Você está na página 1de 15

SENENO MLEKO - PRILONOST ZA NEPOSREDNO

PRODAJO
Franc PAVLIN1, Helena PREPADNIK2, Jasmina SLATNAR3, Anja MEAN4, Peter
PAKER5, Anton HOHLER6, Alberta ZORKO7, Egon VOLK8, Bojan KOGAL9

IZVLEEK
Reja krav molznic je mogoa na kmetijskih povrinah primernih za pridelavo kakovostne krme. Ta
je nujno potrebna za pripravo uravnoteenega krmnega obroka, tako z vidika energije kot ostalih
hranilnih snovi. Ponekod v Evropi se iri prireja in prodaja mleka na osnovi sena, npr. v Avstriji
letno proizvedejo e ve kot 400 milijonov litrov senenega mleka, kar je 15 % njihove letne
proizvodnje. Menimo, da bi lahko t.i. seneno mleko pomenilo dobro prodajno prilonost lokalno
pridelane hrane z vijo dodano vrednostjo tudi v Sloveniji. V ta namen smo izvedli anketo, s
pomojo katere smo eleli ugotoviti, s katerimi prednostmi in slabostmi se sreujejo kmetije pri
pridelavi in trenju senenega mleka.

Kljune besede: seneno mleko, prehranska vrednost krme, trna nia-poti, lokalna pridelava,
promocija, vija dodana vrednost

HAY MILK - THE OPPORTUNITY FOR DIRECT SALE


ABSTRACT
Raising dairy cows is possible on farmland which is appropriate for production of quality feed.
Such farmland is essential for the preparation of balanced feed rations, both in terms of energy and
other nutrients. In some Evraopean countries production of hay milk is expanding. Austria
annually produces more than 400 million liters of hay milk, which represents 15% of their annual
milk production. In our opinion hay milk could represent good sales opportunity for selling locally
produced food with higher added value in Slovenia. To this end, we conducted a survey in which
we wanted to determine advantages and disadvantages which farmers face on their farms when
they produce and market hay milk.

Key words: hay milk, nutritional feed value, niche market, local production, promotion, added
value

1
univ.dipl.ing. zoot., KGZS- Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Iva Slavca 1, 4000 Kranj
2
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje
3
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana
4
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, mihelska 14, 8000 Novo mesto
5
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje
6
univ.dipl.ing.zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Ormoka 28, 2250 Ptuj
7
mag. kmetijstva 2. bolonjska stopnja- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6,
1000 Ljubljana
8
univ.dipl.ing.zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica
9
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska 14, 2000 Maribor
1 UVOD IN PREGLED LITERATURE

V prostoru, kjer ivimo, predstavlja travinje ivljenjski prostor prostoiveim, gojenim in


rejnim ivalim, bodisi kot pao ali v obliki zelinja. V Sloveniji skoraj 60 % vseh
kmetijskih zemlji pokriva travinje, po statistinih podatkih iz leta 2005 je Slovenija
tretja najbolj travnata drava v Evropi, takoj za Irsko in Veliko Britanijo. Raba travinja je
bila v zadnjih petdestih letih mono povezana z zagotavljanjem im vejih koliin
voluminozne krme za domae ivali. Suenje sena na travniku je bilo dolga stoletja edina
oblika konzerviranja travnike krme. V Evropi se je zaelo pojavljati z iznajdbo kose v
elezni dobi (1300 let p.n.. do 300 let n..), kar potrjujejo tudi najdbe fosilnih ostankov
travnike vegetacije (Hodgson in sod., 1999). V kmetijsko manj razvitih predelih Evrope,
med katere sodi tudi Slovenija, je suenje sena skupaj z ekstenzivno rabo travnikov, tj. eno
ali dvema konjama, prevladovalo vse do sredine dvajsetega stoletja. Od takrat naprej se je
postopoma irilo siliranje in je v dananjem asu glavna oblika konzerviranja travnike
krme (op, 2014). V Sloveniji poteka priprava sena preteno na prostem, le slaba tretjina
kmetov pa veji del sena posui na suilnih napravah. Stroki za pripravo sena so
razmeroma veliki, tako je lastna cena sena v Sloveniji za leto 2014 znaala 0,194 evra na
kg. Stroki pridelave travne in koruzne silae so bili v primerjavi s stroki pridelave sena
priakovano niji in so znaali 0,073 evra na kg travne silae in 0,045 evra na kg koruzne
silae. Lastna cena pae pa je v letu 2014 znaala 0,014 evra na kg (Vir: KIS Modelne
kalkulacije v ivinoreji za leto 2014). Energijska vrednost oziroma neto energija za
laktacijo (NEL) je po podatkih iz literature iz sena skoraj petkrat draja kot iz pae,
priblino dvakrat draja kot iz koruzne silae, pa tudi za priblino 20 % draja kot iz
travne silae (Verbi in sod.,2014).

eprav se zadnja desetletja vse bolj uveljavlja siliranje krme, pa suenje krme ne bo
povsem izpodrinjeno. Ohranjalo se je oz. vraa se v gorsko viinske in hribovite predele
Avstrije, vice, Italije, Nemije in tudi Slovenije. Predvsem zaradi tradicije suenja,
ohranjanja krajine, prepreevanja zaraanja, biotske raznovrstnosti in tudi drugih,
predvsem tehnolokih vzrokov pri krmljenju molznic in pri predelavi mleka. Tudi rezultati
raziskav pri krmljenju molznic znova opozarjajo na pomen ustreznega delea sena v
obroku, e zlasti za krave z visoko mlenostjo. Seveda velja to za seno z visoko hranilno
vrednostjo. Primer zelo dobre prakse je avstrijsko zdruenje proizvajalcev in
predelovalcev senenega mleka (ARGE). V ARGE Heumilch sterreich je zdruenih
okoli 8.000 proizvajalcev senenega mleka in ve kot 60 mlekarn ter sirarn. Vkljueni v to
zdruenje morajo upotevati posebno regulativo (sterreichisches Heumilchregulativ), ki
vsebuje predpise in navodila za proizvodnjo t.i. senenega mleka. Najve senenega mleka
se proizvede v regijah Vorarlberg, Tirolska, Salzburg, Gornja Avstrija in tajerska. Letno
ga proizvedejo preko 400 milijonov litrov, kar je 15 % vsega mleka proizvedenega v
Avstriji, v Evropi pa letna proizvodnja senenega mleka dosega le okoli 3 %.

