 punkta na celata makedonska jazi~na teritorija.
Primer od pra{alnikot na OLA:

214
Primer na karta na Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (OLA):

215
 3.2. Pregled na problemi za pra{alnikot na Makedonskiot dija-
lekten atlas

- izvadok 1-

1. S a m o g l a s k i

1.1. /i/
1.1.1. nadvor od akcent pred ~lenskata morfema: drugarite
(drugarte), `enite, nedelite, planinite, selanite, siromasite,
stranite; drugite, mladite, starite i dr;
1.1.2. zad druga samoglaska (i, ili j): snai (ili sna, snaj), sai, laica
(la`ica), dvajca; moi (ili mo, moj), moite (ili mojte), tvoite, broi{,
stoi{, troica; ko`ui (ili ko`u, ko`uj), mui (muvi), perdui (perduvi), sui
(suvi);
1.1.3. pred /a/: rakia (raka ili rakija), sudija, familija; pokrija,
smesija;
1.1.4. zad soglaskite ~, `, { pod akcent i nadvor od akcent (i, , u, e,
a): ~ivija (ili ~vija, ~uvija), ~ivlik, ~iv~ija, ~ivutin, ~ibuk; `iv (ili
`f, `uf), `ivot, `ivina; {irok, {irit;
1.1.5. kako glasat leksemite: brigada (bregada), vizita, kapital,
lisica, mirisa, miris, }ilim, maslinka, slezinka, tiganica.
1.2. /i/<*u (i ili ): bik, bil, bistar, vime, visok, gine, diwa, ita,
itar, jazik, kitka, kisel, kiti, kiska, kiva, kobila, kopito, korito, mil
(*myl), mi{, mislam, motika, riba, pastir, pita (*pytaet), plitko,
sekira, sin, sirewe, sit, sipa, striko.

1.3. /e/
1.3.1. pod akcent (e, , ): eden, e`, ezero, elen, esen, bere, vesel, ve~er,
daleku, devet, `ega, `ena, `elad, `elezo, zelen, zelje, zemja, klen, kremen,
le`i, leme{, med, me|a, me|u, me~ka, nebo, nevesta, nedela, pepel, pere, pero,
pe~e, rebro, re{eto, sedlo, sedum, selo, sestra, tele, tetka, te~e, crven,
~elo, ~e{a, ~e{el, {est, {eta;
1.3.2. neakcentirano e (e, , i, ):
1.3.2.1. pred i zad akcentiran slog: vreteno, vremeto, erebica,
esnaf, jadeweto, elen, nevesta, nedela, pedeset, pelin, pelena, re{eto;
prezede, prenese, presko~i, predade, pretr~a, preseli, ne mo`am, ne odam, ne
sakam; me vika, te nosi; devojka, svekrva;
1.3.2.2. vo zavr{ocite -el, -tel, -en, -er, -ec: kisel, orel, pepel,
petel; roditel, u~itel; eden, esen, kamen, prsten, kremen, koren, ramen,
remen; ve~er, dever, gaber, gu{ter; venec, konec, svetec, tanec;

216
 1.3.2.3. pred ~lenskata morfema: deteto (detto, detto), imeto,
magareto, moreto, pileto, poleto, semeto, {i{eto; grozjeto, lozjeto i
dr;
1.3.2.4. na apsolutniot kraj na zborot: dete, ime, jajce, more, pole,
sonce, srce; grozje, lozje, zdravje, kolje; kamewe, korewe, sirewe; vee, pee, se
smee; vikame - vikate, imame, nosime, sme, ste; nosete, sedete;
1.3.3. zad soglaskite ~, x, { (e, o, u, a): ~emu (ili ~umu, ~omu), ~ep,
~epur, ~elopek, ~ekor, ~epka, ~ember, ~evre, ~er~eve, penxere (penxura), xep,
xebovi (xop, xobot, xobovi), {eboj, {erbet, {epoti;
1.3.4. kako glasat leksemite: u{te (o{te, e{te, i{te), odvaj
(edvaj, edvam), doprva (toprva, teprva); gazer (gazar, gazor, gazr), zejtin,
izme}ar, kladenec, paterica, senokos, tenxere, {tavej ({tavaj).
1.4. /e/<* (e, en, em, , a, j, jo, i, in, im)
1.4.1. jastreb - jastrebi, jarebica; bratu~ed - bratu~edi, gleda,
pogleduva, greda, gredel, gredi, govedar, govedo, devedeset, koledar, kolede,
ledina, ogledalo, peda, pedeset, prede, red - redovi, redi, nered, vret, pre|a
(pre`da); devet, deset, zet, zeme, kletva, kle~i, le}a (le{ta), mek, meso,
mesec, pamet, peta, petica, petok, svet, svetec, spomne, te`ok, trese,
treska; dete - deteto, `drebe, prase, tele, vime, ime, pleme, seme, jagne; me,
te, se;
1.4.2. zad j: jazik (jozik, jzik, jzik, ezik, izik, inzik), jagula, jadro,
janya, jatrva, jatro, ja~i, ja~men, ja~mi{te, zajak, pajak, paja~ina
(paja`ina);
1.4.3. zad ~, `, { (e, , ): ~edo, ~es, ~esto, ~ebrica; `etva, `etvar;
{epa, {eta;
1.4.4. sekundarno * vo petel : pentel.
1.5. /e/<*
1.5.1. pod akcent i vo neakcentirana pozicija (e, , , a, a): bega,
begale, bel, beliot, belil, beleg, belezi, bes, besen - besno, bled -o, brest,
vedro, vek, venec, vera - verata, veruva, vetar, gnezdo, golem -o, grev,
grevota, gre{i, zgre{ivme, devojka, dedo, del, deli, delo, dete - deteto,
deca, `elezo, zrel, yver, yvezda, leb - lebot, lebovi, levo, lepi, zalepi,
leto, mev, med, mera, meri - meril, mesto, me{e, mleko, mre`a, nevesta,
nedela, nem, orev, pena, pesok, petel, pe{, presen - presno, reka, ren, re~,
svet, sekira, sekoj, seme - semiwa, seni, senka, seno, se~e - sekle, slep, sneg,
sreda, srede, strea, telo, tera, tera{e, tesen - tesno, testo, ~ovek;
crevo, crep, crepna, cre{na; bev, be{e, bevme, bevte, mole{e, nose{e;
nosete, sedete (zap. na~in); noze, race; gore, zime, nigde, ovde, utre; jade,
jadev, jal - jale, jadewe;
1.5.2. zad soglaskata c (e, , a, a): cev (cav, cav), cevka, cel, cela,
celina, cedi, procedi, preceduva, cedilo, celuva, celuvka, cena, ceni, cep,
cepenica, procepi, procep, cepec, ceri{, ce|;
1.5.3. sekundarno *: vo sekoj.
1.6. /e/<*

217
 1.6.1. vo osnovata (e, , a): ble{ti, den, dewe, deneska, vezden,
veligden, lek, lesen, lesnotija, poleka, len, leneno, pekol, penu{ka, pen,
pes, sega, sega{en, temen, temnica, se stemni, ~est, {epne, {epot, {ev;
steblo, steklo, te{ta, test, ~ete;
1.6.2. vo sufiksite: (-el) vitel, orel, petel, svrdel; (-em) jarem; (-
en) oven, osten, ra`en; besen, bolen, gladen, `eden, lesen; (-ec) `ivec,
zdravec, palec, starec;
1.6.3.kako glasat leksemite: oves, ocet;
1.6.4. namesto starata grupa *cv (cu, cv): cut, cuti (cfti,
cvati);
1.6.5. namesto starata grupa *sv (su, sv, sm): osuna, }e osune (ili
smna, osmna);
1.6.6. namesto starata grupa *v (yvo-, yu-): yvoni (yuni), yvon
(zunot);
1.6.7. vo slednive leksemi: yit (yt, yist), yida (yda, yizda),
opinok (opnk, opinci, opnci); daska (dska), staklo - steklo (ili
poinaku), ~itanik, ~itanica, se ~ita (vo zna~ewe saka), pe{ka (=ovka),
trestiga, ~abar (~abur, ~ebur).

1.7. /a/
1.7.1. pod akcent (a, ili ):
1.7.1.1. vo po~eten slog: baba, barda~e, davame, jabolko;
1.7.1.2. vo druga pozicija: aramija (armija), axamija, kapavica,
kapali{te, karanica, kijavica, kukavica, krastavica, magarica, padavica,
rakavica, metali{te, padali{te, sedali{te, dvanaeset, petnaeset;
du{manite, klepaloto, livadata, magareto, odaj~eto, oblacite,
konacite; nama~kano, potkvaseno, naraneto, ukradeno, upla{eno;
naka~ime, naranime, navadime, porasnete, napadnale; ova-vreme, ona-kniga,
golema-vrata, sveta-voda, leva-raka, desna-noga, mala-reka, gorna-ku}a i
dr.;
1.7.2. nadvor od akcent:
1.7.2.1. pred i zad akcentiran slog: bradavica, bradavi~ka, bojaxija,
valavica, valavi~ar, gra|anec, gradi{tata, karanica, kapavica,
krastavica, kalapewe, ladovina, lastovica, kamenlivo, magarica, magare,
naranime, padavica, rakija, rabotime, sramota i dr.;
1.7.2.2. pred ~lenskata morfema (a, , ili ): ve~erata (ili
ve~erta), vratata, du{ata, `enata, masata, silata, kobilata,
ko{ulata, nedelata, topolata, ladovinata, sramotata, rabotata,
lisicata, lubenicata, majata, odajata, svadbata, me~kata i dr.;
1.7.2.3.na apsolutniot kraj na zborot: vrata, sestra, ~a{a, ko~ina,
panica; dobra, zelena, {iroka; moja, na{a; videla, do{la, zela;
1.7.2.4. vo slednive ~lenuvani leksemi: ko`ata (ili koa`ta,
koj`ta), ru`ata; bozata (ili boazta), kozata, lozata, solzata i dr.;

