KAZALO

PREDGOVOR IN POVZETEK .......................................................................................................... 3

ANALIZA POGLAVITNIH VZROKOV SVETOVNE (EVROPSKE OZ. POSEBEJ EU)

FINANNE IN GOSPODARSKE KRIZE TER ANALIZA UKREPOV ZA NJENO
PREMAGOVANJE ............................................................................................................................. 13
VZROKI FINANNE IN GOSPODARSKE KRIZE ..................................................................................... 14
BODONOST EVROPE: FISKALNA DEZINTEGRACIJA, FISKALNI PAKT, FISKALNA UNIJA? .................. 24
EVROPSKI FISKALNI PAKT KORAK V NEZNANO .............................................................................. 42
EKONOMSKA ANALIZA VZROKOV IN POSLEDIC SVETOVNE FINANNO-GOSPODARSKE KRIZE S
POUDARKOM NA RAZMERAH V SLOVENIJI IN EU .............................................................................. 55
GLOBALIZACIJA PO KRIZI (INSTITUCIONALNA REFORMA MEDNARODNE PRAVNE, TRGOVINSKE IN
FINANNE UREDITVE) ...................................................................................................................... 101

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE: NEKATERI VIDIKI..................................................... 113

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V ZASEBNEM SEKTORJU ............................................. 114
Korporacijska odgovornost direktorjev in nasprotje interesov in dolnosti ................................ 115
Teorije ciljev poslovanja podjetja: od lastnikov do vseh delenikov .......................................... 148
Razvoj korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji ......................................................... 169
Korporativno upravljanje in slabe nalobe v bankah .................................................................. 185
Posebnosti upravljanja korporacij v lasti drave ......................................................................... 194
Upravljanje kapitalskih nalob Republike Slovenije v perspektivi svetovne finanne in
gospodarske krize ........................................................................................................................ 210
KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V JAVNEM SEKTORJU. ................................................. 229
Reforma korporacijskega upravljanja v javnem sektorju ............................................................ 230
Korporacijsko upravljanje v javnem sektorju: pravni poloaj direktorjev v javnem sektorju v
Sloveniji....................................................................................................................................... 253
Finanne posledice statusnega preoblikovanja zavoda v drubo z omejeno odgovornostjo ....... 265
RAZVOJ KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Doc. dr. Danila Djoki, univ. dipl. prav.;

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
Cankarjeva 5, p. p. 345, 6104 Koper, Slovenija
danila.djokic@fm-kp.sI

IZVLEEK

Korporacijsko upravljanje v Republiki Sloveniji se je prielo uresnievati v obdobju med

letoma 1990 in 2000, tj. v obdobju masovne privatizacije. Pravne podlage (zlasti ZLPP) so
takrat zagotovile nastanek gospodarskih drub kot pravnih oseb in delenikov kot lastnikov,
prej drubenega kapitala teh gospodarskih subjektov. Nastale lastnike strukture kapitala
(zunanji in notranjih lastniki) so omogoale, da so managerji lahko obvladovali gospodarske
drube tudi po zakljuenem obdobju privatizacije v RS.

Kljune besede: deleniki, korporacijsko upravljanje, privatizacija, lastninsko preoblikovanje

podjetij, manager.
DEVELOPMENT OF CORPORATION MANAGEMENT IN THE REPUBLIC OF
SLOVENIA

Asist. Prof. Danila Djoki, PhD

University of Primorska Faculty of Management
Cankarjeva 5, p.p. 345, 6104 Koper, Slovenija
danila.djokic@fm-kp.sI

ABSTRACT

Mass privatization in the Republic of Slovenia in the period between the year 1990 and 2000
has assured the development of the corporate governance. Legal basis (esp.ZLPP) have
established the companies as legal entities and blockholders as owners of the equity capital of
such economic subjects, which previously have had social capital as their equity capital.
Created ownership structures of the privatized companies (outside and inside owners) have
enabled managers they could control these companies even after the finished privatization
period.

Key words: Blockholder, Corporate Governance, Privatization, Ownership Transformation;

Manager
Uvod

Privatizacijski postopki v devetdesetih letih dvajsetega stoletja so bili pomemben del

politinega in ekonomskega dogajanja v tevilnih dravah. Medtem ko so se privatizacijski
procesi po svetu povezovali zlasti s tenjami po doseganju veje uinkovitosti t. i. javnega
sektorja gospodarstva, so bili privatizacijski procesi drav Srednje in Vzhodne Evrope tudi
sploen sistemski pojav.
Privatizacijski procesi v bivih socialistinih dravah so bili povezani z drubenimi,
politinimi, gospodarskimi in pravnimi spremembami sistemov in s tem s ponovnim
definiranjem drubene, gospodarske in politine moi in obvladovanja. Glede na to so bila
izhodia in uinki privatizacijskih procesov v posameznih dravah zlasti predmet politinega
obravnavanja.
V lanku so analizirane pravne podlage in ureditev za razvoj korporacijskega upravljanja v
Republiki Sloveniji. Korporacijsko upravljanje se je prielo razvijati na podlagi lastninskega
preoblikovanja podjetij v obdobju sistemske privatizacije drubene lastnine. Ocenjene so
znailnosti uporabljenih modelov korporacijskega upravljanja in nastalih lastnikih struktur
kapitala ter analiziran vpliv upravljavskih struktur; med njimi zlasti tudi managerjev v
obdobju od nastanka drave do formalnopravnega zakljuka postopkov privatizacije
drubenega kapitala v Republiki Sloveniji.