V zadnjih letih postaja cenjeno tudi mleko krav krmljenih preteno s senom in brez sila.
Seneno mleko je torej mleko, ki ga priredimo z molznicami, ki v obrokih ne dobijo sila.
Praviloma gre za mleko molznic, ki se poleti pasejo ali dobijo sveo krmo v hlevu, pozimi
pa obrok temelji na senu. Tako poleti kot pozimi so obroki glede na potrebe dopolnjeni e
z iti in oljnimi tropinami. Tako imenovano seneno mleko se na trgu uveljavlja zaradi
kakovostneje tehnologije predelave mleka v sire, zaradi za zdravje ugodneje maobno
kislinske sestave tega mleka in tudi novih monosti trenja tradicionalnih izdelkov.
Seneno mleko ima v sirarsko razvitih deelah poseben ugled in ceno. Sirarji so ugotovili,
da pride pri trdih sirih iz surovega mleka krav, ki so krmljene s silao, pogosto do
napihovanja. Napihovanje sirov povzroajo klostridiji, ki se razmnoijo predvsem v
silaah, ki so narejene iz premalo ovele trave, e posebej, e je trava za siliranje
onesnaena s prstjo.

tevilne tudije kaejo, da je v mleku krav krmljenih izkljuno s senom ali s pao vsebnost
spor klostridija precej nija v primerjavi z mlekom krav krmljenih s krmo iz sila. V
Avstriji so na vzorcih mleka, analiziranega z velikega tevila kmetij, ugotovili, da noben
vzorec senenega mleka ni vseboval ve kot 300 spor klostridijev na liter, pri silanem
mleku pa je bilo takih vzorcev kar 92 %.
Prav tako je lahko mleko krav, ki so krmljene s silao, onesnaeno tudi z bakterijami vrste
Listeria monocytogenes, ki lahko povzroajo listeriozo tako pri domaih ivalih kot pri
ljudeh. Listerijo so nali tudi v ovjem in kozjem mleku. Pri ivalih krmljenih s silao je
bila prisotna v tri do sedemkrat vejem obsegu kot pri ivalih krmljenih s suho krmo
(Verbi in sod., 2014).

Vse ve potronikov postaja osveenih in jim kakovost ivil veliko pomeni. Zato se
zanimanje za seneno mleko med potroniki poveuje. Razlini avtorji navajajo, da ima
mleko krav, ki se pasejo, in tudi mleko krav, ki jih krmijo s suho krmo, veliko sestavin s
pozitivnim uinkom na zdravje. Vsebuje namre poleg ugodne maobno-kislinske
sestave tudi druge snovi, ki so povezane z boleznimi srca in oilja.

Mleko prevekovalcev sicer vsebuje veliko nasienih maobnih kislin, ki niso med
najbolj zaelenimi maobnimi kislinami. Poveujejo namre tveganje za nastanek bolezni
srca in oilja. Razlini avtorji navajajo podatke, da je maobno kislinska sestava mleka
ivali krmljenih brez sila ugodneja. Tako mleko krav molznic krmljenih brez sila
vsebuje veji dele enkrat nenasienih maobnih kislin (ENMK) in vekrat nenasienih
maobnih kislin(VNMK), le-te pa tejemo med ugodne za zdravje ljudi. Glede na
priporoila in stanje, ki ga doloajo nae prehranske navade, si elimo predvsem veliko n-
3 (omega 3) maobnih kislin. Med njimi je v mleku najve -linolenske kisline (ALA), ki
zmanjuje vsebnost LDL holesterola v krvi in uravnava vnetne procese, vse to pa
zmanjuje tveganje za bolezni srca in oilja. tevilne od njih poveujejo skupni in
neeleni LDL holesterol v krvi in so v tem pogledu neelene, saj poveujejo tveganje za
nastanek bolezni srca in oilja.

Maobno kislinska sestava mleka se spreminja glede na prisotnost in koliino vkljuenih


sila ter mone krme v obroku. Najugodneje stanje in razmerje maobnih kislin v mleku
se belei v asu, ko se ivali pasejo. Mleko krav krmljenih izkljuno z mrvo razlinih
koenj naj bi vsebovalo ve linolne (C18:2 n-6) in -linolenske kisline (C18:3 n-3)
(Ginzinger, 2012). Prenos zgoraj navedenih maobnih kislin iz mrve v mleko pa je
uinkoviteji kljub manji vsebnosti v senu. Chilliard in sod., 2007 so ugotovili, da je
prenos linolne kisline v mleku krav krmljenih s senom dvakrat veji kot v mleku krav
krmljenih s travno silao. e veja (petkratna) razlika pa je ugotovljena pri prenosu alfa
linolenske kisline.

Krmljenje s pao in suho krmo poveuje tudi vsebnost beta karotenoidov (v revesju se
pretvorijo v vitamin A), vitaminov B1 in B2 (tiamina in riboflavina) in vitamina E, vsi
imajo pomembne fizioloke funkcije, vitamin E je tudi antioksidant; poveuje vsebnost
kalcija, magnezija in natrija, ki imajo fizioloko pomembne funkcije, kalcij pa pomembno
vpliva na kakovost kostnega tkiva; poveuje vsebnost konjugirane linolne kisline (cis-9,
trans-11), ki ima potencialno protirakavo delovanje; poveuje vsebnost vakcenske kisline,
ki se lahko spremeni v konjugirano linolno kislino ( Duckett in sod., 2009).