218
 1.7.3. vo sosedstvo so soglaskata j (a, , e): jagne (ili jgne, egne),
jabana, jabanxija, jagoda, jaglika, jagurina, jajce, jajciwa, jalovica, japija,
jariwa, jarem, jarec, jasen, jas, jaska, jasja, jasna, jastak, jatagan; pijan,
prijatel, prijateli, pojas, na jave, obi~aj, slu{aj i dr.;
1.7.4. zad soglaskite ~, `, { (a, , e): ~as (~es), ~akija, ~ak{iri,
~ardak, ~ar{av, ~a{a (ili ~e{a), grn~ar, ko~an, pe~ali (ili pe~eli),
vodeni~ar, ov~ar-i, grn~ar-ite, dupni~ani, bitol~ani; `aba (ili `ba,
`eba), tu`ari, `alen, `ali, `al, `ar; {alvari (ili {elvari, {olvari),
ta{aci, {amar, ko{are, kuku{ani;
1.7.5. pred soglasni~kite grupi -nk-, -ng-: banka (ili bnka, baka),
mangal, franga;
1.7.6. vo sosedstvo so labijalna soglaska: baba-Stana (ili boba-
Stana), vagan, major, naopaku, padina, para; sabajle, tabor;
1.7.7. vo sosedstvo so r: gramada (ili grmada), gra|ani, granica,
granata, gradi{te, kravaj~e, pra{ulka, kraj, strana (strna), trapeza
(trpeza); bardaci, partali;
1.7.8. vo slednive leksemi: znam (ili zno, znm), poznajnica,
ma{tea, izmami, snaga, snaa; zajak (zoek), pajak, jagotka; vampir (vmpir,
voper, japer), oltar; zaban (zoban, zban), zamba, ambar, samar, kantar;
ma~ka, mozgale, masti, izmasti; angel (ngel), Andon, Andre; gazi (gzi),
ga{ti, ganya; oyadi(oydi, ozt), ~a~ka, ~am, ~ak; odamna (odomna, odmna),
aman, taman, Damjan; zar, zarem (zr, zrem), zagne, za{to, pak; ba`dar
(b`dar), makar; nazat (nazt, nazot), daleko (doleko, deleko); lastavica,
lakto; trava - treva; prababa - prebaba, pradedo - prededo; ra(h)at - reat.
1.8. /a/<2 (a, , o ili inaku)
1.8.1.: badnik (ili bodnik, bdnik), la`e, la`ica (l`ica, lo`ica,
olzica, olxica), magla (mogla, mgla, mngla), maska, tanko (tnko, tonko,
tenko, tnoko, knoko, kno~ko);
1.8.2. pred krajnoto r (a, o, e, ): bistar (ili bistr, bistor,
bister, bisor, bistr), vedar, vepar, vetar, dobar, itar, modar, mokar,
mudar, odar, ostar;
1.8.3. pred sonantot l (o, a, ): pekol, rekol, sekol, tekol, topol;
~evel, ~e{el, {upelka;
1.8.4. pred sonantot n: ogan (ogon, ogin, ogn, ogen i dr.); jaganca
(jagonca, jagnca);
1.8.5. pred sonantot m: osum, sedum, sum (osom, osam, osem, osm;
sedam, sedom, sedm, sedem); pasamce (pasomce, pasmce);
1.8.6. vo leksemite: mrtov, mrtovec (mrtv, mrtvc); masolce
(maslce); svekor; gaber (gabar).
1.9. /a/<
1.9.1. vo korenovite slogovi (a, , o, , , u odn. am-, an-,
m-, n-, m-, n-)
1.9.1.1. pred zvu~na pregradna soglaska (b, g, d, y): gaba (ili gba,
goba, gba, gba, guba, gamba, gmba, gmba), dab, dabje, dabica, zab-zabi,

219
zazabica, rab, rabje, porabuva, sabota, traba, drag(ot), dragovi, lag,
straga, taga, gradi, kadela, kadrav, kade, nekade, nikade, sekade, sad-
sadovi, trad(ot), tradu{ka;
1.9.1.2. pred druga soglaska: raka (ili roka, raka, ruka, rka), ma`,
madro, made, ispadi, padi, padar, padarnica; maka, se ma`i, ma`-i, mati,
matno, mate`ina, pat, patec, gaz-ot, gaze~ki, pogaze~ki, gazer, gnas,
gnasotija, gnasno, gnasen (gnsen, gnusen), kasa, kasnav, kapina, kat,
katnik, kati, iskati, laka, la~i, izla~i, la~ime, ra~nik, rakav, rakatka,
sa`en, skap, skapija, stapka, stapi, stapica, stapalo, tatni, taton,
ta`i;
1.9.2. vo formite: se (ili sa, s, sat, st); nea, ja;
1.9.3. na apsolutniot po~etok: jaglen (ili vaglen, jglen, vglen,
joglen, oglen, eglen, uglen), jaglenar, jagorec, jadica, ja`e, ja`ar, ja`ica,
jazol, jatok, jator;
1.9.3.1.pod akcent: zabi, raka, pat, odn. zbi, rka, pt; zp: zabo;
1.9.3.2. nadvor od akcent: p-zabi, z-raka, nt-pat, tr-pati,
rakavica, skapotija i dr.;
1.9.4. vo slednive leksemi
1.9.4.1. baboti (boboti, bboti), babri, bapka, babun, babunosa,
patonog ili patu{ (srp. putonog), bide (bandi), vnatre (vnotre, vntre,
fnetre, netre, unutre, ntre i dr.), gu`va (go`va, g`va, g`va), guska
(gaska, gska), gulab (gulup, golop, galap, glp, golap), gusto (gsto,
gasto), dlabok (dlabuk, dlbok, dlobok, dubok, dibok, dbok, dlibok,
globok, glambok, glmbok, zlabok), `eludec (`eludnik, `eladnik,
`eludarnik, `olondik, `olondrec), kakol (kokol, kukul, kukol, krkol,
kaklica, krklica), ku}a (ka{ta, k{ta), klop~e (klap~e, klup~e, klomko),
papok (papuk, popok, ppok), pupka (ppka, papka), pupi (papi, ppi), sud,
sudi (sdi, sndi, sendi), sudija (sendija);
1.9.4.2. bablak (bmblak), blada (blndi = se gri`i), grabica
(glambica, grmbica = izrastok na `enski gradi), gangliv, gangalo,
gangaranga, grutka, kus, lukav, nu`da (n`da), krug (krag, krang, krg, krk),
oru`je (ora`je, uru`a), orngva (orgva), ruglica, se ru`i, rudo, rudina,
skuden, sudba, sudbina, supruk, suredi, tup, tupav, truba, trudna, tu{i,
muka (=bra{no, maka), mu~nik (= kov~eg za muka);
1.9.4.3. vo leksemite: `elad-i (ili `elndi, `olondi, `olunt),
poprag, ponada, ponadi{, obra~, tadea, stade, odande, odavde; sano}
(svano}, svono}, svno} i dr.), edna{ (edno{, edn{, ednu{, edn~);

1.10. /o/
1.10.1. pod akcent (o, , ): boso (ili bso, buoso, bso), borba, boja,
bor, voda, vosok, vojska, gospod, golo, gora, gore, gosti, dom, dosta, zora,
kovec, koga, koska, koren, ko`a, koza, kora, kow, loj, lokva, lo{o, mo`e, moj,
most, koga, nos, no`, ogon, ovca, oti, orev, ostro, osum, o~i, sol, torba;

220
gotovo, devojka, zagori, izora, koko{ka, okosi, osnova, otvori, potkova,
pot, post, rabota, sabota, topola, {iroko;
1.10.2. nadvor od akcent
1.10.2.1. pred i zad akcentiran slog (o, , u): bojaxija, vodenica,
volovar, dolama, doma{noto, gospod, godina, golem, jorgan, jorgovan,
koko{ka; kopriva, kobila, koleno, ko{nica, ko~anot, koliba, kolera,
kopano, kopa~i, korito, ko{ula, loboda, lopata, loznica, odaja, ogledalo,
ovdeka, oficer, oficerski, pro{tava, polica, polovina, topola; volot,
volovita, dvorot, dvorovi, dolot, dolovi, kolot, kolovi; mojot, tvojot,
dobriot, zeleniot, lo{iot; pekolot, sokol - sokolot, rekol - sekol;
vosok, vosokot, pesok, pesokot, dobitok; sekoj, nekoj, nikoj; nemojte i dr.;
1.10.2.2. pred ~lenskata morfema: beloto (ili bel,to), visokoto,
zelenoto, crvenoto, motoviloto, seloto, trloto itn.;
1.10.2.3. na apsolutniot kraj na zborot: boso (ili bos, bosu), dobro,
golo, jako; kolo, mesto, maslo, proso, oro, ralo; koleno, klepalo, ognilo,
rameno; zajko, viu~ko, ma{ko; do{lo, reklo, sekalo; krosnoto, koritoto,
mesoto, krotkoto i dr.;
1.10.3. fonetskiot oblik na slednive leksemi: vikum, zbogum,
kve~erum, molkum, ni~kum, nazorum, prostum, me{e~kum; varo{, ligo{,
rabo{; daleko (ili daleku), blizo - blizu; kolko - kolku, malko - malku,
mnogo - mnogu, inako - inaku, napreko - napreku, naopako - naopaku, opako -
opaku, okolo - okolu, tolko - tolku; bomba, pompa, pampor, pozder; govee
(guvee), dori (duri), rogozina, o{te (u{te), ugol (ugul), tako|ere
(taku|ere); komanda, komita, komisija, komendija, komanika, pcovisa;
dolama, dolap, ornica, o{af, rogu`a; kompiri, votika - motovilo.
1.11. /o/<
1.11.1. vo korenskite slogovi, pod akcent i nadvor od akcent (o, a, ):
bos, bozje (ili bs, bas, baze, bnc), bo~va, vo{ka, vo{losan, do`d, do`dot,
do`di, do`dolec, zolva, zol, koga, nekoga{en, mov (moh), no}vi (no{vi),
rdokva, son, soni{ta, soni, sonuva, toga{, toga{en, tokmo; toj, ovoj,
onoj;
1.11.2. vo morfemite (o, a, ):
1.11.2.1. vo prefiksite: zovre (zvre), odopne, sobra, sobere, sopne,
sopna, so{ie, sotre, sobue, sobor, soble~e, sosem; vozglavje;
1.11.2.2. vo sufiksite: (-ov) kakov (kakav, kakv), vakov;
(-ok) dobitok (dobitk, dobitak), opinok, ru~ok (ili ru~ek), petok,
~etvrtok; plitok, redok, sladok; (-~ok) viso~ok, male~ok, sladi~ok; (-
ot) lakot, nokot, {epot;
1.11.2.3. vo ~lenskata morfema -ot: ~ovekot (~ovekat, ~ovekt),
ma`ot, lebot i dr.;
1. 11.3. vo predlogot *s (so, sos ili s, ss): so nego - sos nego, so
mene, so no`, so pero itn.;
1.11.4. vo predlogot *v (v, vo, vov, ov ili u, uv, uf, vuf): }e odi vo
Skopje (u Skopje), v selo, vo seloto (u seloto);

