Escolar Documentos
Profissional Documentos
Cultura Documentos
PRODAJO
Franc PAVLIN1, Helena PREPADNIK2, Jasmina SLATNAR3, Anja MEAN4, Peter
PAKER5, Anton HOHLER6, Alberta ZORKO7, Egon VOLK8, Bojan KOGAL9
IZVLEEK
Reja krav molznic je mogoa na kmetijskih povrinah primernih za pridelavo kakovostne krme. Ta
je nujno potrebna za pripravo uravnoteenega krmnega obroka, tako z vidika energije kot ostalih
hranilnih snovi. Ponekod v Evropi se iri prireja in prodaja mleka na osnovi sena, npr. v Avstriji
letno proizvedejo e ve kot 400 milijonov litrov senenega mleka, kar je 15 % njihove letne
proizvodnje. Menimo, da bi lahko t.i. seneno mleko pomenilo dobro prodajno prilonost lokalno
pridelane hrane z vijo dodano vrednostjo tudi v Sloveniji. V ta namen smo izvedli anketo, s
pomojo katere smo eleli ugotoviti, s katerimi prednostmi in slabostmi se sreujejo kmetije pri
pridelavi in trenju senenega mleka.
Kljune besede: seneno mleko, prehranska vrednost krme, trna nia-poti, lokalna pridelava,
promocija, vija dodana vrednost
Key words: hay milk, nutritional feed value, niche market, local production, promotion, added
value
1
univ.dipl.ing. zoot., KGZS- Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Iva Slavca 1, 4000 Kranj
2
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje
3
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana
4
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, mihelska 14, 8000 Novo mesto
5
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje
6
univ.dipl.ing.zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Ormoka 28, 2250 Ptuj
7
mag. kmetijstva 2. bolonjska stopnja- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6,
1000 Ljubljana
8
univ.dipl.ing.zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica
9
univ.dipl.ing. zoot., KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska 14, 2000 Maribor
1 UVOD IN PREGLED LITERATURE
eprav se zadnja desetletja vse bolj uveljavlja siliranje krme, pa suenje krme ne bo
povsem izpodrinjeno. Ohranjalo se je oz. vraa se v gorsko viinske in hribovite predele
Avstrije, vice, Italije, Nemije in tudi Slovenije. Predvsem zaradi tradicije suenja,
ohranjanja krajine, prepreevanja zaraanja, biotske raznovrstnosti in tudi drugih,
predvsem tehnolokih vzrokov pri krmljenju molznic in pri predelavi mleka. Tudi rezultati
raziskav pri krmljenju molznic znova opozarjajo na pomen ustreznega delea sena v
obroku, e zlasti za krave z visoko mlenostjo. Seveda velja to za seno z visoko hranilno
vrednostjo. Primer zelo dobre prakse je avstrijsko zdruenje proizvajalcev in
predelovalcev senenega mleka (ARGE). V ARGE Heumilch sterreich je zdruenih
okoli 8.000 proizvajalcev senenega mleka in ve kot 60 mlekarn ter sirarn. Vkljueni v to
zdruenje morajo upotevati posebno regulativo (sterreichisches Heumilchregulativ), ki
vsebuje predpise in navodila za proizvodnjo t.i. senenega mleka. Najve senenega mleka
se proizvede v regijah Vorarlberg, Tirolska, Salzburg, Gornja Avstrija in tajerska. Letno
ga proizvedejo preko 400 milijonov litrov, kar je 15 % vsega mleka proizvedenega v
Avstriji, v Evropi pa letna proizvodnja senenega mleka dosega le okoli 3 %.
V zadnjih letih postaja cenjeno tudi mleko krav krmljenih preteno s senom in brez sila.
Seneno mleko je torej mleko, ki ga priredimo z molznicami, ki v obrokih ne dobijo sila.