Pravne podlage za privatizacijo in upravljanje v RS

Republika Slovenija (RS) je izvajala sistemsko privatizacijo lastninskega vira premoenja

podjetij na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je stopil v veljavo leta
1993. Gre za zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ali s kratico ZLPP, ki je bil
objavljen v Ul. RS, t. 55/92.1 Poleg ZLPP-ja so podroje lastninskega preoblikovanja
podjetij2 v Republiki Sloveniji urejali tudi tevilni drugi zakoni in podzakonski predpisi,3 ki
so se pogosto spreminjali in dopolnjevali.
Pred sprejemom ZLPP-ja so temeljno pravno podlago za urejanje statusa in upravljanja
gospodarskih subjektov v Republiki Sloveniji predstavljali Zakon o podjetjih,4 Zakon o
drubenem kapitalu5 in Zakon o tujih investicijah.6

1
Kasneje spremembe in dopolnitve tega zakona pa so bile objavljene v Ur. l. RS, t. 7 in 31/93, 32/94-
odloba US,1/96,30/98; v nadaljevanju: ZLPP ali Zakon o privatizaciji podjetij.
2
Zakonodajalec je uporabljal izraz lastninsko preoblikovanje podjetja. Lastninsko preoblikovanje
poudarja preoblikovanje pravnih subjektov iz prej znane organizacijske oblike poslovanja gospodarskih
subjektov v obliko kapitalske drube. Izraz privatizacija pa ima bolj ekonomski pomen, saj doloneje poudarja
namen postopkov. Ta se ne kae zgolj v tem, da se izvedejo postopki lastninskega preoblikovanja pravnih oseb,
pa pa tudi v tem, da se doloijo znani, privatni (zasebni) lastniki drubenega kapitala, torej kapitalskega vira
sredstev kapitalske drube, ki nastane po zakljuenih postopkih lastninskega preoblikovanja.
3
V pravno ureditev tega podroja so sodili npr. tudi: Zakon o Agenciji RS za prestrukturiranje in
privatizacijo Ur. l. RS, t. 7/93; v nadaljevanju; Agencija; zakon o Skladu RS za razvoj Ur. l. RS, t. 7/93; v
nadaljevanju: Sklad; Zakon o slovenskem odkodninskem skladu Ur. l. RS, t. 7/93; Zakon o Skladu
kmetijskih zemlji in gozdov Republike Slovenije, Zakon o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo kot tudi
drugi zakoni, med njimi npr. Zakon o investicijskih drubah in drubah za upravljanje idr.
4
Ur. l. SFRJ, t. 77/88, 40/89, 83/89,46/9061/90; Ur. l. RS, t. 10/91; Ur. l. RS t. 1/01, 17/91, 55/92,
13/93, 42/93- odloba US, 66/93 v zvezi s prvim odstavkom 4. lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I).
5
Zakon o prometu in razpolaganju z drubenim kapitalom: Ul.SFRJ, t.84/89 v zvezi s prvim odstavkom
4. lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I).
Gospodarski subjekti so delovali v t. i. drubenolastninskem sistemu. Upravljanje v tem
sistemu je temeljilo na delu, ne pa na kapitalu.7
Preneseni, jugoslovanski koncept samoupravljanja in drubene lastnine v podjetjih8 se je v
formalni strukturi upravljanja drub odraal skozi delovanje dveh organov, in sicer:
delavskega sveta in poslovodnega organa. Delavski svet so sestavljali zaposleni v konkretni
pravni osebi. Delavski svet je v teoriji in praksi upravljanja imel veliko formalnih pristojnosti
in pooblastil, ki bi se po ureditvi korporacijskega upravljanja v svetu lahko primerjale s
pristojnostmi skupine.
Delavski svet je imenoval poslovodni organ oziroma direktorja podjetja. Direktorji podjetij so
vodili posle podjetja. Pri svojem delu so si lahko pomagali s pomoniki, ki so bili zaposleni v
podjetju kot finanni direktorji ali vodje komerciale, ki bi se primerljivo z ureditvijo
korporacijskega upravljanja v svetu lahko imenovali izvrni direktorji. Izvrni direktorji so
bili odgovorni direktorju podjetja.
Ne glede na formalno ureditev pa je praksa upravljanja v podjetjih kazala, da se je delavski
svet v praksi v veliki meri in v vseh pogledih opiral na mnenja in predloge direktorja. Mnoge
odloitve, ki jih je formalno sprejemal delavski svet, so bile po svoji vsebini finanne,
komercialne ali drugane narave in so zahtevale poznavanje problematike ter predpostavljale
doloeno znanje za sprejem konkretne odloitve. Glede na to je bilo logino, da je pri
predstavljanju tovrstnih odloitev sodeloval direktor, ki je lahko predlagal tudi sprejem
konkretnih sklepov delavskega sveta. V praksi so torej delavski sveti praviloma sledili
predlogom direktorjev. V skladu s tem so poslovanje podjetij v praksi kot tudi sprejemanje
vseh potrebnih odloitev za delovanje in poslovanje podjetij vodili direktorji, in sicer ne glede
na to, kdo je formalno sprejemal odloitve.