221
 1.11.5. vo predlogot *vz (voz ili uz);
1.11.6. vo prefiksot *v- (v ili u): vnuk (ili unuk), vdovec, vdovica
(udovica, jfduvica, javdovica, evdovica), vtornik (tornik); vnese (ili
unese), vovede, vdena itn.;
1.11.7. vo slednive leksemi: dh, dham, dno (= dno), vonka - vnka,
izvn, shni (= su{i, isu{i); bo{i (b{i), izdhna (= izdivna), phnuvam,
pham; ba{ (b{), kasno (ksno), makne (mkne), takne (tkne), potakne,
tapka, potapka; snaa (snava, snoa, sna, sana, sna, snha); sot, so}e (st,
s}e).

1.12. /u/
1.12.1. vo leksemite: `umbu{ (ili `imbi{, ximbi{), }u{e (ili
}i{e, odn. }o{e).

1.13. // - (, r, ar, r, or, r, er, r, ra):

1.13.1. vo po~etokot na zborot: rbet (ili rbet, orbet, rbet), rva,
r`i, r` (r`, r`), rt (rt, rt, rot), r|a, r|osa, rska;
1.13.2. zad labijalna soglaska: vrba (ili vrba, vrba, vorba, varba),
brdo, brzo, vrne, ~etvrti, ~etvrtok, tvrdo, mr{a, mrtov, mrvka, mrda,
mrsi, prvo, prst, prsten, frla;
1.13.3. zad nelabijalna soglaska: grb, grne, gr~i, grmi, grlo, krpa,
krf, krstot, svekrva; drvo (drevo), dr`i, dr`ava, trn, tr~a, trpi, trska,
jatrva, zrno, srp, srna, srce, {trk, {trbo;
Dali na izgovorot na r vlijae brojot na slogovite? Dali ima
razlika vo izgovorot me|u akcentiranoto i neakcentiranoto : sp. brkam :
izbrkam. Dali na izgovorot na vlijae brojot na soglaskite zad ? Ima li
razlika vo izgovorot me|u zborovite : vrba, zrno, grlo, srce (so edna
soglaska zad ), i: kr{ka, zrnce, mrvka, prsten, trgne, smrdliv (so dve
soglaski zad )?

1.14. * - ( ol, l, l, l, l, al, la, , o, u, ul, lu):

1.14.1. zad labijalna soglaska: bolva (ili bva, blva, balva, boa,
b/v/a, buva itn.), jabolko, volk, vol~ica, volna, mol~i (mal~i), molze,
molznica, molwa, pol`av, poln, polno, polzi, spolzne, polkovnik; Bugarin,
Bugarija, bugarski (Bolgarin, Bogarin, Bulgarin);
1.14.2. zad zabna soglaska: dolgo (ili dlgo, dlgo, dlgo, dgo, dalgo,
dlago, dlugo), dol`ina, dol`en, solza, solzi, zasolni, solnce, stolb, tol~e
(ili k~e), tol~nik;
1.14.3. zad zadnonep~ena soglaska (k, g, h): golta, goltame, goltna,
kolk, kol~ka, kol~i{ta, kolva, kolne, kolbas, olcna (hlcna);
1.14.4. zad soglaskata `: `ol~ka, `oltica, `olna (`qu~, `lu~ka,
`luna); `olt (`lto);
1.14.5. vo slednive zborovi: glit (= grlo), glita (= golta), polf
(`ivotno - ph), ~un (~n).

222
 Dali na izgovorot na refleksot za * vlijae brojot na slogovite
(kako vo ednoslo`nite i vo pove}eslo`nite zborovi)? Dali ima razlika vo
izgovorot na vrednosta za * vo akcentiran i neakcentiran slog (sp. `lt:
`altnikaf, vlk: vol~ica i sl.)?

1.15. Izgovorot na vokalni grupi:

1.15.1. izgovor na dve ednakvi samoglaski vo neposreden dopir:
1.15.1.1. aa (aa, a:, a): raat (ra:t, rat), saat, snaa, saan; imaat
(ima:t, imat), vikaat, imaa, vikaa;
1.15.1.2. ee (e, e:): vee, veeme, `iveeme;
1.15.1.3. oo (o:, o): Markovo (Marko:), bukoo, daboo, negoo;
1.15.1.4. ii (i:): zmii (zmi:, zmi), korii, sudii;
1.15.2. izgovor na samoglasni~kata grupa -oa- (kako -oa-, oa, o:, o, va):
toa (toa, to:, to, tva, tfa), zatoa, toar, troa, osnoa, gotoa, nekoa,
nikoa, soa, Joan; dojdoa, najdoa, rekoa; broam, stoam, broat, stoat, broal i
dr.;
1.15.3. izgovor na samoglasni~kata grupa -ea- (ea, e:, ea, a): peat
(pe t, pe:t, peat, pat), se smeat, bea, delea, nosea, sedea, za grea, lea, smea,
a

strea, rea, parea, smrdea; nea, nasmeano itn.;

1.15.4. izgovor na samoglasni~kata grupa -oe- (oe, oe, e:, e, o, o:, o, ue,
ve): ~oek (~oek, ~e:k, ~ek, ~oek, ~ok, ~oik, ~ok, ~uek, ~vek), goedo, jazoec,
trgoec;
1.15.5. izgovor na samoglasni~kata grupa -ae- (ae, ae, e:): znae, (znae,
zne:), znaeme, tkae, zaedno, zaem, zaek, edinaeset itn
1.15.6. izgovor na vokalnite grupi so /i/ kako vtora samoglaska: ai,
ei, oi, ui (a, e, o, u);
1.15.7. izgovor na vokalnata grupa -ia-(ia, ia, a): rakija, rakia,
rakja.

2. S o g l a s k i

2.1. /v/
2.1.1. izgovor pred samoglaska:
2.1.1.1. vo po~etokot na zborot: vadi (ili adi), vari, vasa; voda (ili
oda), vol, vodena, vosok, vodi; vujko; vedro, vir;
2.1.1.2. vo sredinata: `ivot, pivo, sliva i dr.;
2.1.2. izgovor pred sonantite:
2.1.2.1. pred l: vladika (iladika, ladika), vlakno, vla~i, vle~ko,
crvliv, vleze (fleze);
2.1.2.2. pred n vo: vnese (fnese), vnatre (fnatre, natre);
2.1.2.3. pred r: vrba (frba), vrsnik, vr{nik, vrti, vrelo;
2.1.3. izgovor pred zabna soglaska: vdena (idena, dena), vtornik,
vtor (ftor);

223
 2.1.4. izgovor pred bezvu~na soglaska: ovca (ofca), krvca, vrvca,
crv~e, mrav~e, krav~e, mravka;
2.1.4.1. izgovor vo grupata sv-: svat (sat, sfat), svadba, sveden,
svedok, svekor, sveti, svila, svoj;
2.1.4.2. izgovor na apsolutniot kraj na zborot: krv (krf), brav, brov;
2.1.5. izgovor vo sufiksite -stvo, -vski: bratstvo, prijatelstvo,
srodstvo, carstvo; Janevski, Markovski, Petrevski, male{evski,
tetovski i dr;
2.1.6. ~uvawe i izgovor na v vo intervokalna pozicija: naprava,
ostava, postava, preprava; gotovo, bukovo, dabovo; nevesta (neesta);
ubavina, pravina, kapavica, sekavica, napravi, ostavi, pravi{; kova~,
kovem, sovalka, tovar, tovaram, jorgovan, volovar, bukova, gotova; bivol,
`ivot; govedo, govedar, povesmo, trgovec, ~ovek; volovi, denovi, mostovi,
pcovisan, polovina, smrekovina, surovica, lekovit, gotovi.

2.2. /f/ - dali se izgovara f ili v vo slednive slu~ai:

2.2.1. vo po~etokot na zborot: fanela (vanela), familija, fa{a, fes,
fener, fidanka, fitil, filxan, Filip, fira, firanga, furna, franga,
frtuna (fortuna);
2.2.2. vo sredinata na zborot: afion, kafe, kofa, kufer, Zafir,
Stefan, tefter, tajfa, eftino;

2.3. /m/
2.3.1. izgovor na m pred soglaskata j (m, m): zemja, glamja, lamja.

2.4. /l/
2.4.1. izgovor na l pred zadna samoglaska (l, , u): lazi, lakom,
lastovica, lovi, lokva, lo{, ludo, luk, glava, kobila, kolo, slama, golo,
plot, polog, gluvo, plug;
2.4.2. izgovor na l pred soglaska (l, , u): alva (ava, auva), bolno,
ponedelnik, silno, malku, tolku, kolku, polski, selski, palto, krilca,
selce, kolce, molci;
2.4.3. izgovor na l na apsolutniot kraj na zborot: vitel, vol (ili
vo, vou), Gavril, gol, dol, kol, kotel, mal, mil, stol, cel, vikal, imal, zel,
stanal.