Praviloma gre za mleko molznic, ki se poleti pasejo ali dobijo sveo krmo v hlevu, pozimi
pa obrok temelji na senu. Tako poleti kot pozimi so obroki glede na potrebe dopolnjeni e
z iti in oljnimi tropinami. Tako imenovano seneno mleko se na trgu uveljavlja zaradi
kakovostneje tehnologije predelave mleka v sire, zaradi za zdravje ugodneje maobno
kislinske sestave tega mleka in tudi novih monosti trenja tradicionalnih izdelkov.
Seneno mleko ima v sirarsko razvitih deelah poseben ugled in ceno. Sirarji so ugotovili,
da pride pri trdih sirih iz surovega mleka krav, ki so krmljene s silao, pogosto do
napihovanja. Napihovanje sirov povzroajo klostridiji, ki se razmnoijo predvsem v
silaah, ki so narejene iz premalo ovele trave, e posebej, e je trava za siliranje
onesnaena s prstjo.
tevilne tudije kaejo, da je v mleku krav krmljenih izkljuno s senom ali s pao vsebnost
spor klostridija precej nija v primerjavi z mlekom krav krmljenih s krmo iz sila. V
Avstriji so na vzorcih mleka, analiziranega z velikega tevila kmetij, ugotovili, da noben
vzorec senenega mleka ni vseboval ve kot 300 spor klostridijev na liter, pri silanem
mleku pa je bilo takih vzorcev kar 92 %.
Prav tako je lahko mleko krav, ki so krmljene s silao, onesnaeno tudi z bakterijami vrste
Listeria monocytogenes, ki lahko povzroajo listeriozo tako pri domaih ivalih kot pri
ljudeh. Listerijo so nali tudi v ovjem in kozjem mleku. Pri ivalih krmljenih s silao je
bila prisotna v tri do sedemkrat vejem obsegu kot pri ivalih krmljenih s suho krmo
(Verbi in sod., 2014).
Vse ve potronikov postaja osveenih in jim kakovost ivil veliko pomeni. Zato se
zanimanje za seneno mleko med potroniki poveuje. Razlini avtorji navajajo, da ima
mleko krav, ki se pasejo, in tudi mleko krav, ki jih krmijo s suho krmo, veliko sestavin s
pozitivnim uinkom na zdravje. Vsebuje namre poleg ugodne maobno-kislinske
sestave tudi druge snovi, ki so povezane z boleznimi srca in oilja.
Mleko prevekovalcev sicer vsebuje veliko nasienih maobnih kislin, ki niso med
najbolj zaelenimi maobnimi kislinami. Poveujejo namre tveganje za nastanek bolezni
srca in oilja. Razlini avtorji navajajo podatke, da je maobno kislinska sestava mleka
ivali krmljenih brez sila ugodneja. Tako mleko krav molznic krmljenih brez sila
vsebuje veji dele enkrat nenasienih maobnih kislin (ENMK) in vekrat nenasienih
maobnih kislin(VNMK), le-te pa tejemo med ugodne za zdravje ljudi. Glede na
priporoila in stanje, ki ga doloajo nae prehranske navade, si elimo predvsem veliko n-
3 (omega 3) maobnih kislin. Med njimi je v mleku najve -linolenske kisline (ALA), ki
zmanjuje vsebnost LDL holesterola v krvi in uravnava vnetne procese, vse to pa
zmanjuje tveganje za bolezni srca in oilja. tevilne od njih poveujejo skupni in
neeleni LDL holesterol v krvi in so v tem pogledu neelene, saj poveujejo tveganje za
nastanek bolezni srca in oilja.
Krmljenje s pao in suho krmo poveuje tudi vsebnost beta karotenoidov (v revesju se
pretvorijo v vitamin A), vitaminov B1 in B2 (tiamina in riboflavina) in vitamina E, vsi
imajo pomembne fizioloke funkcije, vitamin E je tudi antioksidant; poveuje vsebnost
kalcija, magnezija in natrija, ki imajo fizioloko pomembne funkcije, kalcij pa pomembno
vpliva na kakovost kostnega tkiva; poveuje vsebnost konjugirane linolne kisline (cis-9,
trans-11), ki ima potencialno protirakavo delovanje; poveuje vsebnost vakcenske kisline,
ki se lahko spremeni v konjugirano linolno kislino ( Duckett in sod., 2009).