Za prirejo senenega mleka je potrebno izbrati tudi krave ustrezne pasme. e elimo dosei
dobre rezultate, moramo izbrati krave kombiniranih pasem s poudarkom na dolgoivosti,
dobri prireji in plodnosti. Po podatkih KIS za leto 2014 v Sloveniji med pasmami pripada
31,0 % vseh ivali lisasti pasmi, 17,3 % rno-beli, 6,4 % rjavi pasmi in 0,6 % avtohtoni
cikasti pasmi. Preostanek 44,7 % pritevamo k drugim pasmam, med katere uvramo
kriance razlinih pasem.

Manj intezivna prireja mleka, v manjih redah kombiniranih pasem, z zmerno mlenostjo
in visokim deleem voluminozne krme v obroku pozitivno vpliva na zdravje, dobro
poutje in s tem posredno na kakovost mleka. Lokalno pridelani in predelani mleni
izdelki so lahko zelo dobra trna nia in tudi prilonost, da ima domai potronik monost
izbire.
Tega se zavedajo tako manji proizvajalci, predelovalci kot tudi nekatere mlekarne, vse
bolj pa potroniki.

Avtorji smo pri pregledu spletnih strani ugotovili, da se manji proizvajalci senenega
mleka veinoma promovirajo z neposredno prodajo na mestu pridelave, na trnicah,
prireditvah, po ustnem izroilu, mlaji pa se promovirajo e po spletu, nekateri tudi po
socialnih omrejih.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije omogoa s spletno stranjo Kupujmo domae


ponudbo lokalno pridelane hrane, izdelkov in storitev. Predstavitev je dostopna na
spletnem naslovu www.kupujmodomace.si. Kmetije lahko brezplano oglaajo svoje
pridelke in izdelke Potroniki tako lahko na enem mestu najdejo kakovostno in pestro
ponudbo slovenskih kmetij po vsej Sloveniji. Pri pregledu spletnih strani v septembru
2015 med 82 ponudniki mleka in mlenih izdelkov ni nobenega, ki bi ponujal seneno
mleko.

Loka mlekarna je spomladi leta 2015 skupaj s tudenti ekonomske fakultete naredila
raziskavo med potroniki o izdelkih iz ekolokega mleka in tudi o poznavanju senenega
mleka.

V spletni anketi je sodelovalo 240 ljudi, od tega 80 % vpraanih kupuje kravje mleko.
Rezultati anket so pokazali, da je bilo pri nakupu kravjega mleka anketiranim
najpomembneja kakovost in poreklo. Cena ter dolga trajnost mleka pa sta bili manj
pomembni za anketirane. Seneno mleko je poznalo le 13 % vpraanih. Po obrazloitvi
pojma seneno mleko je bilo zanimanje zanj veliko, pripravljeno pa bi ga bilo kupiti 53 %
anketiranih. Za liter senenega mleka pa bi bili pripravljeni odteti povpreno 1,10 evra.

Izkunje kaejo, da ima pridelava sena in krmljenje s senom poleg prednosti tudi nekaj
slabosti. Slabosti pri pridelavi sena so vremenske neprilike, moni viji stroki pri suenju
in dosuevanju ter v povezavi s tem posledino nija vsebnost hranilnih snovi v senu.
Teave pri tehnologiji krmljenja krav molznic s senom in v poletnem asu s pao se kaejo
z nijo mlenostjo, slabo vsebnostjo beljakovin in maob v mleku ter presnovnimi in
prebavnimi motnjami.

Kakovost sena je odvisna od optimalnega asa konje in naina suenja. V Sloveniji se


analizira malo vzorcev krme. V letih od 2000 do 2010 so v tirih laboratorijih analizirali
611 vzorcev sena (Verbi in sod.,2011). Analizirani vzorci so imeli (Verbi, 2011)
povpreno energetsko vrednost 5 MJ NEL/kg suine, vsebnost surovih beljakovin je v
povpreju znaala 102 g na kg SS. Razpon vzorcev sena iz slovenskih kmetij je bil od 4,16
do 5,91 NEL in za surove beljakovine od 68 do 153 g na kg suhe snovi, kar kae na zelo
veliko variabilnost le-teh. Kakovostna razlika v vzorcih je verjetno odvisna predvsem od
asa konje, kar potrjuje razpon surove vlaknine, ki je bil od 259 (razmeroma mlada) do
386 g/kg suhe snovi (konja konec cvetenja). Suenje sena na tleh je v veliki meri odvisno
od vremena, vreme torej vpliva na podaljevanje asa konje, kar se je pokazalo tudi v letu
2013. Zaradi deevne pomladi in hladnega vremena je veina kmetij opravila 1. konjo v
sredini junija, kar je bilo za kmetije, ki elijo pridelati kakovostno seno, en mesec kasneje
kot v drugih letih. Analize 14 vzorcev sena, ki so jih opravili na Kmetijskem intitutu
Slovenije, so pokazale, da je vsebovalo pozno koeno seno letine 2013 priblino 30 %
manj beljakovin in 8 % ve surove vlaknine. Energijska vrednost (NEL in ME) sena je
bila v povpreju za priblino 3 % slaba kot obiajno (Verbi in sod., 2013). Na kmetijah,
ki obiajno pravoasno kosijo, pa so ocenili, da se vsebnost surovih beljakovin v senu
razpolovila, energijska vrednost sena pa zmanjala za priblino 20 % (Verbi in sod.,
2013).

Za razliko od nekoliko slabih rezultatov hranilne vrednosti sena v Sloveniji pa v


Gruberjevih tabelah iz 2014 lahko vidimo, da je mo pridelati tudi na tleh (v ugodnem
vremenu) zelo kakovostno seno (v zaetku latenja tudi 6,05 MJ NEL/kg suhe snovi).
Takno kakovost pa je glede na vremenske razmere v maju v Sloveniji zelo teko pridelati
brez dodatnega suenja sena v suilnicah. To potrjujejo tudi raziskave v Avstriji (Resch,
2008), kjer je mono pridelati zelo dobro seno le z dodatnim suenjem (dosuevalnimi
napravami). S suenjem na tleh so pridelali 0,3 - 0,7 manj MJ Nel manj, kot z umetnim
dosuevanjem sena. Najbolji rezultati so bili pri suenju s toplim zrakom pri prvem
odkosu, medtem ko pri naslednjih odkosih ni bilo bistvenih razlik glede na postopek
suenja.