2.5. *l - kakov glas se slu{a namesto staroto meko *l (l, l, q):

2.5.1. pred zadna soglaska: valavica (valavica, vaqavica), valam,
`alam, ka{laat, molat, pelat, solat, ~e{la, ~elad, pobolam, pe~alam,
pe~alat, grklan, `elad, kadela, ko{ula, nevola, nedela, postela, selanka,
frlam, falat, klu~, klun, lu|e, lut, luti, lu{pa, pluka, pluva~ka;
2.5.2. pred soglaska: bri{alka (ili bri{alka, bri{aqka), doilka,
me{alka, {upelka, sovalka, `elka, zelka, prelka, bolka, bilka;

224
 2.5.3. vo sosedstvo so soglaskata j: volja (volja, vola, voqa), nevolja,
poljak, seljak, liljak, kopiljak, iljada, Siljan; zelje, ilje, tilje, kolje;
2.5.4. na apsolutniot kraj na zborot: kral, kakol, kal, grdel,
roditel, prijatel, u~itel, ~e{el.

2.6. /n/
2.6.1. izgovor pred zadnonep~enite soglaski (n, ): banka (baka),
Branko, sanka, Sanko, Stanko, stenka, senka, Fanka; mangal, prangija,
franga, ~engel.

2.7. *n - kakov glas se slu{a (n, w, jn, jw, wj, nj):

2.7.1. vo po~etokot na zborot pred meka soglaska: negov (wegov),
nego, nivna, niva;
2.7.2. na apsolutniot kraj na zborot: kow (kon, kojn), ra`en, ogan;
2.7.3. kaj glagolite: klawa, mewa, mewava;
2.7.4. vo glagolskata pridavka kaj glagolite na -n vo osnovata:
branet (brawet, brawen), `enet, ranet, cenet;
2.7.5. vo nastavkite -we, -wa, -iwa: kamewe (kamewa, kamejne,
kamejna), prstewe, ramewe, trwe; padiwe, planiwe, gumewa, ramewa; imawe
(imajne), jadewe, kosewe, orawe, sirewe; de~iwa (de~ina), jagniwa, piliwa,
prasiwa;
2.7.6 vo slednive leksemi: penu{ka (pewu{ka, penuga); dewe; digne
(digwe), gnete, klekne, legne, stegne, spregne, tekne, nekni, kniga; gnasno,
gnilo, gnoj, gnoi{te, jagne, ognilo, ogni{te; granka, senka; bawa (bana),
vi{na, cre{wa; pustina (pustiwa); greben (grebew), dren, drmon, kamen,
kremen, kosten (ko{tan), koren, osten, plamen, remen, ~eren; ko~an, ni{an,
~ekan; trn; sin (siw), tron (trow); butin (butiw ili butin), tarun;
pena (pewa), srna (srwa); padne, sretne, mrdne, pretne, trgne; lansko,
ugorno, udolno, napre`no; brani (ili brawi), kani, ~eni, rani, ceni.

2.8. /z/ - /y/

2.8.1. vo po~etokot na zborot pred samoglaska: zaden, (yaden), Zale
(Yale), Zare (Yare), Zanze (Yanye), Zafir (Yafir); zeva (yeva), zebe (yebe),
zemne (yemne), zemja (yemna), zenza (yenya), zerdelija (yerdelija), zevgar
(yevgar), zenzer (yenyer), zid (yid), zidar (yidar), zirka (yirka), zipa (yipa),
zift (yift), zivri (yivri), yira (yira), Zozi (Yoyi), zunica (yunica), Zuna
(Yuna), Zufer (Yufer), zumba (yumba);
2.8.2. vo grupa so sonantite v, r, n: zvezda / yvezda, zvezdica /
yvezdica, Zve~an / Yve~an, zvekne / yvekne, zver / yver, zverka / yverka, zvi`di
/ yvi`di, zvizna / yvizna, zviska / yviska, zvonec / yvonec, zrcki / yrcki,
nazre / nayre, obzre / obyre, prozre / proyre, benzin / benyin, bronza / bronya,
ganza / ganya, janza / janya, manzer / manyer, menza / menya;
2.8.3. pred mno`inskite nastavki -i, -e: noze / noye, nozi, blaze /
blaye, blazi / blayi / blagi, belezi / beleyi, direzi / direyi / direci,

225
kof~ezi / kof~eyi / kof~eci, polozi / poloyi, solzi / solyi, pomozi /
pomoyi.

2.9. /x/-/`/
2.9.1. xam (`am), xamija, xamadan, xapam, xep, xiger, xin, xube, oxa,
manxa, penxere, axija, jabanxija, sinxir, tenxere, baxanok, xgura, xbara.

2.10. /j/
2.10.1. vo po~etokot na zborot:
2.10.1.1. pred e: eden (ili jeden), edna{, e`, ezero, ela, elen, elek,
erebica, eden, e (toj e dojden); Evrei, Efto;
2.10.1.2. pred i: ime ili jime, igra, igla, imam;
2.10.1.3. pred zadna samoglaska: jagne, jabolko, jaglika, javor, jagoda,
jazovec, jalovica, jasen, jasika, Jovan, Jordan, jorgovan, junec;
2.10.2. vo sredinata na zborot me|u vokali:
2.10.2.1. pred predna samoglaska: zaedno, znae, trae, tkae; vee, see,
smee, staree; vie, mie, krie, pie, spie, ~ie; koe, moe, svoe; ~ue, kupue; broi{,
moi, stoi, svoi, ~ii, razboi;
2.10.2.2. pred zadna samoglaska: zmija (zmia), prijatel, rakija; se
mijam, mijat, pijat, {ijat, so{ija; bea, znaea, nosea, peeja, ~ueja, {ieja;
boja, broja~, kroja~, pojas, Stojan, koja, moja, tvoja, brojam, brojat, krojat,
stojat; dojdoa, rekoa, zedoa; maja, saja, staja, taja (taa); vikaat, imaat;
vikaa, sakaa;
2.10.3. vo sredinata na zborot pred soglaska: krijte (krijte, krite),
stojte, {ijte;
2.10.4. na apsolutniot kraj na zborot zad vokal (j ili ): maj, moj,
tvoj, kroj, soj, krij, spij, {ij.

2.11. /}/ - (, t, }, k)
2.11.1. pred predna samoglaska: ve}e, (ve}e, veke), }e, }erka, cve}e
itn.;
2.11.2. pred zadna samoglaska: vre}a, ku}a, sva}a;
2.11.3. pred soglaska: no}no, sve}nik.

2.12. *tj, *kt - ( }, j}, ~, j~, k, {t, {, {~, {}):

2.12.1. vo slednive leksemi: bo`i} (bo`ik), bo`i}en, bo`i}ni
posti, bro} (bro{ - vid rastenie), vo}, pomo} (pomo{), mo}en (mo{en),
nemo}en (nemo{en), nemo{nica, pomo}nik (pomo{nik), mo{ne, no} (no{),
no}en, no}ni, polno}, sano}, sino}, sino}a (sinojka, sno{ka, sno{ti),
no}vi (no{vi), pe} (pe{, pe~ka, pe}nica); ve}e, pove}e, }e, nej}e, nej}e{e;
vo}ka (ovo{ka, olo{ka), vre}a, vre}i{te, ga}i, ga}nik (ga{nik),
ga}erest), doma}in, ima}en (ima{en, ima{lin), ku}a, poku}nina, le}a,
ma}ea (ma{tea), me}ava, ma}enica (ma{tenica), obu}e (obu{je), ple}i,
ple{ka (ple}ka), pra}av, pra}a (pra{ta, pla}a), pra}ica, sve}a, sve{nik

226
(sve}nik), sre}a, nesre}a, }ud; }erka, pa}erka (pa{terka), pe{ter,
pe{tera; pro{ka (pro~ka);
2.12.2. vo nastavkite: blago}a, lo{o}a; ve}ava, pla}a, fa}a, sre}ava;
bla}ani (Blato), piro}ani, sopo}ani (Sopot); tele}e (tele{ki,
tele~ki), jagne{ko, pile{ko; vikaj}i (vikae}i, vikae{ti i dr.),
rabotej}i, sedej}i i dr.;
2.12.3. vo leksemite: vru}, vru}ina ili pak: gore{t, gore{tina;
}uti.

2.13. *tj - (}, t}, tj)

2.13.1. bra}a (brat}a, bratja), pra}e, rasa}e, prole}e, sva}a, so}e (:
sot), tre}i, tre}ina, cve}e (cvetje, cve}e).

2.14. /|/ - (, |, g):

2.14.1. pred predna samoglaska: ve|ica (veica, vegica), pre|e, sa|i;
2.14.2. pred zadna samoglaska: |avol, ga|a itn.

2.15. *dj - (|, j|, `d, `x, `|):

2.15.1. vo leksemite: ve|a (vejga, ve`da, ve`xa, vex|a), ve|ica, vo|a,
gra|a, gospo|a, zgo|a, kra|a (kra`ba), me|a, me|u, me|nik (me`nik), pre|a,
pre|e, pre|eska, napre`en (napre{en, napre|en), posle`en (posle{en),
posle|ni, r|a, r|osan, zar|a, sa|i; nu`da, edna{, dva{, tri{; tu|, tu|ina
(tujina), tu|o (tujo ili ~u`do, ~u`xo), ~u`dina (~u`bina, ~u`ina),
taku|ere, dve|ere, u|e (vo izrazot: da mu e u|e, neka mu e u|e), ~a|e; premre`a
(premre`ie, preme`die), su|enice; sva|a, zava|a (ili kavga).
2.15.2. vo zboroformite: ga|a, vi|a, dosa|a, doa|a, ra|a, pa|a;
bro|ani (Brod), belgra|ani, gra|ani, ori|ani; gove|o (govecko);

2.16. *dj - (|, d|, dj)

2.16.1. |avol (djavol), la|a, lu|e (ludi, lud|e), gre|e (greda), grma|e,
liva|e, ogra|e i dr.