Za prirejo senenega mleka je potrebno izbrati tudi krave ustrezne pasme. e elimo dosei
dobre rezultate, moramo izbrati krave kombiniranih pasem s poudarkom na dolgoivosti,
dobri prireji in plodnosti. Po podatkih KIS za leto 2014 v Sloveniji med pasmami pripada
31,0 % vseh ivali lisasti pasmi, 17,3 % rno-beli, 6,4 % rjavi pasmi in 0,6 % avtohtoni
cikasti pasmi. Preostanek 44,7 % pritevamo k drugim pasmam, med katere uvramo
kriance razlinih pasem.
Manj intezivna prireja mleka, v manjih redah kombiniranih pasem, z zmerno mlenostjo
in visokim deleem voluminozne krme v obroku pozitivno vpliva na zdravje, dobro
poutje in s tem posredno na kakovost mleka. Lokalno pridelani in predelani mleni
izdelki so lahko zelo dobra trna nia in tudi prilonost, da ima domai potronik monost
izbire.
Tega se zavedajo tako manji proizvajalci, predelovalci kot tudi nekatere mlekarne, vse
bolj pa potroniki.
Avtorji smo pri pregledu spletnih strani ugotovili, da se manji proizvajalci senenega
mleka veinoma promovirajo z neposredno prodajo na mestu pridelave, na trnicah,
prireditvah, po ustnem izroilu, mlaji pa se promovirajo e po spletu, nekateri tudi po
socialnih omrejih.
Loka mlekarna je spomladi leta 2015 skupaj s tudenti ekonomske fakultete naredila
raziskavo med potroniki o izdelkih iz ekolokega mleka in tudi o poznavanju senenega
mleka.
V spletni anketi je sodelovalo 240 ljudi, od tega 80 % vpraanih kupuje kravje mleko.
Rezultati anket so pokazali, da je bilo pri nakupu kravjega mleka anketiranim
najpomembneja kakovost in poreklo. Cena ter dolga trajnost mleka pa sta bili manj
pomembni za anketirane. Seneno mleko je poznalo le 13 % vpraanih. Po obrazloitvi
pojma seneno mleko je bilo zanimanje zanj veliko, pripravljeno pa bi ga bilo kupiti 53 %
anketiranih. Za liter senenega mleka pa bi bili pripravljeni odteti povpreno 1,10 evra.
Izkunje kaejo, da ima pridelava sena in krmljenje s senom poleg prednosti tudi nekaj
slabosti. Slabosti pri pridelavi sena so vremenske neprilike, moni viji stroki pri suenju
in dosuevanju ter v povezavi s tem posledino nija vsebnost hranilnih snovi v senu.
Teave pri tehnologiji krmljenja krav molznic s senom in v poletnem asu s pao se kaejo
z nijo mlenostjo, slabo vsebnostjo beljakovin in maob v mleku ter presnovnimi in
prebavnimi motnjami.
Zato si je teko zamisliti pridelavo mleka v redah molznic, kjer je osnovna krma le seno
brez umetnega dosuevanja krme. Tudi s povpreno mrvo, ki jo pridelamo v Sloveniji
(povpreje analiziranih vzorcev je le 5 MJ NEL/kg), ne moremo krmiti visoko
proizvodnih ivali, saj ta po zauitih snoveh komaj pokrije vzdrevalne potrebe oz. ne
ustreza niti potrebam presuenim kravam.
Krave molznice potrebujejo najkakovostnejo krmo predvsem takoj po telitvi, ko je
mlenost velika, zauivanje krme pa e razmeroma majhno. Krma s travinja ne vsebuje
kroba, ki je dober vir glukoze, ki jo krave molznice z visoko mlenostjo nujno
potrebujejo. To pomeni, da krave z najvejim genetskim potencialom za prirejo mleka za
kmetije na travinju niso najbolj primerne. Glede na velik dele travinja potrebujemo
ivali, ki bodo sposobne dobro izkoristiti pao, zeleno krmo, travno silao in seno.