Privatizacija in upravljanje v RS pred sprejemom ZLPP-ja

V RS je potekala privatizacija e preden je bil sprejet ZLPP, in sicer na podlagi navedenih

jugoslovanskih zakonov, ki jih je Republika Slovenija po razglasitvi samostojnosti prevzela
kot lastno pravno ureditev.9
Ti zakoni so namre omogoali pravnoformalno preoblikovanje drub iz prej veljavnih
pravnih oblik za delovanje in poslovanje gospodarskih subjektov v oblike kapitalskih drub,
kot jih poznamo danes.10
RS se je tako na podroju prava drub sooala s situacijo, da so e pred uveljavitvijo ZLPP-ja
nastale pravne osebe v obliki drube z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delnike drube (d.
d.). Veina tako nastalih kapitalskih drub je kot vir svojega kapitala izkazovala drubeni

6
Zakon o tujih vlaganjih (Ur. l. SFRJ, t. 77/88) v zvezi s prvim odstavkom 4. lena Ustavnega zakona
za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-
I).
7
Bohinc ugotavlja, da preoblikovanje drubenega, samoupravnega podjetja v pravnoorganizacijsko
obliko drube, pa naj bo ta kapitalska ali osebna, povzroa spremembe v organizaciji upravljanja. Ta temelji na
spremenjeni pravni osnovi upravljanja. Organizacija upravljanja v drubenem (samoupravnem) podjetju je
zgrajena na delu kot pravnem temelju. Organizacija upravljanja v pravnoorganizacijski obliki drube, osebne ali
kapitalske, je zgrajena na kapitalu kot temelju upravljanja (Bohinc, 1992, 83); Glej tudi: Bohinc,1987.
8
Ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije so bili doloeni zakoni preneseni v slovensko pravno
ureditev, in sicer na podlagi Odloka o razglasitvi ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS,
t. 35/90; Glej tudi: Odlok o razglasitvi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije Ur. l. RS, t. 1/91.
9
Ibidem.
10
Ve o razloevanju med pojmoma podjetje in druba v slovenski teoriji glej: S.Pretnar, 1953; .
Ivanjko, B. Zabel, 1980; R. Bohinc, 1993; . Ivanjko, 1994; . Ivanjko, 1996.
kapital.11 Posamezne drube pa so kot t. i. drube v meani lastnini med viri sredstev
izkazovale tako drubeni kot tudi zasebni kapital.12
Gospodarski subjekt, ki je bil formalnopravno preoblikovan v kapitalsko drubo, je po
veljavnih zakonih (eprav je med viri sredstev e imel drubeni kapital brez znanega
doloenega lastnika) s sredstvi premoenjem drube (denarnimi ali stvarnimi vloki) lahko
ustanovil tudi novo pravno osebo kot svojo herinsko drubo. Glede na to so bile pred
sprejemom zakona o privatizaciji registrirane tudi kapitalske drube z izkljuno zasebnim
kapitalom.13
Navedeno je pomembno za ugotovitev, da se je Slovenija pred sprejemom ZLPP sreevala s
pojavom korporatizacije ali inkorporacije. Ta pojav razumemo kot formalnopravno
vzpostavitev pravne oblike gospodarske drube14 z organi in s strukturo kapitalske drube.15
Navedeno kae tudi, da se Slovenija po drubenoekonomskem sistemu in strukturi lastnitva
podjetij pred letom 1993 ni uvrala med sisteme dravnega upravljanja premoenja podjetij,
ki so bili znailni za druge drave Vzhodne Evrope.
Ocenjujem, da je prevzeta drubena lastnina kapitalskega vira sredstev gospodarskih
subjektov odloilno obeleevala nain korporacijskega upravljanja pred in med privatizacijo
gospodarskih subjektov v RS.
Odloanje o poslovanju podjetij, ki ni bilo vodeno s strani drave, je ustvarilo podlage za
nastanek kompetentnega sloja managerjev, ki so bili pri svojem delu relativno samostojni in
formalnopravno neodvisni od drave oziroma vladajoe nomenklature.
Ob nastanku Slovenije kot samostojne drave so managerji odloilno vplivali na sprejem vseh
odloitev v zvezi z delovanjem podjetij. S tem so imeli v rokah tudi veliko dejanske moi.
Navedeno nas torej lahko vodi k ugotovitvi, da so bili pred prietkom postopkov privatizacije
drubenega kapitala v RS managerji tisti, ki so obvladovali podjetja v dravi.
Glede na to so imeli managerji tudi monost, da dejansko vplivajo na odloitve o konkretnem
izboru privatizacijskega modela, za katerega se je odloilo podjetje po ZLPP-ju.16

11
Drubeni kapital je termin, ki ga uporabljamo za kapital, katerega lastnik ni bil doloen in je bil
predmet postopkov privatizacije, ki so vodili v doloitev znanih lastnikov.
12
Zasebni kapital je kapitalski vir, ki je pripadal znanemu lastniku, tj. tujemu vlagatelju ali domai osebi.
13
T. i. asset drop je bil v slovenski praksi korporacijskega upravljanja pred sprejemom zakona o
privatizaciji pogost pojav. Postopki za doloitev pravilnih razmerij med ustanovitelji kapitalske drube v zaetku
niso bili natanneje doloeni, zato so tovrstne naine prvobitne privatizacije spremljali razlini pojavi, ki so
pripomogli k temu, da so se tovrstni procesi oznaevali kot divja privatizacija. Divja privatizacija se je
urejala sproti in postopoma, in sicer tudi z vzpostavitvijo in delovanjem Agencije RS za prestrukturiranje in
privatizacijo oz. izvajanjem doloil zakona o privatizaciji in podzakonskih predpisov, ki so bili sprejeti na
njegovi podlagi.
14
Ivanjko in Kocbek opredeljujeta gospodarsko drubo kot drubo, ki ima vse znailnosti pravne osebe,
zlasti pa:

- je drubena tvorba, loena od drubenikov oziroma lanov, ki jo sestavljajo,

- ima svoje premoenje, ki je loeno od premoenja lanov drube,
- ima doloen namen, cilje oziroma naloge (opravljanje pridobitne dejavnosti),
- ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo, in
- veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost.
(Ivanjko, Kocbek, 2003, 108)
15
Neodvisno od tega, da kapitalski vir kapitalske drube e ni bil privatiziran, je lahko nastala delnika
druba v t. i. drubeni lastnini, tj. z virom kapitala brez znanega doloenega lastnika.
16
Ekonomske analize prava ali druge analize korporacijskega upravljanja v tem obdobju, ki bi
dokazovale ali merile dejanski vpliv managerjev na odloanje v podjetjih, niso poznane.
Privatizacija drubenega kapitala po ZLPP-ju in nastanek lastnikih struktur kapitala

Prej veljavne oblike za poslovanje podjetij, t. i. organizacije zdruenega dela in kapitalske

drube, ki so med viri sredstev imele drubeni kapital,17 so po sprejemu zakona o privatizaciji
in na podlagi postopkov, ki jih je doloal ta zakon in tevilni podzakonski predpisi, dokonno
pridobile znane lastnike za lastninski vir premoenja ali drubeni kapital, ki dotlej ni imel
znanega lastnika.
Organ upravljanja podjetja (praviloma: delavski svet) je s sklepom izbral naine privatizacije,
ki jih je opredeljeval ZLPP, in jih opisal v dokumentu, ki se je imenoval program lastninskega
preoblikovanja podjetja ali program privatizacije podjetja.
Pomembna prvina programa privatizacije podjetja je bil opis nainov preoblikovanja oziroma
njihovih kombinacij kot tudi utemeljitev: a) razlogov za predlagano kombinacijo nainov
lastninjenja in uporabljenih kriterijev pri njihovi izbiri ter b) priakovanih uinkov po
lastninjenju.

Naini privatizacije drubenega kapitala in program lastninskega preoblikovanja

Zakon o privatizaciji podjetij je obravnaval naslednje naine lastninskega preoblikovanja

podjetij:
- prenos navadnih delnic na sklade iz 22. lena tega zakona,
- interno razdelitev delnic,
- notranji odkup delnic,
- prodajo delnic podjetja,
- prodajo vseh sredstev podjetja,
- preoblikovanje podjetja z veanjem lastnikega kapitala,
- prenos delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj.
Prenos delnic na sklade je opredeljeval 22. len, interno razdelitev delnic 23. len, notranji
odkup delnic 24. in 25. len, prodajo delnic podjetja je obravnaval 26. len, prodajo vseh
sredstev podjetja 27. len, preoblikovanje podjetja z veanjem lastnikega kapitala je navajal
28. len, prenos delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj pa je obravnaval 29. len tega
zakona.18