2.17. /h/
2.17.1. vo po~etokot na zborot (h, slabo h):
2.17.1.1. pred samoglaska: abi (habi), adet, ajde, ajka, alva, ambar, an,
arno, ape; odi, oj}e{, olera, oro, oxa; ubavo, udina, uli, uner, iljada, itar,
i~; em, e}im;
2.17.1.2. pred soglaska: ladno, ladovina, leb, rana, rani, ren, rka,
rnka, rt i dr.
2.17.2. vo sredinata na zborot:
2.17.2.1. me|u samoglaski (h, slabo h, v ili pak se zagubilo toa bez
traga): mavam (maam, maham), java, maala, maana, raat, saat, saan, sabaale,
snaa; graor, graot, zaod, nao|a, staorec, strai{te; groot; doa|a, zao|a,
preo|a, soa, troa; juva, gluva, gruva, gorua (=goru{ica), muva, suvar, pazuva,

227
duovi, suvo, ruvo, uvo; za grea, drea, meana, rea, strea, greovi, greota, meur,
dijanija, tiho;
2.17.2.2. me|u sonantite r, l i vokal: bolva, prvot (prut, prvut,
pr{a);
2.17.2.3. pred soglaska (h, v, f): buvna (buhna, bufna, bujna, buna),
duvna, zdivna; javna, mavna, ogluvna, pavna, prvna, pivna, tivna, evla, nivno;
mevlam, muvla, muvlosan, tuvla; ~evli, ~evre, krevko, mavta, pavta, povti,
vetvo, ovetvel (ofetvel), pivtija, bov~a; vrv~e, grav~e, ko`uv~e, orev~e,
perduv~e; vo nastavkata za 1 i 2 l. mn. na minatite vremiwa: bevme (beme,
bejme, behme, behme), bevte, imavme, imavte, rekovme, rekovte i dr.;
2.17.3. na krajot na zborot (v, f, j , ): buv (buf, buh, bu), Vlav, vrv,
vrav, grav, gluv, grev, duh, mev, mov, niv, strav, suv, piv, polf, tih, ko`uv,
orev, perduv, repu(h), siromav, sluh; kaj glagolite: bev, rekov, nosev i dr.;
2.17.4. vo grupata *hv (v, f): fati, se fali, frkne, zafrkne, frli;
2.17.5. pojava na neorgansko h: ima (ili hima), hidi, histina; aka (ili
h
aka), Arap; r` (ili hr`), rva, r|a.

2.18. P a l a t a l i z a c i j a
2.18.1. izgovor na soglaskite pred refleksot na * (e, a itn.): belo
(ili belo - balo), bega; pesna, pesok; vera, nevesta; mera, mesi; del, deca;
testo, tesno; sekira, senka; celo, cepi; leb, mleko, slepo; grev, gre{i,
mre`a, strea.
2.18.2. izgovor na soglaskite k, g pred prednite samoglaski (k : }; g :
|): kitka (ili kitka, }itka), kiva, Kiro; kilo, kine, kisel, kirija, rakija,
sekira; banki, meki, niski, retki, reki, {iroki; gine (ili |ine - gine),
Gigo, lagi, vlagi, dolgi, drugi, dragi; gega, Gego.
2.18.3. izgovor na glasot l pred prednite samoglaski (l, l, q): beli
(ili beli, beqi), boli, deli, `ali, moli, pali, soli, seli; glisti, lipa,
list, lice, li{aj, malina, slika, mr{av, crvliv; bleka, golem, gleda,
gleto, elen, ilet, leto, leska, len, ledina, pole.
2.18.4. izgovor na drugite soglaski pred prednite vokali: me~ka,
milo, biser, perduv, pismo, vidra, den, debel, diga, temno, tiwa, zelka,
yira, sedum, sila, re~e itn.
2.18.5. izgovor na soglaskite t, d na apsolutniot kraj na zborot vo
slednive primeri: zet (ili ze}), pat, nokot, lakot, prat, gospod, gos(t),
pe~at.
2.18.6. izgovor na soglaskite d, t, r, l, n, s na apsolutniot kraj na
zborot: glat (ili glat), `ivot, pet, med, car, ov~ar, den, mlados, staros,
krv, dren, kamen, sin i dr.
2.18.7. izgovor na soglaskite {, `, ~, x: ma{a (ili ma{a), ka{a,
fa{a; `ena (ili `ena), `aba, `ar, `ivot, la`e; ~a{a (ili ~a{a), ~ar{av,
~e{ma, xamija (ili xamija), manxa.

228
2.19. S o g l a s n i ~ k i g r u p i
2.19.1. *stj, *skj - ({t, {~): gu{ter (ili gu{~er, gu{}er), kle{ti,
{tira, {tavi, {tavej, pu{ti, pi{ti, go{tava, kr{tava, pro{tava,
ogni{te, strni{te, soni{ta; ili vo:{to, ne{to, ni{to, za{to.
2.19.2. *zdj, *zgj - (`d ili `x, `|, `): glu`dot (ili glu`xot,
glu`ot), do`dot, do`dovi, do`dalnik.
2.19.3. cr/~r : crn (crn, corn, carn ili: ~rn, ~arn, ~rn itn.),
crnilo, crnica, crnka, crven, crvenilo, crvenica, crv, crvec, crvosan,
crpe, crpka.
2.19.4. cre-/~re- (cre- ili ~ere-, cere-): cre{na (ili ~ere{na,
cere{na), cre{nar, crem{a, crep, crepna, crepnalka, creslo, crevo,
procrevi, ~eren.
2.19.5. cvr-/~vr-: cvrst ili ~vrst, cvrsto, cvrstina, pricvrsti.
2.19.6. vn/mn: odamna (ili odavna), odamne{no, ramno, ramnica,
(ramen ili raven); glamna, glamnica; gomno; oglamnik (ili oglavnik);
plevna (ili plemna); osamne; vnuk (mnuk), vnuka, nivno (nimno); gumno (ili
guvno), strmno, temno, temnina, natemnik, stomna, pomne, plamne,
zemnik, zimnik.
2.19.7. bn/mn: demne ili debne, yemne ili yebne.
2.19.8. mj/mn: zemja (ili zemna, zemna), lamja (ili lamna); Damjan.
2.19.9. izgovor na s, z, { pred soglaskite ~, c (s, h, f, v): bres~e (ili
bre{~e, breh~e, brev~e, bref~e: brest), kvas~e (kvas), klas~e, li{~e, mos~e
(most), tas~e (tas), fes~e (fes); is~isti (i{~isti, if~isti), is~epi,
ras~epi, ras~isti, is~adi, is~e{a, rascuti; voz~e (ili vos~e, vov~e: voz),
grov~e (grozd), prav~e (praz); vos~e (ili vov~e: vo{ka), kruv~e (kru{a),
opav~e, puv~e (pu{ka), ~av~e (~a{a); masca (ili mavca, mahca: mast), mevce
(meso), prasci (prase).
2.19.10. izgovor na soglasni~kite grupi t, d + strujna (s, z, {):
otse~e (ili otse~e, oce~e), otspredi; blatski (ili blacki), bratski,
gradski, livadski, oridski, ridski i dr.
2.19.11. ~uvawe na soglaskite t, d pred ~, c: dobit~e (ili dobit~e,
dobi~e), sat~e; livat~e, rit~e; brtce (ili brtce, brce: brdo), `itce,
koritce.
2.19.12. izgovor na grupata ps: psi ili pci, psue ili pcue, pcovisan,
pceto, stipca, tepcija;
2.19.13. izgovor na grupata p~: p~enica ili p{enica, p~enka.
2.19.14. izgovor na grupata ns (nc): oncica (< onsica).
2.19.15. izgovor na k pred t (h, f): lakto (ili lahto, lafto),
lakti, nokti; doktur.
2.19.16. ~uvawe na glasovite t, d vo grupite str, zdr: bistra (ili
bisra), strana, stra`a, strav, strela, sestra, stri`e; zdrav, zdravo,
zdravje, zdravec.
2.19.17. pojava na sekundarni t, d vo grupite sr, zr, `r: srebro (ili
strebro), sre}a, sreda, sramota; zrak (ili zdrak), zrel, `rebe (ili `drebe).

229
 2.19.18. sl/{l : sliva (ili {liva), sle~e, slep, sleze.
2.19.19. izgovor na k zad palatalna soglaska: majka (ili ma}a), vejka,
devojka, vujko; vojska; bri{alka (ili bri{alka), me{alka, brkalka,
sukalka, lulka.
2.19.20. izgovor na po~etnata grupa mn (mn, ml): mnogu (ili mlogu,
molgu), mnozina.
2.19.21. izgovor na soglasni~kata grupa zj: lozje (ili lojze, loze),
grozje; kozji.
2.19.22. izgovor na zvu~nite soglaski na apsolutniot kraj na zborot
(zvu~ni, poluzvu~ni ili bezvu~ni): grb (ili gr), grob, gulab, drob, leb,
slab; beg, beleg, breg, dolg, plug, prag, rog, sneg; brod, bratu~ed, grad,
`elad, yid, narod, rod, sud, ~elad; bode`, e`, ma`, no`; boz, brz, jaz, knez,
mraz, praz, slez.
2.19.23. izgovor na krajnite grupi -st, -zd, -{t, -`d: radost (ili
rados), {est; grozd; pri{t (ili pri{), ve{t, glu`d, do`d.
2.19.24. izgovor na slednite leksemi:
- str{en ili {tr{en, su{ica, su{i, su{lec;
- strekne ili {trekne, {trek, {mrka;
- lu{pa ili luspa;
- manastir ili marastir, fabrika ili favrika (vabrika -
vavrika), prepelica ili preperica;
- ververica ili vejverica; barjak ili bajrak, garvan ili gavran,
zolva ili zovla, tarun ili tanur, koril ili kolir;
- dleto ili gleto, tlanik (klanik), petla (pekqa); dno, dnoto
(gnoto); Gligor (Grigor);
- ogme (otne), pamtivek (pantivek), kom{ija (kon{ija), pesma
(pesna);
- zglob (`glob), `leb, zgura (`gura), `vaka (xvaka);
- pe~urka (pe}urka);
- redok (retok), sladok (slatok), te`ok (te{ok), nizok (nisok),
snizok (snisok), vrabec (vrapec), begunec (be`unec);
- sabja (sabla), {krapja ({krapla), drvja (drvla).