To pa so predvsem krave kombiniranih pasem, ki nimajo izrazito visokega potenciala za
mleko.
Torej bi morali za pokritje vejega dela potreb po hranilnih snoveh pridelati seno s vsaj
5,65 6 MJ NEL/kg suhe snovi kot navaja LFL v Gruberjevih tabelah (2014). Tako
hranilno vrednost pa lahko doseemo le z zgodnejo konjo in dosuevanjem.
Kot navaja veina avtorjev, ki smo jih navedli v naem prispevku, je treba pri odloitvi o
tehnologiji suenja sena upotevati ve dejavnikov. Zelo pomembna je koliina krme, ki jo
elimo posuiti. Pomemben dejavnik pri odloitvi o vrsti suilnice je tudi usmerjenost
stavbe (smeri neba), kjer bomo suili, kateri energent je na razpolago in ali bo suilnica
novogradnja ali obnovljena. Cilj suenja mora biti v prvi vrsti izboljanje kakovosti krme.
S stalia ekonomike pridelave je pomembno, da izberemo monost, ki omogoa
varevanje z energijo, ponuja monost kombiniranih suenj z dodatnim segrevanjem in
razvlaevanjem, ter skrajan as delovnih operacij.
Vpraalnik zajema tri sklope vpraanj. Zanimali so nas osnovni podatki o nosilcu
kmetijskega gospodarstva in o kmetijskem gospodarstvu, podatki o krmi in krmljenju na
kmetiji ter podatki o trenju na kmetiji. Rezultate, pridobljene z vpraalnikom, smo
zdruili in obdelali.
Prvi sklop vpraanj: starost nosilca kmetijskega gospodarstva je pri 6 anketirancih pod 40
let, na 5 kmetijah je nosilec star med 40 in 60 let in nobeden od nosilcev kmetijskega
gospodarstva ni stareji od 60 let.
Ugotovljeno je bilo, da pri delu na kmetiji sodelujejo nosilec in njegovi druinski lani. Le
na dveh kmetijah je bil odgovor, da na kmetijah delajo tudi drugi (graf 1).
Po velikosti se kmetije med seboj zelo razlikujejo. Ugotovili smo, da najmanja kmetija
obsega 4,48 ha kmetijskih povrin, najveja 82 ha. Na dveh kmetijah obdelujejo le
travnate povrine, preostale kmetije obdelujejo tako travnate kot tudi njivske povrine.
Sedem kmetij ima tudi del njiv zasejanih s travinjem. Rezultati kaejo, da imajo s
travinjem zasejanih od 13 do 100 % njivskih povrin.
Podatki iz anket kaejo, da je na kmetijah skupni stale rejnih ivali med 7,4 in 55,6 GV.
Prav zaradi tega je med kmetijami velik razpon med tevilom krav molznic, tako na
najmanji kmetiji redijo 6 krav molznic, na najveji pa 35 krav molznic. Pasemska
struktura je pokazala, da imajo na 5 kmetijah samo eno pasmo krav molznic, na 6 kmetijah
pa je prisotnih v reji hkrati ve pasem (graf 2). Povprena mlenost krav molznic na teh
kmetijah je 5.130 kg mleka na kravo letno. Najnija mlenost je 3.000 kg mleka na kravo,
najvija 7.000 kg mleka na kravo, kar je posledica izbora razlinih bolj ali manj mlenih
pasem. Po prehodu na seneno mleko se je na kmetijah mlenost krav molznic zmanjala,
od 6 do 31 %. Druge kmetije podatka o zmanjanju niso navedle. Poudariti pa moramo, da
so tiri kmetije trenutno e v preusmerjanju in tega podatka ni bilo mogoe pridobiti.