17
Definicijo drubenega kapitala najdemo v 3. odstavku 3. lena zakona o privatizaciji, ki je doloal, da
je drubeni kapital po tem zakonu razlika med vrednostjo sredstev podjetja (celotne aktive) ter vrednostjo
obveznosti podjetja, vkljuno z obveznostmi do pravnih in fizinih oseb na podlagi trajnih vlog teh oseb v
podjetje ter obveznostmi do upraviencev iz 9. lena tega zakona. Drubeni kapital so tudi trajne vloge, navadne
in prednostne delnice ali delei, ki ne pripadajo nobeni pravni ali fizini osebi.
18
Pomembneje spremembe, ki jih je uveljavila sprememba zakona iz leta 1993 (Ur. l..RS, t. 31/93), so
bile pri posameznih nainih lastninskega preoblikovanja naslednje:
Pomembna in znana novost pri notranjem odkupu je bila, da se upoteva 50-% popust. Nadalje velja
opozoriti na dopolnitev 3. odstavka 25. lena, ki je doloila, da dokler se program notranjega odkupa ne prekine,
o razporeditvi dobika, ki pripada udeleencem tega programa, za v skladu s tem programom e odkupljene
delnice odloajo udeleenci sami. (Op. D. D.: Ta dopolnitev je vzpostavila princip odloanja, ki je
upraviencem do notranjega odkupa omogoal sprejem odloitve o izplailu dobika, ne glede na sicernjo
monost odloanja oz. veino pri sprejemanju odloitev organa lastnikov o tem vpraanju. Glede na to je lahko
takna odloitev pogojevala tudi odloitev ostalih lastnikov o izplailu dela dobika, ki jim je pripadal. V
primeru odloitve le-teh o morebitnem reinvestiranju dobika in nezmonosti sodelovanja upraviencev iz
notranjega odkupa pri poveanju osnovne glavnice pa ob ustrezni ureditvi pogojuje zmanjanje delea lastnitva
udeleencev notranjega odkupa na podjetju.)
Vsebina vsakega od navedenih nainov lastninskega preoblikovanja po zakonu o privatizaciji
podjetij je bila natanneje pojasnjena v posebni uredbi.19 Uredba je usmerjala podjetja, da
pred pripravo privatizacijskega programa razmislijo tudi o primernosti uporabe posamezne
metode in tehnike lastninskega preoblikovanja za konkretno podjetje, upotevaje pri tem
opravljeno analizo stanja podjetja ter priakovane cilje, namen in uinke lastninskega
preoblikovanja ali privatizacije podjetij.
Opozorjeno je bilo na naslednje:
- Da se notranji odkup z obvezno kombinacijo uporabi zlasti za manja, delovno intenzivna
podjetja, predvsem v storitvenih dejavnostih, lahko pa v kombinaciji z drugimi naini
tudi za srednja in veja podjetja, povsod tam, kjer lastnika povezanost zaposlenih s
podjetjem lahko bistveno prispeva k boljim poslovnim rezultatom.
- Da se prodaja delnic z zbiranjem ponudb uporabi za mala ali srednje velika podjetja, ki
niso primerna za uporabo drugega naina prodaje, lahko tudi v kombinaciji z veanjem
lastnikega kapitala. Za postopek zbiranja ponudb se podjetje odloi, e ugotovi, da
potrebuje partnerja kot stratekega investitorja. Kupec lahko plaa kupnino za delnice v
denarju, drugo potrebno opremo, tehnologijo, know-how pa zagotovi z veanjem
lastnikega kapitala. Kadar se prodaja delnic z zbiranjem ponudb kombinira z interno
razdelitvijo delnic ali notranjim odkupom, je treba upotevati, da bo strateki investitor
elel izbirati solastnika.
- Da so za javno prodajo delnic primerna velika podjetja s stabilnim poslovanjem, ki imajo
uveljavljeno firmo ali blagovno znamko, imajo dober poloaj na trgu, so finanno zdrava,
ne potrebujejo novih sredstev ali know-how-a in imajo mono vodilno ekipo z jasnimi cilji
razvoja podjetja. V javno prodajo delnic se lahko vkljui tudi dodatno izdane delnice, ki
poveujejo lastniki kapital podjetja. V tem primeru del kupnine pripada Skladu RS za
razvoj, del kupnine pa ostane podjetju, ki s temi sredstvi financira razvojne programe ali
zmanjuje svoje obveznosti.
- Da se preoblikovanje z veanjem lastnikega kapitala izvede zlasti v primeru, e ima
podjetje donosne nove nalobe, ki jih bo financiralo z dodatno zbranim kapitalom; e je
potrebna zamenjava ali obnova izrabljenih osnovnih sredstev, oziroma, e se izkae
potreba po zagotovitvi trajnega obratnega kapitala; e je podjetje podkapitalizirano (ima

V zvezi s prodajo delnic podjetja je bila leta 1993 uveljavljena pomembna dopolnitev 2. odstavka 26.
lena zakona, ki se je nanaala na tehniko javne prodaje delnic ali s tujko Initial Public Offering IPO
Sprememba je govorila o tem, da se v primeru prodaje celega podjetja, ki se izvede z javno prodajo delnic, le 60
% celotne vrednosti podjetja lahko vplaa s certifikati, preostali del kupnine pa se v obliki gotovine ali navadnih
delnic prenese na sklade iz 22. lena tega zakona. (Op. D. D.: e se je podjetje odloilo za prenos navadnih
delnic v vrednosti 40 % kapitala podjetja na sklade, potem govorimo o prodaji 60-% vrednosti podjetja na nain
javne prodaje delnic.) Spremembe in dopolnitve 28. lena zakona o privatizaciji so poveanje lastnikega
kapitala oz. metodo dokapitalizacije umestile v sklop lastninskega preoblikovanja podjetja e v primeru, ko se
je podjetje odloilo za poveanje equity kapitala, veje od vrednosti 10 % obstojeega kapitala podjetja. (Op.
DD: Po prvotni ureditvi je bila postavljena meja pri 30 %. V skladu s predhodno ureditvijo se je morebitna
konverzija dolga v lastniki dele do 30 % vrednosti obstojeega kapitala lahko tela za transakcijo finannega
prestrukturiranja podjetja, ki ni zapadla pod sicernje, kogentne norme zakona. Po spremembi pa je veljalo, da
tovrstna razpolaganja, ki presegajo 10 % vrednosti obstojeega kapitala podjetja, predstavljajo metodo
lastninskega preoblikovanja, za katero veljajo doloila zakona. Med temi je bilo tudi naelo javnosti postopka
dokapitalizacije, ki je bila uveljavljena z dopolnitvijo drugega odstavka tega lena. Ta je doloal tudi, da podjetje
doloi ceno novim delnicam na podlagi ocenjene vrednosti podjetja ter jih proda z zbiranjem ponudb, z javno
prodajo delnic ali z javno drabo.)
19
Uredba o pripravi programa preoblikovanja in izvedbi posameznih nainov lastninskega preoblikovanja
podjetij, ki je bila prvi objavljena v Ur. l. RS, t. 13/93 (v nadaljevanju: uredba).
 preve obveznosti), lahko del obveznosti zamenja za delnice podjetja ali pa z vplaili za
veanje lastnikega kapitala odplaa del obveznosti.