230
 - izvadok 2-

8. Predlozi
Zabele{ka: site odgovori da se davaat vo re~enica.

8.1. Upotreba na predlozite:

- vi{e, vo (v, vof, vuf, uf, vaf, af, u), voz, von, vrz, zaradi (zaraj,
zeraj, zere), iz, izu~i, iznad, ispred, ispod, kaj (kade, kaj, kj,
kde, ke, kude), kon (kun), kako (kato, ka), kve, kraj (krj, kr), krs,
kres, me|u (me|e), pome|e, izme|e, ume|u, niz, od (ot, ut), odavde
(odavade, odovud), odande (odanade, odonud), otade (otud,
otuda), okolu (okolo, okol), odzad, osven (osim, ocim, otsem),
pozadi (pozad), poza, poposle, posetne, posle, poradi, pored,
potem, prez, preku (preko), prema, pri, protiv,
- , so (s, sos, sur, sas, us, as), svar, setne, sose (sosem), spred,
sprema, sproti, srede (sred), sre{ta (stre{ta), u, uz, udno,
uo~i;
8.2. vi{e / nad: Pomina vi{e ku}a / nad ku}a, vi{e selo / nad selo,
vi{e pat / nad pat (akcent!);
8.3. v, vo / u: Odam v selo, v grad / u selo, u grad; Bev vo seloto, vo
gradot; Bev vo Bitola / v Bitola / Bitola; Otide vo edno selo / u edno
selo. Akcent: vo Veles / vo Veles; vo Vardar / vo Vardar.
8.3.1. vo / na: Odi vo Skopje / na Skopje; Bev vo Bitola / na Bitola;
]e odi vo Solun / na Solun;
8.3.2. vo / u/ vu: vo mene, vo tebe, vo nego / u mene, u tebe, u nego / vu
mene, vu tebe, vu nego. (akcent!);
8.4. vrz / na: Vrz nego / na nego padna kamenot / na kamenot. Akcent:
vrz nego / vrz nego;
8.5. voz / niz: Odi voz reka / niz reka (nagore).
8.5.1. voz (vo vreme): voz tatko/ vo vremeto na tatka (koga toj
be{e `iv);
8.6. za / zad: Ide za nego / zad nego;
8.6.1. za / po: Odi za nego / po nego;
8.6.2. za / pri: Dojde za dedo mi / pri dedo mi (koga be{e toj `iv);
8.6.3. za / do: godina za godina / godina po godina;
8.6.4. za / vo: Odi za Prilep / vo Prilep;
8.7. zad / po: Si dojde zad Petrovden / po Petrovden, zad Bo`i} / po
Bo`i};
8.7.1. zad / poza: zad seloto / poza seloto, zad ridot / poza ridot.
(akcent!);

231
 8.8. zaradi (zaraj) / poradi: Zaradi tebe si ja prodadov ku}ata /
poradi tebe. (akcent!);
8.9. iz / od: Ide iz Skopje / od Skopje, iz desna strana / od desna
strana; Sleze iz planina / od planina, iz drvo / od drvo;
8.9.1. iz /niz: Pomina iz selo / niz selo, iz niva / niz niva; Izleze iz
vrata / niz vrata; [eta{e iz dvor / niz dvor. (akcent!);
8.9.2. iz / preku: Pomina iz livada / preku livada.
8.9.3. iz / po / za: den iz den, godina iz godina / den za den / den po
den. (akcent!);
8.9.4. iz / so: Iz mene be{e / so mene. Iz no` se~e / so no`. (akcent!);
8.10. izu~i / sproti: Dojde izu~i ponedelnik(ot) / sproti
ponedelnik. (akcent!);
8.11. kaj / pri: ]e odam kaj tetka mi / pri tatko mi; be{e pri nas /
kaj nas / u nas;
8.11.1. kaj / u: Odam kaj Marka / u Marka. Bev kaj Markovci / u
Markovci. (akcent!);
8.12. kon / za: Odam kon Skopje / za Skopje. (akcent!);
8.12.1. kon / kaj: Odam kon Prilep / kaj Prilep / nakaj Prilep.
(Akcent!);
]e se vrati kon nedela / kaj nedela.
8.13. kako / kato: kako nego / kato nego.
8.14. kve: upotreba i zna~ewe na ovoj predlog (niz, preku);
8.15. kraj / pokraj: Sedi kraj prozorecot / pokraj prozorecot;
Stoe{e kraj ku}a / pokraj ku}a. (akcent!);
8.15.1. kraj / pri: Stoe{e kraj masa / pri masa; kraj mene / pri mene;
8.16. me|u / izme|u / pome|u: me|u nas / izme|u nas / pome|u nas; me|u
ku}i / izme|u ku}i / pome|u ku}i. (akcent!);
8.17. mesto / namesto: Mesto mene otide toj / namesto mene.
(akcent!);
8.18. na / od: ku}ata na tatko mi / od tatko mi; deteto na Marka
/ od Marka. (akcent!);
8.18.1. na / vo: Odi na vojska / odi vo vojska (vojska);
8.18.2. na / po: Odi na nalani / po nalani;
8.18.3. Upotreba na na so direkten objekt: Go vidov deteto / Go
vidov na deteto; Ja pra{al `enata / na `enata;
8.19. nad / iznad: Pomina nad seloto / iznad seloto;
8.20. od: a) Padna od drvo; Izleze od voda; Dojde od nadvor, od
Prilep / Od Vodno se vra}am; Duva od istok; Od vreme na vreme; b) od maka,
od `al; Kako da e od kamen; od sreda do sreda. (akcent!);
8.21. osven: Osven ~ovek koj mo`e drug; osven ti / osven tebe, osven
toj / osven nego, osven nie / osven nas, osven Marko / osven Marka. (akcent!).
8.22. po / posle: po nekoj den / posle nekoj den, po Veligden / posle
Veligden / posle po Veligden / po Veligden; po dva dena / posle dva dena / po
dva dena setne;

232
 8.22.1. Mestoto na akcentot: a) po selo, go udri po raka, dinar po
dinar; b) po leto zima, po Bo`i} / po Bo`i}, po sila e prv, po kilo rakija,
otide po voda.
8.23. pod / ispod : Sleze pod pat / ispod pat; Stoi pod ku}a / ispod
ku}a. (akcent!);
8.24. potem / po: Potem nekolku dena se vrati / po (setne) nekolku
dena.
8.25. pred / ispred: Stoi pred ku}a / ispred ku}a; pred vreme, pred
Bo`i} / pred Bo`i}, pred sreda. (akcent!);
8.26. prez / preku: Pomina prez rekata / preku rekata;
8.26.1. prez / vo: Dvapati si ide{e prez godinata / preku godinata /
vo godinata.
8.26.2. proz / prez / niz: Projde proz seloto/ prez seloto / niz
seloto; Odi proz ~ar{ija / prez ~ar{ija / niz ~ar{ija.
8.27. so: Akcentot: Go udri so stap / so stap, so sila / so sila (Ima
li razlika vo zna~eweto?);
8.27.1. sos / so/ s: so no` / s no`, so raka / s raka, so motika / s
motika, so kosa / s kosa.
8.28. spored / sprema: Spored mene / sprema mene ne e taka. (akcent!);
8.29. sproti / sprema / sre{ta: Stoe{e sproti penxereto / sprema
penxereto; sproti nedela / sprema nedela; sproti adetot / sprema
adetot, sproti sreda. (akcent!);
8.29.1. sproti / nasproti: Sproti nas napravija ku}a / nasproti
nas.
8.30. sred / srede: sred selo / srede selo, sred more / srede more.
(akcent!).
8.31. uz / do: Pomina uz ku}a / do ku}a; uz mene / do mene.
8.31.1. uz / pokraj: Pomina us selo / pokraj selo, uz drvo / pokraj
drvo.
8.31.2. uz / niz: Odi uz reka / niz reka (= nagore ili nadolu po
rekata?).

233
 BIBLIOGRAFIJA

ALEKSIEV, Nikola
Razlo`kit govor, Makedonski pregled, VI, 3, s. 98-109 Sofi, 1931

BELI, A.
Gali~ki dijalekat, Beograd 1935

BELI, A.
Dijalekti Isto~ne i Ju`ne Srbije, Beograd 1905

BELI, A.
Osnovi istorije srpskohrvatskog jezika, I Fonetika, (univerzitetska
predavawa), Beograd 1960

BERN[TEN, S.B.
O~erk sravnitelno grammatiki slavnskih zkov, Moskva 1961

BO[KOVI, R.
O prirodi, razvitku i zamenicama glasa h u govorima Crne Gore, Ju`-
noslovenski filolog, kw. XI, s. 179-196, Beograd 1931

BOD@IEV, T.
Blgarskite govori v zapadna (belomorska) i izto~na (odrinska)
Traki, Sofi 1991

Blgarski dialekten atlas, t. III, gozapadna Blgari, Sofi 1974

Blgarski dialekten atlas, t. III, gozapadna Blgari, ~. vtora, Bl-

garska akademi na naukite, Institut za blgarski ezik, Sofi 1975

VEL^EVA, V.
Za formite na mestoimenieto takv, Izvesti na Instituta za bl-
garski ezik, XI, Sofi 1964

VIDOESKI, B.
Bele{ki za govorot na selata Melnica i Gorno Vranovci vo Vele{ko,
Makedonski jazik, II, s. 201-209, Skopje 1951

235
VIDOESKI, Bo`idar
Bitolskiot govor, Prilozi na oddelenieto za lingvistika i
literaturna nauka, MANU, X, 2, Skopje 1985

VIDOESKI, B.
Vokalnata sistema na krivopalane~kiot govor, Makedonski jazik, IV,
Skopje 1953

VIDOESKI, B.
Vokalnite sistemi na makedonskiot literaturen i dijalekten jazik,
Prilozi na oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka, MANU, III, 1,
Skopje 1978

VIDOESKI, B.
Govorot i toponimijata na ki~evskite sela od tajmi{kata grupa,
Makedonski jazik, IX, Skopje 1958

VIDOESKI, Bo`o
Govorot na polo{kite torbe{ki sela Urvi~ i Jelovjane, Kiril Pej-
~inovi} i negovoto vreme, Tetovo 1973

VIDOESKI, B.
Govorot na seloto Nestram (Kostursko), Prilozi na oddelenieto za
lingvistika i literaturna nauka, MANU, XIV-2, Skopje 1989