Hranilno vrednost mrve redno ugotavljajo samo na dveh kmetijah, kjer to tudi upotevajo
pri izraunavanju krmnih obrokov. Na devetih kmetijah so odgovorili, da krmne obroke
prilagajajo mlenosti krav molznic, na dveh kmetijah pa tega ne pono.
Krave molznice pasejo na osmih kmetijah, as pae je 6 do 7 mesecev, na eni od teh
kmetij so ivali na prostem celo leto. Vsaj obasno krave molznice dokrmljujejo na vseh
kmetijah.
Zanimalo nas je, zakaj so se na kmetijah odloili, da bodo krave molznice krmili brez
sila. Monih je bilo ve odgovorov (graf 4). Najve jih je odgovorilo, da zaradi vejih
monosti za trenje mleka z vijo kakovostjo, sledilo je 8 odgovorov zaradi senzorinih
lastnosti mleka, 7 odgovorov zaradi povpraevanja kupcev in 3 so odgovorili zaradi vije
cene mleka oziroma izdelkov. Nihe se ni opredelil, da so se za tovrstno tehnologijo
odloili zaradi ukinitve mlenih kvot.
Graf 4. Odgovori, zakaj so se na kmetijah odloili za krmljenje krav molznic s suho krmo
Graph 4. Reasons why the farmes decided to feed the dairy cows with hay
Kmetije trijo prirejeno mleko na razline naine: 9 kmetij prodaja svee mleko, na 5
kmetijah prodajajo poleg mleka e izdelke, na 3 kmetijah nameravajo ele v prihodnosti
prodajati izdelke iz senenega mleka. Na eni od teh kmetij sveega mleka sploh ne
prodajajo, saj vsega predelajo v izdelke. Na 7 kmetijah nekaj mleka prodajo e v
mlekarne. Neposredna prodaja sveega mleka poteka na domu, 3 rejci ga prodajajo na
mlekomatih, 3 tudi na trnicah in 4 v obratih za javno prehrano.
Izdelke prav tako prodajajo na domu, trnicah, v maloprodaji, obratih za javno prehrano
in eden tri tudi v gostinskih lokalih.
Izbor izdelkov, ki jih rejci predelujejo iz mleka, je zelo irok in sezonsko prilagojen.
Izdelujejo vse vrste sirov, namaze, skute, smetane, jogurte, kislo mleko in maslo.
Pri spravilu mrve najve teav povzroa vreme. Taken odgovor je navedlo kar 8
anketiranih. Problem predstavlja tudi pomanjkanje skladinih kapacitet, pod drugo pa so
navedli nepoznavanje tehnologije, visoka investicija in nakup mehanizacije (graf 6).
Zadnje vpraanje je bilo, s katerimi teavami se sreujete pri izbrani tehnologiji krmljenja
- monih je bilo ve odgovorov (graf 7).
4 ZAKLJUKI
Oddaljenost kmetij od najblijega vejega kraja v povpreju znaa 12,7 km. Avtorji
ocenjujemo, da oddaljenost od vejih krajev ne predstavlja ovire za trenje.
Velikost kmetij, ki proizvajajo seneno mleko, je zelo razlina. Najmanja kmetija obsega
4,48 ha kmetijskih povrin, najveja 82 ha. Ta podatek nam pove, da usmeritev kmetij v
prirejo senenega mleka ni vezana na velikost kmetije.
Veina anketiranih kmetij se nahaja na obmojih, kjer prevladuje trajno travinje. Le del
kmetij pridela zelinje, tudi na njivskih povrinah.
Pri tehnologiji spravila sena najve teav povzroa vreme, saj tretjina kmetij sui mrvo
delno ali v celoti na tleh. Od enajstih kmetij ima devet kmetij urejeno dosuevanje krme,
tri od teh imajo tudi sistem dosuevanja okroglih bal, ki jih dosuujejo s sistemom
hladnega in toplega zraka. Topli zrak pridobivajo prek sonne strehe, z lesno biomaso, s
kurilnim oljem in toplotno rpalko.