Zanimivi so tudi rezultati poskusa, ki so ga opravili na avstrijskem intitutu za travnitvo v


Gumpensteinu v letih od 2011-2013. Poskus je temeljil na razlinih nainih suenja sena,
torej suenje na tleh, z dosuevanjem s hladnim zrakom in razvlaevanjem zraka. Za vse
naine suenja so kosili isti dan in v treh zaporednih letih, da so zmanjali vpliv vremena.
Rezultati analiz krme so pokazali, da energijska vrednost sena ni bila bistveno nija, pri
sueni krmi na tleh je znaala 5,51 MJ NEL, pri sueni s hladnim zrakom 5,75 in
razvlaevani 5,72 MJ NEL. Zasledovali so e druge vplive razlinih nainov
konzerviranja, in sicer zauivanje krme pri molznicah v testu, mlenost teh krav ter
vsebnost maob in beljakovin v mleku. Pri vseh so ugotovili presenetljivo majhne razlike
med razlinimi naini suenja. Avtorji zakljuujejo, da ima predvsem na hranilno vrednost
krme veji vpliv as konje kot nain suenja. Ugotovili so tudi, da je s stalia krmne
vrednosti in koliine prirejenega mleka najbolj uinkovito dosuevanje s hladnim zrakom.
Bistveno draji sistem z razvlaevanjem zraka praktino ne izbolja hranilne vrednosti
mrve v primerjavi z dosuevanjem s hladnim zrakom, res pa zmanja odvisnost od
vremena (Golob, 2015).
ket (2014) je v svoji raziskavi ugotovil, da je suenje na tleh neugodna oblika suenja
sena zaradi veliko ostankov krme na travnikih. Ugotovil je tudi, da je dele ohranjenih
listov v krmi najmanji. Dosuena krma je imela za 6,5 % ve ohranjenih listov kot suena
na tleh, posledino je bila tudi veja vsebnost beljakovin, in to za 7 g ve kot pri krmi
sueni na tleh.

Zato si je teko zamisliti pridelavo mleka v redah molznic, kjer je osnovna krma le seno
brez umetnega dosuevanja krme. Tudi s povpreno mrvo, ki jo pridelamo v Sloveniji
(povpreje analiziranih vzorcev je le 5 MJ NEL/kg), ne moremo krmiti visoko
proizvodnih ivali, saj ta po zauitih snoveh komaj pokrije vzdrevalne potrebe oz. ne
ustreza niti potrebam presuenim kravam.
Krave molznice potrebujejo najkakovostnejo krmo predvsem takoj po telitvi, ko je
mlenost velika, zauivanje krme pa e razmeroma majhno. Krma s travinja ne vsebuje
kroba, ki je dober vir glukoze, ki jo krave molznice z visoko mlenostjo nujno
potrebujejo. To pomeni, da krave z najvejim genetskim potencialom za prirejo mleka za
kmetije na travinju niso najbolj primerne. Glede na velik dele travinja potrebujemo
ivali, ki bodo sposobne dobro izkoristiti pao, zeleno krmo, travno silao in seno.
To pa so predvsem krave kombiniranih pasem, ki nimajo izrazito visokega potenciala za
mleko.
Torej bi morali za pokritje vejega dela potreb po hranilnih snoveh pridelati seno s vsaj
5,65 6 MJ NEL/kg suhe snovi kot navaja LFL v Gruberjevih tabelah (2014). Tako
hranilno vrednost pa lahko doseemo le z zgodnejo konjo in dosuevanjem.

Kot navaja veina avtorjev, ki smo jih navedli v naem prispevku, je treba pri odloitvi o
tehnologiji suenja sena upotevati ve dejavnikov. Zelo pomembna je koliina krme, ki jo
elimo posuiti. Pomemben dejavnik pri odloitvi o vrsti suilnice je tudi usmerjenost
stavbe (smeri neba), kjer bomo suili, kateri energent je na razpolago in ali bo suilnica
novogradnja ali obnovljena. Cilj suenja mora biti v prvi vrsti izboljanje kakovosti krme.
S stalia ekonomike pridelave je pomembno, da izberemo monost, ki omogoa
varevanje z energijo, ponuja monost kombiniranih suenj z dodatnim segrevanjem in
razvlaevanjem, ter skrajan as delovnih operacij.

Tehnologije suenja prezraevanja so (Matthias Barth, 2013):


Hladno, toplo prezraevanje s streno cirkulacijo, toplo prezraevanje z dodatnim
integriranim ogrevanjem, toplo prezraevanje z dodatnim ogrevanjem z mobilnimi pemi
(olje, les, toplotni izmenjevalnik), prezraevanje z integriranim razvlaevanjem in
prezraevanje z mobilnim razvlaevanjem.

2 MATERIAL IN METODE DELA

Pripravili smo vpraalnik za kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo seneno mleko.


Kmetijski svetovalci smo na svojem terenu obiskali nekaj teh kmetij in pri njih opravili
anketo. Anketo smo opravili na 7 kmetijah, ki e proizvajajo seneno mleko, in na 4
kmetijah, ki se preusmerjajo na proizvodnjo senenega mleka. Od 11 kmetij ima 5 kmetij
registrirano dopolnilno dejavnost predelava mleka na kmetiji, 3 kmetije nameravajo v
bodoe poleg senenega mleka triti tudi izdelke iz senenega mleka, 3 kmetije trijo le
seneno mleko. Kmetije, ki proizvajajo seneno mleko, so iz vseh slovenskih regij, razen
severovzhodnega dela, kjer kmetije, ki bi proizvajale seneno mleko, nismo nali, kar je
razvidno tudi iz slike1.

Slika 1. Prikaz anketiranih kmetij s prirejo senenega mleka in preusmeritvijo v


proizvodnjo senenega mleka na obmoju Slovenije

3 REZULTATI IN RAZPRAVA O REZULTATIH

Vpraalnik zajema tri sklope vpraanj. Zanimali so nas osnovni podatki o nosilcu
kmetijskega gospodarstva in o kmetijskem gospodarstvu, podatki o krmi in krmljenju na
kmetiji ter podatki o trenju na kmetiji. Rezultate, pridobljene z vpraalnikom, smo
zdruili in obdelali.