VIDOESKI, B.
Govorot na selata Plevna i Gorno Brodi, Dramsko, Prilozi na odde-
lenieto za lingvistika i literaturna nauka, MANU, XVII, 2, Skopje 1992

VIDOESKI, B.
Govorot na seloto Sekavec (Sersko), Prilozi na oddelenieto za lin-
gvistika i literaturna nauka, MANU, XV-1, Skopje 1990

VIDOESKI, B.
Ki~evskiot govor, Makedonski jazik, VIII, kn.1, Skopje 1957

VIDOESKI, Bo`idar
Kumanovskiot govor, Skopje 1962

VIDOESKI, Bo`o
Makedonskata toponimija kako izvor na istoriskata dijalektolo-
gija na makedonskiot jazik, ^etvrto zasedanie na Me|unarodnata komisija
za slovenska onomastika (MANU), s. 53-67, Skopje 1971

236
VIDOESKI, B.
Plevna (OLA 113a), Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih,
slovenakih i makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim
atlasom, ANUBiH, Sarajevo 1981

VIDOESKI, Bo`o
Pore~kiot govor, Skopje 1950

VIDOESKI, B.
Prilozi za makedonskata dijalektologija. 1. Glasot h vo ohridskiot
govor, Makedonski jazik, VI, kn. 2, Skopje 1955

VIDOESKI, B.
Fonolo{kiot i prozodiskiot sistem na govorot na seloto
Ele{nica (Razlo{ko), Prilozi na oddelenieto za lingvistika i
literaturna nauka, MANU, XII-1, Skopje 1987

VIDOESKI, B.
Fonolo{kiot i prozodiskiot sistem na govorot na seloto Negovan
(Solunsko), Prilozi na oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka,
MANU, XVI, 2, Skopje 1991

VIDOESKI, B.
Fonolo{ki opis na govorot na kajlarskoto selo Embore (Egejska Ma-
kedonija), Zbornik radova: povodom 70-godinjice ivota akademika Jovana
Vukovia, Posebna izdanja, knjiga XXXIV, Odeljenje drutvenih nauka, knj. 6
(Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine), s. 431-442, Sarajevo 1977

VIDOESKI, B.
Fonolo{ki opis na govorot na seloto Grat~e (Kostursko), Godi{en
zbornik na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kn. III, s.
23-31, Skopje 1977

VIDOESKI, B.
Fonolo{ki opis na govorot na s. Plevna (Dramsko), Godi{en zbornik
na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kn. III, s. 37-46,
Skopje 1978

VIDOESKI, B.
Fonolo{ki opisi na makedonskite govori, Fonoloki opisi srpskohrvatskih
/hrvatskosrpskih, slovenakih i makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim
lingvistikim atlasom, ANUBiH, s. 627-822, Sarajevo 1981

237
VIDOESKI, Bo`idar
Fonolo{kiot sistem na govorot na seloto Ezerec, Makedonski jazik,
XXXV, Skopje 1984

VIDOESKI, B.
Fonolo{kiot sistem na govorot na seloto Mlike, Zbornik Matice
srpske za filologiju i lingvistiku, XXVII-XXVIII, Novi Sad 1984-1985

VIDOESKI, B.
Fonolo{kiot sistem na govorot na seloto ^egan (Vodensko), Make-
donski jazik, XXIX, s. 61-73, Skopje 1978

GEORGIEV, Vl. i dr.

Blgarski etimologi~en re~nik, sv. I, Sofi 1962

GEORGIEV, Ili
Etnografsko isledvane na s. Mendovo, Petri~ko (rakopis)

GOLOMB, Zbigwev
Dva makedonski govora (na Suho i Visoka vo Solunsko), Makedonski
jazik, XI-XII, Skopje 1960/1961; XIII-XIV, kn. 1-2, Skopje 1962/63

GOLOMB, Z.
Za nekoi sli~nosti me|u polskite i makedonskite govori,
Makedonski jazik, VIII, kn. 2, Skopje 1957

GRIGOROVI^, Viktor
O~erk u~enago pute{estv po evropesko Turci, Ottisk iz 3
kni`ki U~ennh zapisok Kazanskago Universiteta za 1848g., Kazan
1848

DIMITROVA, [. N.
Gramati~kata kategorija vid od formalen aspekt vo eden kosturski
govor, Prv nau~en sobir na mladi makedonisti, Filolo{ki fakultet, s.
289-296, Skopje 1993

DRAGANOV, P.
Nosove glasne zvuki v sovremennh makedono-slavnskih i bol-
garskih govorah, Russk filologi~esk vestnik, XIX, s. 1-27, Var{ava
1888

DRINOV, M.
Va`na osobenost v kosturski govor, Periodi~esko spisanie na
Blgarskoto kni`ovno dru`estvo, XI-XII, Sofi 1876

238
DRINOV, M.
S~ineni na M.S. Drinov, kn. II, Sofi 1911

DUMEV, V.
Vodenskit govor, Makedonski pregled, XIII, kn. 3, Sofija 1943

IVANOV, Dimitr
Gevgeliskit govor, Sofi 1932

IVANOV, N. ordan
Blgarski dialekten atlas. Blgarski govori ot Egeska
Makedoni: I. Dramsko, Srsko, Valovi{ko i Zilhovsko, Karti, BAN,
Sofi 1972

IVANOV, N. ordan
Blgarski preselni~eski govori, Govorite od Dramsko i Srsko,
BAN, IBE, Sofi 1977

IVANOV, N. .
Glasna v govora na selata Gode{evo i Slanen, Gocedel~evsko, Bl-
garski ezik, XVI, 5, s. 503-505, Sofi 1966

IVANOV, N. .
Ekavski govorni ognia v kraini zapad na blgarskata dialektna ob-
last, Izvesti na Instituta za blgarski ezik, kn. XIX, s. 717-725, Sofi
1970

IVANOV, N. .
Za iekavizma v Gocedel~evsko, Blgarski ezik, XVIII, kn. 1, s. 47-50,
Sofi 1968

IVI, Pavle
Dijalektologija srpskohrvatskog jezika, Novi Sad 1985

IVI, P.
O govoru galipoqskih Srba, Belgrad 1957

IVI, P., PETROVI, D.

Wegu{i, [vo] Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenakih i
makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim atlasom, s. 537,
Sarajevo 1981

239
IVI, P., REMETI, S.
Orahovac, [vo] Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenakih i
makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim atlasom, s. 579, Sara-
jevo 1981

ILI, V.
Izve{taj o ispitivawu govora Smiqeva, Godi{wak filozofskog fa-
kulteta, IV, Novi Sad 1959

KONESKA, Milica
Mariovskiot govor, Diplomski raboti kn. 3, Skopje 1951

KONESKI, Bla`e
Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje 1981

KONESKI, Bla`e
Eden ohridski tekst od 19 vek, Makedonski jazik, II, s. 97-102, Skopje
1951

KONESKI, Bla`e
Zagubata na intervokalnoto v vo zapadnomakedonskite govori,
Godi{en zbornik, Filozofski fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kn. 1,
s. 112-128, Skopje 1948

KONESKI, B.
Za redukcijata na neakcentiranite vokali, Prilozi na oddelenieto
za lingvistika i literaturna nauka, MANU, I, 1-2, Skopje 1976
KONESKI, Bla`e
Istorija na makedonskiot jazik, Skopje 1965

KONESKI, Bla`e
Istorija na makedonskiot jazik, Popraveno i dopolneto izdanie,
Skopje 1981

KONESKI, Bla`e
Materijali za prespanskiot govor od zbirkata na S.N.Tomi}, Make-
donski jazik, VIII, 2, Skopje 1957

KONESKI, Bla`e
Prilepskiot govor, Godi{en zbornik 2, Filozofski fakultet na uni-
verzitetot vo Skopje, Skopje 1949

240
KUZOV, A.
Kosturskit govor, Izvesti na Seminara po slavnska filologi,
kn. IV, Sofi 1921

KU[EVSKI, M.
Del~evskiot gradski govor, Makedonski jazik, IX, Skopje 1958

LAVROV, P. A.
Obzor zvukovh i formalnh osobenoste bolgarskago zka,
Moskva 1893

MANEVI], Todor
cy- > ca- vo nekoi makedonski govori, Makedonski jazik, III, 1-2, Skopje
1952

MILETI^, L.
"Arnautite" v Silistrensko i sledi ot nosovki v tehni ezik:
II Nosovki i drugi osobenosti v govora na "arnautite" v
Silistrensko, Periodi~esko spisanie na Blgarskoto kni`ovno
dru`estvo, LXI, s. 623-667, Sofi 1901

MIR^EV, Dimitr
Bele`ki po kuku{ko-vodenski govor, Sbornik za narodni
umotvoreni, nauka i kni`nina, XVIII, Sofi 1901

MIR^EV, K.
Za nkoi sledi na nazalizm v centralnite makedonski govori, Ma-
kedonski pregled, VII, kn. 4, s. 91-101, Sofi 1932

MIR^EV, Kiril
Istori~eska gramatika na blgarski ezik, Sofi 1958

MIR^EV, Kiril
Nevrokopskit govor, Godi{nik na Sofiski universitet, kn.
XXXII, 1, Sofi 1936

MIR^EV, K.
Sledi ot staroblgarski v govora na s. Kalapot, Zhnensko,
Sbornik v ~est na prof. Mileti~, s. 56-59, Sofi 1933

MIHAILOV, P.
Gradskiot debarski govor, Skopje 1954

241
MLADENOV, Stefan
Istori na blgarskit ezik, Sofi 1979

MOLEROVI, D. i K.
Narodopisni materiali ot Razlo{ko, Sbornik za narodni
umotvoreni i narodopis, kn. XLVIII, Sofi 1954

NOVAKOVI], S.
Zakonski spomenici, Belgrad 1912

OBLAK, V.
Prinos km blgarskata gramatika, Sbornik za narodni
umotvoreni, nauka i kni`nina, XI, s. 517-581, Sofi 1894

Ostatci ot zvukovete m, n, em, en v kosturski govor,

Kni`ici za pro~it, 1, s. 16-26, Solun 1889 [avtorot e nepoznat]

PAVLOVI, Milivoj
Govor Srete~ke @upe, Srpski dijalektolo{ki zbornik, III, Beograd
1939

PEEV, Kosta
Dojranskiot govor, Makedonistika 2, Skopje 1979

PEEV, Kosta
Kuku{kiot govor, kn. I, Skopje 1987, kn. II, Skopje 1988

PETROVI, D.
Anelat, [vo] Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenakih i
makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim atlasom, s. 552,
Sarajevo 1981

PETROVI, D.
Re`evii, [vo] Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenakih i
makedonskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim atlasom, s. 528,
Sarajevo 1981

PETROVI, D., UPI, D.