Razpon strokov investicij v suilne naprave je bil zelo irok, na kar je vplivalo predvsem
iznajdljivost investitorjev pri nabavi opreme. Avtorji ugotavljamo, da se rejci zavedajo
pozitivnega vpliva dosuevanja na kakovost krme. Razlini sistemi dosuevanja pri
anketiranih kaejo na to, da so v veini izbirali sisteme dosuevanja glede na pogoje
kmetije in ekonomiko pridelave.
Na 8 od 11 kmetij pasejo veji del leta. Na kmetijah, kjer imajo poleti pao, le-ta
predstavlja od 30 do 90 % obroka. Na vseh kmetijah vsaj obasno krave molznice
dokrmljujejo z mono krmo (do 22 %), ostalo je mrva. Za dokrmljevanje uporabljajo ita,
koruzo in dopolnilne krmne meanice, na dveh kmetijah e otrobe ali krmilno moko.
K obrokom vsaj obasno dodajajo tudi mineralno-vitaminske dodatke. V zimskem asu
imajo krave molznice na anketiranih kmetijah od 70 do 98 % voluminozne suhe krme,
ostalo je mona krma.
Hranilno vrednost mrve redno ugotavljajo samo na dveh kmetijah, kjer to tudi upotevajo
pri izraunavanju krmnih obrokov. Na devetih kmetijah so odgovorili, da krmne obroke
prilagajajo mlenosti krav molznic, na dveh kmetijah pa tega ne pono. Avtorji
ugotavljamo, da je eden izmed monih vzrokov za teave, ki jih navajajo (nija mlenost,
nija hranilna vrednost sena, viji dokup mone krme, stroki veterinarskih storitev), tudi
premalo analiziranih vzorcev krme in izdelanih krmnih obrokov.
Veina kmetij tri svee mleko, v glavnem vsi predelajo tudi del mleka v razline mlene
izdelke. To kae, da se na kmetijah zavedajo vije dodane vrednosti, ki jo prinaajo
izdelki. Kmetije veino mleka in izdelkov trijo neposredno, a nekaj mleka e prodajo tudi
v mlekarne.
Kmetije izbirajo razline naine prodaje in s tem razline trne poti. V veliki meri so trne
poti odvisne od oddaljenosti kmetije do vejega kraja, poveane ponudbe z izdelki z
drugih kmetij, prepoznavnosti kmetije v okolju in povpraevanja potronikov po doloenih
izdelkih.
Najve sveega mleka kmetije prodajo neposredno na mestu pridelave (na kmetiji), trije
rejci ga prodajajo e na mlekomatih, trije na trnicah in tirje v obratih za javno prehrano.
Prodaja mlenih izdelkov poteka na mestu predelave (na sami kmetiji), na lokalnih
trnicah, v maloprodaji, v obratih za javno prehrano, ena kmetija jih tri tudi v gostinskih
lokalih.
Na vpraanje, ali ste s spremenjeno tehnologijo spravila krme in krmljenja krav molznic
dosegli elene cilje, je odgovorilo est anketiranih z da, trije z delno, nobeden pa ni izbral
odgovora ne. Iz tega sklepamo, da so s prodajo zadovoljni in nimajo teav.
Pri iskanju kmetij, ki proizvajajo seneno mleko, smo imeli kljub dobremu poznavanju
terena kmetijskih svetovalcev kar nekaj teav. Ugotovili smo, da je teh kmetij glede na
povpraevanje in moni potencial prodaje senenega mleka in izdelkov iz njega relativno
malo. Vzrokov za to je zagotovo ve. Poleg teav z vremenom, visokih strokov spravila
in suenja ter pomanjkanja skladinih kapacitet se te kmetije sreujejo tudi z drugimi
teavami. Iz odgovorov anketiranih lahko sklepamo, da so nija hranilna vrednost krme,
nija mlenost in viji stroki krmljenja razlogi za manje zanimanje kmetij za tovrstno
prirejo mleka.
5 LITERATURA