Prvi sklop vpraanj: starost nosilca kmetijskega gospodarstva je pri 6 anketirancih pod 40
let, na 5 kmetijah je nosilec star med 40 in 60 let in nobeden od nosilcev kmetijskega
gospodarstva ni stareji od 60 let.
Ugotovljeno je bilo, da pri delu na kmetiji sodelujejo nosilec in njegovi druinski lani. Le
na dveh kmetijah je bil odgovor, da na kmetijah delajo tudi drugi (graf 1).

Graf 1. tevilo tistih, ki sodelujejo pri delih na kmetiji


Graph 1. Number of persons working on the farm
Kmetije so v povpreju oddaljene od vejega kraja 12,7 km, pri em je najblija razdalja
med kmetijo in vejim krajem le 3 km, najbolj oddaljena pa je kmetija, kjer je do
najblijega vejega kraja 25 km.

Po velikosti se kmetije med seboj zelo razlikujejo. Ugotovili smo, da najmanja kmetija
obsega 4,48 ha kmetijskih povrin, najveja 82 ha. Na dveh kmetijah obdelujejo le
travnate povrine, preostale kmetije obdelujejo tako travnate kot tudi njivske povrine.
Sedem kmetij ima tudi del njiv zasejanih s travinjem. Rezultati kaejo, da imajo s
travinjem zasejanih od 13 do 100 % njivskih povrin.

Podatki iz anket kaejo, da je na kmetijah skupni stale rejnih ivali med 7,4 in 55,6 GV.
Prav zaradi tega je med kmetijami velik razpon med tevilom krav molznic, tako na
najmanji kmetiji redijo 6 krav molznic, na najveji pa 35 krav molznic. Pasemska
struktura je pokazala, da imajo na 5 kmetijah samo eno pasmo krav molznic, na 6 kmetijah
pa je prisotnih v reji hkrati ve pasem (graf 2). Povprena mlenost krav molznic na teh
kmetijah je 5.130 kg mleka na kravo letno. Najnija mlenost je 3.000 kg mleka na kravo,
najvija 7.000 kg mleka na kravo, kar je posledica izbora razlinih bolj ali manj mlenih
pasem. Po prehodu na seneno mleko se je na kmetijah mlenost krav molznic zmanjala,
od 6 do 31 %. Druge kmetije podatka o zmanjanju niso navedle. Poudariti pa moramo, da
so tiri kmetije trenutno e v preusmerjanju in tega podatka ni bilo mogoe pridobiti.

Graf 2. Dele krav molznic po pasmi


Graph 2. Percentage of dairy cows for each breed

Drugi sklop vpraanj se je nanaal na podatke o krmi in krmljenju krav na kmetijah.


Spraevali smo, katere naine suenja krme uporabljajo na kmetijah. Na 5 kmetijah
kombinirajo konjo in pao. Na 4 kmetijah suijo mrvo delno ali v celoti na tleh. Na 2
kmetijah imajo urejeno dosuevanje s hladnim zrakom, na 7 kmetijah pa dosuevanje s
toplim zrakom. Ogrevanje zraka je na treh kmetijah prek sonne strehe, na treh z
ogrevanjem z lesno biomaso ali kurilnim oljem in na treh s toplotno rpalko.
Zmogljivost suilnic je glede na odgovore v anketah od 160 m3 do 1.400 m3. Na treh
kmetijah imajo urejeno e dosuevanje okroglih bal, kapaciteta je 6 ali 12 in na eni kmetiji
16 bal.
Spraevali smo tudi o vrednosti investicije v suilnico. Odgovori so zelo razlini, od 4.000
do 40.000 . Pri tem je veliko odvisno od iznajdljivosti investitorja, nekateri so kupovali
novo, drugi rabljeno opremo, nekateri so veino dela opravili sami, drugi so investicijo
izvedli na klju.

Iz ankete lahko razberemo, da je 5 kmetij prelo iz konvencionalnega naina prireje mleka


na seneno mleko v letih od 2000 do 2014. Ena kmetija se nikoli ni posluevala krmljenja s
silaami, medtem ko so 4 kmetije trenutno v obdobju preusmeritve in bodo prele na
prirejo senenega mleka v letu 2016. Glavni razlog za odloitev za krmljenje krav molznic
brez sila so bile tehnoloke teave pri izdelavi sirov. Kot drugo pa so navedli e tradicijo,
lego kmetije, in drugo (graf 3).

Graf 3. Razlogi, zakaj so se kmetje odloili za tehnologijo spravila suhe krme


Graph 3. Reasons for the farmer's decision for the hay harvest technology

Hranilno vrednost mrve redno ugotavljajo samo na dveh kmetijah, kjer to tudi upotevajo
pri izraunavanju krmnih obrokov. Na devetih kmetijah so odgovorili, da krmne obroke
prilagajajo mlenosti krav molznic, na dveh kmetijah pa tega ne pono.
Krave molznice pasejo na osmih kmetijah, as pae je 6 do 7 mesecev, na eni od teh
kmetij so ivali na prostem celo leto. Vsaj obasno krave molznice dokrmljujejo na vseh
kmetijah.

Na 8 do 10 kmetijah uporabljajo za dokrmljevanje ita, koruzo in dopolnilne krmne


meanice, na 2 e otrobe ali krmilno moko. Na vseh kmetijah vsaj obasno kravam
molznicam dodajajo tudi mineralno-vitaminske dodatke.

Na kmetijah, kjer poleti pasejo, paa predstavlja od 30 do 90 % obroka, mone krme je v


obrokih od 1 do 22 %, ostalo je mrva in 0 do 4 % mineralno-vitaminski dodatki. Pozimi je
v obrokih od 2 do 30 % mone krme, od 8 do 70 % mrve in 0 od 4 % mineralno-
vitaminskih dodatkov.
Zadnji sklop vpraanj se je nanaal na trenje na kmetiji.