Gorana, [vo] Fonoloki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenakih i make-
donskih govora obuhvaenih Opteslovenskim lingvistikim atlasom, s. 529, Sarajevo 1981

PETRU[EVSKI, M. D.

242
 Nekolku crti na govorot od @irovnica, Makedonski jazik, II, Skopje
1951
PJANKA, Vlo|imje`
Kvantitetot kako fonolo{ki faktor vo makedonskiot jazik, Ma-
kedonski jazik, XI-XII, s. 203-211, Skopje 1960-1961

POPOVI, I.
O slovenskim korenima *bb-, *pp- i nekim wihovim derivatima,
Ju`noslovenski filolog, XIX, s. 159-171, Beograd 1951-1952

POPOVSKI, Ariton
Makedonskiot govor vo gostivarskiot kraj, Gostivar 1970

POPOVSKI, Ariton
Rekanskiot govor, Makedonski jazik, X, kn. 1-2, Skopje 1959

REMETI, Slobodan
Srpski prizrenski govor I : Glasovi i oblici, Srpski dijalektolo{ki
zbornik, XLII, s. 319-614, Beograd 1996

ROMANSKI, St.
Dolnovardarskit govor, Makedonski pregled, VIII, kn. 1, s. 99-140,
Sofi 1932

Sbornik za narodni umotvoreni, nauka i kni`nina, III, Sofi 1890

SELIEV, A. M.
Makedonskie kodiki XVI-XVIII vekov, Sofi 1933

SELIEV, A. M.
O~erki po makedonsko dialektologii, t. 1, s. 112-126, Kazan 1918

SELIEV, A. M.
Polog i ego bolgarskoe naselenie, Sofi 1929

SELIEV, A. M.
Slavnskoe naselenie v Albanii, Sofi 1931

STAMATOSKI, Trajko
Gradskiot tetovski govor, Makedonski jazik, VIII, 1, Skopje 1957

STOILOV, A. P.
Na gosti v Zarovo i Visoka, Blgarska sbirka, VII, 10, s. 632-649,
Sofi 1900

243
STOILOV, A. P.
Ostatci ot nazalizm v solunskite sela Zarovo i Visoka, Peri-
odi~esko spisanie na Blgarskoto kni`ovno dru`estvo, LXI, s. 703-712,
Sofi 1901

STOILOV, A. P.
Ostatci ot nosovkite x, v selo Lobanica (Kor~ansko),
Blgarska re~, I / 3-4, (Cit. po Conev, Istori na blg. ezik 1, s. 451),
Sofi 1923

STOILOV, Hr. P.
Gorno-d`umaski govor: Zvukove, formi i obrazci, Sbornik za
narodni umotvoreni, nauka i kni`nina, XX, s. 1-33, Sofi 1904

STOKOV, Stoko
Blgarska dialektologi, Sofi 1962

STOKOV, Stoko
Blgarska dialektologi, Sofi 1968

STOKOV, St.
Km dialektni vokalizm na blgarski ezik, Slavisti~en sbornik,
Sofi 1963

STOKOV, S.
Tri mestoimenni izoglosi v blgarski ezik, Slavisti~ni studii,
Sofi 1963

STOKOV, S.
Uvod v blgarskata fonetika, Sofi 1961

STOKOV, Stoko
tovit preglas v blgarski ezik, Blgarski ezik, XIII, 4-5, Sofi
1963

TEODOROV, Al.
Edin prinos km viso{ki govor, Periodi~esko spisanie na Bl-
garskoto kni`ovno dru`estvo, XV, s. 401-410, Sofi 1885

TEODOROV, Al.
Prinos km vprosa za blgarskite nosovki, Periodi~esko
spisanie na Blgarskoto kni`ovno dru`estvo, III, s. 142-145, Sofi 1882

244
TILKOV, D.
Glasna v govora na s. Tihomir, Izvesti na Instituta za blgarski
ezik, VIII, s. 237-240, Sofi 1962

TOM^EVA, M.
Udarenieto v vodensko-mglenski govor, Makedonska misl, I, 3-4,
Sofi 1946

TOPOLIWSKA, Z.
Za slovenskiot sloboden i nepodvi`en akcent, Makedonski jazik, XI-
XII, s. 73-79, Skopje 1960/1961

UGRINOVA, Rada
Govorite vo Skopsko, Skopje 1951

UMLENSKI, Ivan
Kstendilskit govor, Institut za Blgarski ezik, Blgarska aka-
demi na naukite, Sofi 1865

FILIPOVSKI, Ilija
Negotinskiot govor, Skopje 1952

HRISTOV, P. Georgi
Po-zabele`itelni osobenosti na kuku{ko-doranski govor, Ma-
kedonski pregled, X, kn. 1-2, s. 103-118, Sofi 1936

HRISTOVA, M. Tasuda
Etnografsko isledvane na s. Pokrovnik, Gornoxumajsko (rakopis)

[KLIFOV, B.
Dolnoprespanskit govor, Sofi 1979

[KLIFOV, B.
Kosturskit govor, Sofi 1973

[OPOV, Atanas
Narodnostta i ezika na makedoncite, Plovdiv 1882

[OPOV, Atanas
Dumi i re~i (po govora v selata Visoka, Suho i Zarova ili Zarva, So-
lunsko okr5`ie), Periodi~esko spisanie na Blgarskoto kni`ovno
dru`estvo, XVII, Sofi 1885

245
EPKIN, V.N.
Bolonska psaltir, Sanktpeterburg 1906

KIMOVA, M.
Ohridskit govor, Izvesti na Seminara po slavnska filologi,
III, s. 223-256, Sofi 1911

ATANASOV, P.
Le meglno-roumain de nos jours, Balkan-Archiv N. F., par. 2.2.3., Hamburg,
Buske 1990

VIDOESKI, B.
A Survey of the Macedonian Dialects, [vo] A Historical Phonology of the
Macedonian Language, by B. Koneski, s. 117-134, karta, Heidelberg 1983

DUMA, Jerzy
Wokalizacja jerw sabych w rdzennej sylabie nagosowej w
poudniowowschodniej sowiaszczynie, Wrocaw-Warszawa-Krakw-Gdask 1979

GIANNELLI, C. - VAILLANT, A.
Un lexique macdonien du XVIe sicle, Paris 1958

GROEN, B.M.
A Structural Description of the Macedonian Dialect of Dihovo, Lisse 1977

HATTALA, M.
O nosnih samoglasnih u bugartini u obe i napose u novoj, Knji evnik, II, s. 414-
476, Zagreb 1865

HENDRIKS, P.
The Radoda-Vevani Dialect of Macedonian (PdR Press Publications on
Macedonian 1), s. 33-44, Lisse 1976

KONESKI, Blae
A Historical Phonology of the Macedonian Language, Heidelberg 1983

LAVROV, A. Petr - POLVKA, Jii

Lidov povdky jihomakedonsk z rukopis St. Verkoviovch, Praha 1932

MAECKI, Mieczysaw

246
 Dwie gwary macedoskie (Sucho i Wysoka w Souskiem), II. Sownik, Krakw
1936
MAECKI, Mieczysaw
Drobiazgi z Macedonji, Lud sowiaski, III, 1, A. 98, Krakw 1933

MAECKI, Mieczysaw
O zrnicowaniu gwar Bogdaska w. pd.-wschodnej Macedonji, Lud sowiaski,
III, I, Krakw 1936

MAECKI, M.
Systemy akcentowe gwar bulgarskich, Sprawozdania PAU, XLIII, Krakw 1938

MAECKI, M.
Tekst gwarowy z Kosturskiego (Macedonia), Lud sowiaski, III, 2, Krakw 1934

MAECKI, Mieczysaw
Teksty gwarowe z Bogdaska (pd.-wschodnia Macedonia), Lud sowiaski, III, 1,
Krakw 1933

MAZON, Andr
Contes slaves de la Macdoine Sud-Occidentale, Paris 1923

MAZON, Andr
Documents, contes et chansons slaves de lAlbanie du sud, Paris 1936

MAZON, Andr - VAILLANT, Andr

Lvangliaire de Kulakia, un parler slave du Bas-Vardar, Paris 1938

MILETI, Lj.
Die Rhodopemundarten der bulgarischen Sprache, Wien 1912

NOVAKOVI, St.
Beitrge zur Erforschung der macedonischen Dialecte, Archiv fr slav. Philologie,
B. XV, s. 37-46: Die Nasalen um Kostur (Kastoria); Die sdwestliche Grenze des
Nasalismus in Macedonien, Berlin 1893

OBLAK, Vatroslav
Macedonische Studien, Die slavischen Dialecte des sdlichen und nordwestlichen
Macedoniens, Sitzungsberichte der Philosophische-historischen Classe der keiserliche
Akademie der Wissenschaften, Wien 1896

REITER, Norbert
Der Dialekt von Titov Veles, Berlin 1964

247
STIEBER, Z.
The Development of Primitive Slavic X in the Slavic Languages and Dialects, Inter-
national Journal of Slavic Linguistics and Poetics, IV, s. 1-6, Gravenhage 1961

THUMB, A.
Handbuch der neugriechischen Volkssprache, De Gruyter, 1974

VASMER, M.
Russisches etymologisches Wrterbuch, III, Heidelberg 1958

VUKEVI, Mih.
Jezik u Kirekom s udiljnim obzirom na ope maedonizme, Rad JAZU, 145, s.
105-137, Zagreb 1901

248