Vrednost drubenega kapitala, lastniki certifikati in investicijske drube

Podjetje je pri lastninskem preoblikovanju izhajalo iz vrednosti drubenega kapitala, ki jo je

ugotovilo z otvoritveno bilanco. Ugotovljena vrednost drubenega kapitala je bila osnova za
doloitev tevila in nominalne vrednosti delnic.20
Prvotno je veljalo, da ugotovljena vrednost drubenega kapitala po preoblikovanju
drubenega podjetja postane osnovni kapital novonastale drube.
Iz veljavne ureditve je namre izhajalo, da se za celotno ugotovljeno vrednost drubenega
kapitala izdajo delnice, kar je pomenilo, da ugotovljeni drubeni kapital postane osnovna
glavnica novonastale delnike drube. S spremembo prvotnega 26. lena Zakona o
privatizaciji podjetij je bila uvedena novost v tem smislu, da so se pri pripravi otvoritvene
bilance lahko oblikovale tudi rezerve. Nain oblikovanja rezerv je na predlog Agencije
predpisala Vlada Republike Slovenije.
Monost oblikovanja rezerv ob lastninskem preoblikovanju podjetja je bila s
pravnoformalnega vidika pomembna zaradi uskladitve z Zakonom o gospodarskih drubah.
Povezana pa je bila tudi z registracijo podjetja, saj se je registrirala le vrednost osnovnega
kapitala, ne pa tudi vrednost rezerv, ki sicer vpliva na bilanno in trno vrednost delnic.
Naknadno je bila uvedena tudi sprememba 4. lena Zakona o privatizaciji podjetij, po katerem
je lahko podjetje otvoritveno bilanco pripravilo tudi na podlagi cenitve pooblaenih cenilcev,
ki so pri ocenitvi lahko upotevali razline metode vrednotenja. Priprava cenitve torej ni bila
vseskozi vezana le na metodo neto vrednosti sredstev. e se je podjetje odloilo za to, zadnjo
monost, potem je s tako ugotovljenimi vrednostmi korigiralo vrednosti, ugotovljene po
metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja.21
Navedena sprememba je bila sprejeta z utemeljitvijo, da v neki meri vnaa pravinost med
udeleence lastninskega preoblikovanja podjetja oziroma bodoe lastnike, in sicer zlasti pri
tistih podjetjih, kjer je bil prisoten velik razkorak med ugotovljenimi vrednostmi, upotevaje
razline metode vrednotenja.
Vrednost drubenega kapitala se ni ugotavljala v primeru, ko se je podjetje odloilo za
prodajo vseh sredstev podjetja po 27. lenu Zakona o privatizaciji. Podjetju v tem primeru
za potrebe lastninskega preoblikovanja ni bilo treba izdelati otvoritvene bilance, ampak so se
delnice izdale na podlagi knjine vrednosti podjetja.
Privatizacija drubenega kapitala je bila povezana tudi z izdajo certifikatov. Dravljani
Republike Slovenije so 5. 12. 1992 prejeli lastnike certifikate, in sicer v razlinih
nominalnih vrednostih, v odvisnosti od dopolnjene starosti na navedeni datum. Doloeno je
bilo, da so lastniki certifikati imenski in neprenosljivi, lahko pa so se dedovali.22
Lastniki certifikat je po Zakonu o privatizaciji imetnik lahko uporabil za pridobitev delnic v
okviru interne razdelitve delnic,23 za nakupe delnic podjetij, ki so se preoblikovala z javno

20
Podjetje je pripravilo otvoritveno bilanco na podlagi metodologije za izdelavo otvoritvene bilance
stanja, ki je bila objavljena v posebni uredbi, in sicer v Uradnem listu RS, t. 24/93.
21
Prvotno je bilo predvideno, da podjetje pripravi oceno vrednosti podjetja v primeru, e se odloi za
prodajo delnic podjetja ali veanje lastnikega kapitala. Ocenjena vrednost podjetja je bila pri teh metodah
osnova za oblikovanje cene delnic oz. projiciranje njihove transakcijske vrednosti.
22
O lastnikih certifikatih je govoril 31. len Zakona o privatizaciji.
23
Presene certifikate iz tega naslova tudi v notranjem odkupu.
prodajo delnic, ter za pridobitev delnic pooblaenih investicijskih drub (v nadaljevanju:
PID).
Poleg lastnikih certifikatov kot posebnega plailnega sredstva v postopkih privatizacije so
zaradi teh postopkov nastale tudi nove institucije, in sicer pooblaene investicijske drube
(PID).24
Pooblaene investicijske drube so v postopkih javnega zbiranja lastnikih certifikatov pod
pogoji in nain, kot jih je predpisala Vlada Republike Slovenije, zbirale od dravljanov
Republike Slovenije lastnike certifikate z namenom, da po 35. lenu tega zakona s certifikati
kupijo delnice, izdane v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Pooblaene
investicijske drube so dravljanom Republike Slovenije v zameno za lastnike certifikate
izdale delnice pooblaenih investicijskih drub v nominalni vrednosti, ki je ustrezala
vrednosti lastnikega certifikata.
Predvideno je bilo, da se pooblaene investicijske drube ustanovijo tako, da si ustvarijo
svoje premoenje na nain, da v javnih postopkih zbiranja povabijo imetnike lastnikih
certifikatov, da ti vloijo v investicijsko drubo svoje certifikate. V zameno za vloene
lastnike certifikate dravljani prejmejo delnice investicijske drube, in sicer v nominalni
vrednosti, ki je enaka vrednosti lastnikega certifikata. Na ta nain je imetnik certifikata
postal delniar investicijske drube, vplaani certifikati pa del aktive (sredstev ali
premoenja) investicijske drube, ki so se poleg eventualnih denarnih sredstev investicijske
drube uporabili za nakup delnic podjetij, ki jih je po Zakonu o privatizaciji podjetij prejel
Sklad RS za razvoj.
Sklad RS za razvoj je pridobil delnice podjetij na podlagi odloitve podjetja, da prenese
delnice na ta sklad po 22. lenu zakona, oziroma na podlagi izvedbe interne razdelitve delnic
po 3. odst. 23. lena istega zakona. Sklad je bil dolan tako pridobljene delnice podjetij
prodati pooblaenim investicijskim drubam za denarna sredstva ali v zameno za lastnike
certifikate, ki jih te drube zbirajo od dravljanov Republike Slovenije.
Postopek prodaje delnic Sklada pooblaenim investicijskim drubam je bil javen in
konkurenen. Posebno doloilo je namre zavezovalo Sklad, da je investicijskim drubam na
javen nain ponudil v odkup pridobljene delnice drub, investicijske drube pa so se ob
medsebojnem konkuriranju svobodno odloale za njihov nakup.