Zanimalo nas je, zakaj so se na kmetijah odloili, da bodo krave molznice krmili brez
sila. Monih je bilo ve odgovorov (graf 4). Najve jih je odgovorilo, da zaradi vejih
monosti za trenje mleka z vijo kakovostjo, sledilo je 8 odgovorov zaradi senzorinih
lastnosti mleka, 7 odgovorov zaradi povpraevanja kupcev in 3 so odgovorili zaradi vije
cene mleka oziroma izdelkov. Nihe se ni opredelil, da so se za tovrstno tehnologijo
odloili zaradi ukinitve mlenih kvot.

Graf 4. Odgovori, zakaj so se na kmetijah odloili za krmljenje krav molznic s suho krmo
Graph 4. Reasons why the farmes decided to feed the dairy cows with hay

Kmetije trijo prirejeno mleko na razline naine: 9 kmetij prodaja svee mleko, na 5
kmetijah prodajajo poleg mleka e izdelke, na 3 kmetijah nameravajo ele v prihodnosti
prodajati izdelke iz senenega mleka. Na eni od teh kmetij sveega mleka sploh ne
prodajajo, saj vsega predelajo v izdelke. Na 7 kmetijah nekaj mleka prodajo e v
mlekarne. Neposredna prodaja sveega mleka poteka na domu, 3 rejci ga prodajajo na
mlekomatih, 3 tudi na trnicah in 4 v obratih za javno prehrano.
Izdelke prav tako prodajajo na domu, trnicah, v maloprodaji, obratih za javno prehrano
in eden tri tudi v gostinskih lokalih.

Izbor izdelkov, ki jih rejci predelujejo iz mleka, je zelo irok in sezonsko prilagojen.
Izdelujejo vse vrste sirov, namaze, skute, smetane, jogurte, kislo mleko in maslo.

Na vpraanje, ali so s spremenjeno tehnologijo spravila krme in krmljenja krav molznic


dosegli elene cilje, je odgovorilo 9 anketirancev. est jih je odgovorilo z da, trije delno,
nobeden pa ni izbral odgovora ne. Glavni razlog za spremembo tehnologije spravila krme
in krmljenje je v veliki veini prepoznavnost kmetije, poveana prodaja, vija cena, bolja
ekonomika reje in drugo (graf 5).
Graf 5. Cilji, ki so jih dosegli s spremenjeno tehnologijo spravila krme in krmljenja krav
molznic
Graph 5. Goals that achieved by changed hay harvest technology and feeding of dairy
cows

Pri spravilu mrve najve teav povzroa vreme. Taken odgovor je navedlo kar 8
anketiranih. Problem predstavlja tudi pomanjkanje skladinih kapacitet, pod drugo pa so
navedli nepoznavanje tehnologije, visoka investicija in nakup mehanizacije (graf 6).

Graf 6. Teave, s katerimi se sreujejo pri spravilu mrve izraeno v %


Graph 6. Hay harvest difficulties in percentage

Zadnje vpraanje je bilo, s katerimi teavami se sreujete pri izbrani tehnologiji krmljenja
- monih je bilo ve odgovorov (graf 7).

Na vpraanje je 6 rejcev odgovorilo, da z nijo mlenostjo, 5 rejcev je odgovorilo, da z


vijim dokupom mone krme, 4 rejci z vijimi stroki krmljenja in nijo hranilno
vrednostjo krme, medtem ko je 1 rejec odgovoril, da ima vije veterinarske stroke.
Graf 7. Teave s katerimi se rejci sreujejo pri izbrani tehnologiji krmljenja
Graph 7. Difficulties of the breeders at selected feeding technologies

4 ZAKLJUKI

Rezultati ankete so pokazali, da se je za spremembo naina tehnologije spravila krme in


krmljenja in s tem prirejo senenega mleka odloila mlaja in srednja generacija. Veina
nosilcev dejavnosti je starih do 40 let, 5 od 40 do 60 let, nihe pa ni stareji od 60 let.

Nadalje ugotavljamo, da na vseh kmetijah delajo nosilci in njihovi druinski lani, le na


dveh kmetijah je bil odgovor tudi drugi.

Oddaljenost kmetij od najblijega vejega kraja v povpreju znaa 12,7 km. Avtorji
ocenjujemo, da oddaljenost od vejih krajev ne predstavlja ovire za trenje.

Velikost kmetij, ki proizvajajo seneno mleko, je zelo razlina. Najmanja kmetija obsega
4,48 ha kmetijskih povrin, najveja 82 ha. Ta podatek nam pove, da usmeritev kmetij v
prirejo senenega mleka ni vezana na velikost kmetije.

Veina anketiranih kmetij se nahaja na obmojih, kjer prevladuje trajno travinje. Le del
kmetij pridela zelinje, tudi na njivskih povrinah.

Na 5 kmetijah imajo samo po eno pasmo krav molznic, na 6 kmetijah pa je zastopanih ve


pasem v redi.
Mlenost po kmetijah je bila zelo razlina, in sicer od 3000 do 7000 kg na kravo na leto.
Ugotavljamo, da je na anketiranih kmetijah veji dele krav istih mlenih pasem kot
dele kombiniranih pasem. Kar se ne sklada s priporoili, da krave z najvejim genetskim
potencialom za prirejo mleka za kmetije na travinju niso najbolj primerne.

Pri tehnologiji spravila sena najve teav povzroa vreme, saj tretjina kmetij sui mrvo
delno ali v celoti na tleh. Od enajstih kmetij ima devet kmetij urejeno dosuevanje krme,
tri od teh imajo tudi sistem dosuevanja okroglih bal, ki jih dosuujejo s sistemom
hladnega in toplega zraka. Topli zrak pridobivajo prek sonne strehe, z lesno biomaso, s
kurilnim oljem in toplotno rpalko.

Najveji problem, ki so ga izpostavile kmetije, je pomanjkanje skladinih zmogljivosti za


mrvo. Zmogljivost suilnic je bila od 160 m3 do 1400 m3. Zmogljivost suilnic je na
posameznih kmetijah razlina in je v veliki meri odvisna od velikosti obdelovalnih
povrin, ki jih posamezne kmetije obdelujejo.
Teave, s katerimi se te kmetije sreujejo, so tudi slabe tehnologije suenja oz. njihovo
nepoznavanje, visoki stroki investicije izgradnje suilnic, opreme in mehanizacije.

Razpon strokov investicij v suilne naprave je bil zelo irok, na kar je vplivalo predvsem
iznajdljivost investitorjev pri nabavi opreme. Avtorji ugotavljamo, da se rejci zavedajo
pozitivnega vpliva dosuevanja na kakovost krme. Razlini sistemi dosuevanja pri
anketiranih kaejo na to, da so v veini izbirali sisteme dosuevanja glede na pogoje
kmetije in ekonomiko pridelave.

Na 8 od 11 kmetij pasejo veji del leta. Na kmetijah, kjer imajo poleti pao, le-ta
predstavlja od 30 do 90 % obroka. Na vseh kmetijah vsaj obasno krave molznice
dokrmljujejo z mono krmo (do 22 %), ostalo je mrva. Za dokrmljevanje uporabljajo ita,
koruzo in dopolnilne krmne meanice, na dveh kmetijah e otrobe ali krmilno moko.
K obrokom vsaj obasno dodajajo tudi mineralno-vitaminske dodatke. V zimskem asu
imajo krave molznice na anketiranih kmetijah od 70 do 98 % voluminozne suhe krme,
ostalo je mona krma.
Hranilno vrednost mrve redno ugotavljajo samo na dveh kmetijah, kjer to tudi upotevajo
pri izraunavanju krmnih obrokov. Na devetih kmetijah so odgovorili, da krmne obroke
prilagajajo mlenosti krav molznic, na dveh kmetijah pa tega ne pono. Avtorji
ugotavljamo, da je eden izmed monih vzrokov za teave, ki jih navajajo (nija mlenost,
nija hranilna vrednost sena, viji dokup mone krme, stroki veterinarskih storitev), tudi
premalo analiziranih vzorcev krme in izdelanih krmnih obrokov.

S tehnolokega vidika se je najve kmetij odloilo za spremembo tehnologije


konzerviranja travnike krme zaradi tehnolokih teav, ki nastopijo pri izdelavi sirov, e
krmimo krave molznice s silaami. Najvekrat teave nastopijo zaradi poveane
prisotnosti klostridijev v silaah. Le-te se pokaejo, ko pride do napihovanja sirov pri
zorenju.
Med razlogi za odloitev o spremembi tehnologije krmljenja krav molznic in glavnimi
cilji za prirejo senenega mleka je najve anketiranih kmetij navedlo monosti trenja
mleka z vijo kakovostjo, vijo dodano vrednost ivil, dobro trno nio in vejo
prepoznavnost kmetije.
Njihova priakovanja in cilji se tudi ujemajo z rezultati ankete, ki so jo opravili tudentje
ekonomske fakultete za Loke mlekarne spomladi 2015. Anketa je pokazala, da je pri
nakupu kravjega mleka anketiranim najpomembneja kakovost ter poreklo, cena in
trajnost mleka pa sta jim manj pomembni.

Veina kmetij tri svee mleko, v glavnem vsi predelajo tudi del mleka v razline mlene
izdelke. To kae, da se na kmetijah zavedajo vije dodane vrednosti, ki jo prinaajo
izdelki. Kmetije veino mleka in izdelkov trijo neposredno, a nekaj mleka e prodajo tudi
v mlekarne.
Kmetije izbirajo razline naine prodaje in s tem razline trne poti. V veliki meri so trne
poti odvisne od oddaljenosti kmetije do vejega kraja, poveane ponudbe z izdelki z
drugih kmetij, prepoznavnosti kmetije v okolju in povpraevanja potronikov po doloenih
izdelkih.

Najve sveega mleka kmetije prodajo neposredno na mestu pridelave (na kmetiji), trije
rejci ga prodajajo e na mlekomatih, trije na trnicah in tirje v obratih za javno prehrano.

Prodaja mlenih izdelkov poteka na mestu predelave (na sami kmetiji), na lokalnih
trnicah, v maloprodaji, v obratih za javno prehrano, ena kmetija jih tri tudi v gostinskih
lokalih.

Na kmetijah, kjer imajo registrirano dopolnilno dejavnostjo predelava mleka in kjer


izdelek kmetiji predstavlja dodano vrednost, izdelujejo razline vrste izdelkov: od
razlinih vrst sirov (sir za ar, mehki sir, pol trdi, trdi sir,..), razlinih vrst namazov, skute
(sladka, albuminska), smetane, jogurtov (navadne kot tudi sadne), kislo mleko in maslo.
Zelo irok izbor izdelkov, ki jih predelajo iz mleka, kae na to, da se v anketo vkljuene
kmetije elijo kupcem im bolj pribliati z lokalno pridelano hrano in jim tako ponuditi
im iri izbor kakovostnih izdelkov.

Rezultat ankete, ki so jo opravile Loke mlekarne, kaejo, da le 13 % vpraanih pozna


pojem senenega mleka. Ta podatek nas je zelo presenetil. Anketiranim se je ob
obrazloitvi pojma seneno mleko zanimanje za seneno mleko zelo povealo, saj ga je bilo
pripravljeno kupiti 53 % vseh anketiranih, za liter senenega mleka pa bi bili pripravljeni
odteti povpreno 1,10 evra. Glede na to nam je al, da v anketo nismo vkljuili vpraanja,
kako kmetije promovirajo in oglaajo seneno mleko.

Na vpraanje, ali ste s spremenjeno tehnologijo spravila krme in krmljenja krav molznic
dosegli elene cilje, je odgovorilo est anketiranih z da, trije z delno, nobeden pa ni izbral
odgovora ne. Iz tega sklepamo, da so s prodajo zadovoljni in nimajo teav.