Soglasja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo

Regulator je v postopkih privatizacije predpisal obvezen sistem razkritja in preglednosti

korporacijskih informacij.
Skladno z ZLPP-jem so bila podjetja dolna Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje
in privatizacijo (Agencija) opisati in analizirati tevilne podatke, ki po vsebini predstavljajo
korporacijske informacije o izvrenih transakcijah. Doloiti in opisati je bilo treba tudi metode
in tehnike prodaje, ki naj bi jih podjetja izvedla v postopku privatizacije do doloitve znanih
lastnikov drubenega kapitala.
Skladno z naelom nadzorovane privatizacije je bilo ob pripravi programa privatizacije
Agenciji treba razkriti informacije o transakcijah na podroju sredstev podjetja oziroma
premoenjske transakcije drub kot tudi tiste, ki so zadevale prestrukturiranje kapitalskih
virov pred privatizacijo. Na tej podlagi je podjetje pridobilo prvo soglasje te Agencije.

24
Zakon o privatizaciji je v 34. lenu doloal, da so pooblaene investicijske drube delnike drube,
urejene s posebnim zakonom.
Po pridobljenem prvem soglasju Agencije je podjetje v skladu z naelom avtonomne
privatizacije samo ali s pomojo pooblaenih svetovalcev tudi izvedlo postopke
privatizacije.25
Po opravljenih postopkih v okviru izvedbe programa privatizacije je podjetje moralo razkriti
izvedene aktivnosti, da je lahko pridobilo drugo soglasje Agencije, ki je bilo pogoj za vpis
privatizirane drube v sodni register. Drugo soglasje je bila zahtevana listina v postopku
registracije privatizacije in s tem vpisa pravnoorganizacijske oblike kapitalske drube v sodni
register.26
V skladu s povedanim je citirana uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi
posameznih nainov lastninskega preoblikovanja podjetij povedala, kako podjetje pred
pridobitvijo drugega soglasja agencije operativno zakljui postopek lastninskega
preoblikovanja.
Doloala je, da organ upravljanja podjetja po odobritvi programa preoblikovanja pripravi akt
o lastninskem preoblikovanju z znailnostmi statuta pri delniki drubi oziroma pogodbe o
ustanovitvi pri drubi z omejeno odgovornostjo. Postopek lastninskega preoblikovanja je bil v
skladu z odobrenim programom preoblikovanja, citirano uredbo ter odlobami in sporazumi z
upravienci po zakonu o denacionalizaciji27 in zakonu o zadrugah28 zakljuen, ko na
evidenni listini v centralni evidenci ni bilo ve evidentiranih neprivatiziranih delnic.
Metode in tehnike izvajanja privatizacije, ki so se uporabljale za izvedbo konkretnega modela,
ki ga je izbralo podjetje, so bile javne. Naelo javnosti je pomenilo, da so bile znailne javne
objave programov lastninskega preoblikovanja podjetij, javni pozivi upraviencev za vplailo
certifikatov, javni naini izvajanja katerekoli tehnike prodaje delnic drub in pooblaenih
investicijskih drub.
Skladno z ZLPP-jem se je izvajala avtonomna, decentralizirana in nadzorovana privatizacija.
Ugotovimo lahko, da je regulator v postopkih privatizacije, ki so se izvajali med letoma 1990
in 2000, predpisal obvezen sistem razkritja in preglednosti korporacijskih informacij.