Pri iskanju kmetij, ki proizvajajo seneno mleko, smo imeli kljub dobremu poznavanju
terena kmetijskih svetovalcev kar nekaj teav. Ugotovili smo, da je teh kmetij glede na
povpraevanje in moni potencial prodaje senenega mleka in izdelkov iz njega relativno
malo. Vzrokov za to je zagotovo ve. Poleg teav z vremenom, visokih strokov spravila
in suenja ter pomanjkanja skladinih kapacitet se te kmetije sreujejo tudi z drugimi
teavami. Iz odgovorov anketiranih lahko sklepamo, da so nija hranilna vrednost krme,
nija mlenost in viji stroki krmljenja razlogi za manje zanimanje kmetij za tovrstno
prirejo mleka.

Nihe od anketiranih na vpraanje, zakaj so se odloili za krmljenje krav molznic s suho


krmo in prirejo senenega mleka, za odgovor ni izbral ukinitev mlenih kvot. V tem
relativno kratkem asu od ukinitev mlenih kvot 1. aprila 2015 pa do julija 2015, ko smo
izvedli anketo, v Sloveniji e ni nastopila izrazita mlena kriza. Vendar v zadnjih nekaj
tednih tudi v Sloveniji postopno utimo posledice mlene krize v evropski uniji. e se bo
padec cen mleka e stopnjeval, je velika verjetnost, da bo vse ve kmetij iskalo nove trne
nie. Iz rezultatov anket je razvidno, da je to lahko tudi prireja senenega mleka. Za boljo
prepoznavnost kmetijskih izdelkov z vijo kakovostjo bo v prihodnjih mesecih treba
narediti ve, kot je bilo narejenega do sedaj. Kajti le seznanjeni in osveeni potroniki so
tudi dobri kupci.

5 LITERATURA

Arge Heumilch sterreich. Wikipedia. http://de.wikipedia.org/wiki/ARGE_Heumilch_%C3%


96sterreich (10.9.2015).
op, J. 2014. Agronomske osnove suenja sena na travniku. Nae travinje. Drutvo za
gospodarjenje na travinju. Ljubljana, 10-12.
Duckett, S.K., Neel, J.P., Fontenot, J.P., Clapham, W.M. 2009. Effects of winter stocker growth
rate and finishing system on: III. Tissue proximate, fatty acid, vitamin, and cholesterol content.
Journal of Animal Science 1910. DOI:10.2527/JAS.2009-1850. Jure OP, Biotehnika
fakulteta UL, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.
Ginzinger, W. 2012. Projekt: Fettsaevraenstudie von Heumilch und Heumilchprodukten mit
Schwerpunkt CLA und Omega-3 Fettsuren. Heumilch: 4 s. http://www.heumilch.at/
wpcontent/uploads/2014/05/Zusammenfassung_Projekt_Fettsaevraenstudie_2012_01.pdf
(14.9.2015).
Golob A. 2015. Primerjava nainov suenja. Kmetovalec. Kmetijska zaloba, Slovenj Gradec, 15.
Gruber, L. 2014. Tabelle zur Futterung Milchkuhe, Zuchtrinder, Schafen un Ziegen, LFL
Bayerische Landanstalt fur Landwirtschaft.
Pirman, T., Levart, A., Lavreni, A. 2014. Prireja mleka iz mrve in njegova maobno kislinska
sestava. Zbornik predavanj 23. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domaih
ivali, Zadravevi-Erjavevi dnevi, Murska Sobota: KGZS-Zavod M. Sobota, 2014, 61-65.
Resch, R. 2008. Grundfutterqualitaet- Bewertung der wichtigste Einfluesse. 5. Fachtagung fuer
Schaffhaltung, Lehr und Forschungzentrum fuer Landwirtschaft Raumberg- Gumpenstein.
ket, R. 2014. Vpliv razlinih nainov konzreviranja na kakovost krme. Diplomsko delo. Univerza
v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.
Verbi, J., Perpar, T. 2014. Prehranska vrednost senenega mleka. Nae travinje. Drutvo za
gospodarjenje na travinju. Ljubljana, 20-21.
Verbi, J. 2012. Pridelovalni potencial slovenskega travinja z vidika oskrbe prevekovalcev z
energijo. Nae travinje. Drutvo za gospodarjenje na travinju. Ljubljana, 12-14.
Verbi, J., eh, T., Gradier, T., Janekovi, S., Lavreni, A., Levart, A., Perpar, T., Velikonja
Bolta, ., nidari, T. 2011. Kakovost voluminozne krme in prireja mleka v Sloveniji. V: 20.
mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domaih ivali Zadravevi-Erjavevi
dnevi, Radenci, 10.-11. november 2011. eh, T., Kapun, S., Verbi, J., Salobir, J.,
Kramberger, B., Steingass, H., Steinwidder, A., pur, M. Murska Sobota, Kmetijsko gozdarski
zavod Murska Sobota: 97-110 s.
eleznikar, P. 2007. Vpliv naina reje na maobnokislinsko sestavo mleka. Diplomsko delo.
Ljubljana, Biotehnika fakulteta, Odd. za zootehniko: 51 s.
https://www.govedo.si/files/jozev/seno_junij_2013.pdf (16.9.2015)
http://web.bf.uni-lj.si/katedre/clanki/Travinje_Slovenije.pdf (10.9.2015)
https://www.google.si/?gws_rd=ssl#q=Technik+bei+der+Heutrocknung+(Matthias+Barth,
(16.9.2015)
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/iskanje.jsp?advSearch=1&KATEGORIJA=451&pageNo=
3 (16.9.2015).
http://kmetija-kukenberger.blogspot.si/(16.9.2015).
https://www.facebook.com/Kmetija-Odems-589986064350621/timeline/(16.9.2015).
http://rjavo.govedo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=12&Itemid=59
Prispevek nima letnice je pa objavljen na spletni strani rjavo govedo. Si (16.9.2015).
Anketa Loke Mlekarne, izvedena s strani tudentov Ekonomske fakultete v Ljubljani pri
predmetu Razvoj in trenje novih izdelkov v olskem letu 2014/2015). Ustni vir (15.9.2015)

Você também pode gostar