Nekatere posledice privatizacije drubenega kapitala z vidikov korporacijskega

upravljanja

Nekatere znailnosti korporacijskega upravljanja pri uporabljenih modelih lastninskega

preoblikovanja podjetij

Glede na izbrane naine lastninskega preoblikovanja in izvedene programe lastninskega

preoblikovanja podjetij v praksi se z vidika korporacijskega upravljanja lahko vpraamo,
zakaj se je veina podjetij odloila, da za privatizacijo uporabi model interne razdelitve in
notranjega odkupa podjetja.
Pri iskanju odgovora na navedeno vpraanje lahko ugotovimo, da je bil izbor interne
razdelitve in notranjega odkupa kot nainov lastninskega preoblikovanja v veliki meri

25
Ve o tem glej: D. Djoki, 1992 in 1994.
26
Zakon o privatizaciji je v 20. lenu med drugim doloal, da podjetje izvede preoblikovanja v skladu s
sprejetim programom preoblikovanja in vloi prijavo za vpis v sodni register najkasneje v roku 12 mesecev.
Preoblikovanje je izvedeno z dnem vpisa v sodni register. Pred vpisom v sodni register mora podjetje
pridobiti soglasje Agencije. Zahtevi za soglasje mora podjetje predloiti dokumentacijo, ki jo po
predhodnem soglasju Vlade republike Slovenije predpie Agencija v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona.
Navodilo o dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register priloiti
zahtevi za pridobitev soglasja Agencije, je bilo objavljeno v Ur. l. RS, t. 51/93.
27
Prvotno besedilo zakona o denacionalizaciji je bilo objavljeno v Ur. l.. RS, t. 21/91.
28
Ur. l. RS, t. 13/92 in 7/93.
posledica ureditve privatizacije drubenega kapitala, ki je zagotovila finanne spodbude pri
uporabi teh metod in tehnik privatizacije. Te so razvidne iz naslednjega sklepanja:
Interna razdelitev je bila skladno z ZLPP-jem obvezna metoda privatizacije v primeru, ko se
je podjetje odloilo, da bo izvedlo tudi notranji odkup delnic podjetja.
Interna razdelitev se je pri izboru teh modelov izvedla z vplaili certifikatov zaposlenih,
bivih zaposlenih, upokojencev in ojih druinskih lanov zaposlenih v podjetjih. Certifikati
so v drubeni zavesti dravljanov veljali za podarjeno plailno sredstvo z vpraljivo
vrednostjo ali niso predstavljali vrednosti. V skladu s tako miselnostjo je bilo logino, da
posameznika ni bilo teko prepriati, da certifikat vloi v podjetje, v katerem dela.
Pri notranjem odkupu je podjetje lahko uporabilo presene certifikate iz interne razdelitve,
poleg tega pa je bil dan tudi 50-% popust na vrednost kapitala, ki se je privatiziral na ta nain.
Nadaljnji finanni ugodnosti sta bili v tem, da je bil notranji odkup obroen, saj so se delnice
iz tega naslova odkupovale v tiriletnem obdobju. Za plailo tiriletnega odkupa se je lahko
uporabil dobiek podjetja.29
Izbor in uporaba metod notranjega odkupa in interne razdelitve kot metod preoblikovanja
podjetja sta bila torej zaradi navedenih spodbud finanno zanimiva za interesente oziroma
upravience. Spodbude so stimulirale upravience k izboru in uporabi teh metod.
Drugi dve znailnosti uporabljenih metod interne razdelitve in notranjega odkupa sta bili:
- omejena prenosljivost delnic in
- omejeni krog upraviencev do imetnitva delnic, izdanih po tem modelu.30
Delnice iz naslova interne razdelitve so bile neprenosljive dve leti od vpisa privatizacije v
sodni register, delnice iz naslova notranjega odkupa pa so bile prenosljive le med udeleenci
notranjega odkupa, in sicer vse do konne izvedbe notranjega odkupa delnic od
Sklada Republike Slovenije za razvoj, tj. praviloma tiri leta. Od delnic iz naslova notranjega
odkupa so bile delnice, ki so bile vplaane s certifikati, dve leti neprenosljive.31 Po preteku teh
asovnih obdobij pa so bile delnice neomejeno prenosljive.
Videti je torej mogoe, da so bili v sistem privatizacije drubenega kapitala vgrajeni
mehanizmi, ki so po svoji naravi predstavljali obrambne mehanizme pred prevzemi drub. Ob
izboru doloenega naina privatizacije (notranjega odkupa) so se delnice lahko prenaale le
med zakonsko doloenimi upravienci. Podjetja ni bilo mogoe prevzeti s strani oseb, za
katere zakonodajalec ni predvidel, da bi sodelovale pri privatizaciji drubenega kapitala s to
metodo. Neprenosljivost delnic zunaj kroga doloenih oseb je znailno omejitveno sredstvo
prepreevanja prevzemov na podroju korporacijskega upravljanja. ZLPP je poleg tega tudi

29
Zakon o privatizaciji je v 24. lenu med drugim doloal, da odkup delnic v korist upraviencev izvede
podjetje tako, da za drubeni kapital, ki ga predvidi v programu notranjega odkupa, prenese na sklad navadne
delnice. Podjetje je moralo takoj odkupiti od sklada 20 % tako prenesenih delnic. V naslednjih tirih letih je
podjetje po zakonu moralo od sklada odkupiti vsako leto najmanj eno etrtino delnic. Zakon je doloal, da
delnice odkupi podjetje v korist upraviencev notranjega odkupa iz dela dobika, ki pripada udeleencem
progama notranjega odkupa, iz pla in drugih njihovih sredstev. Glede na to je pomembno opozoriti, da je zakon
zato, da so se takna plaila lahko realizirala, doloil, da dokler se progam notranjega odkupa ne prekine,
udeleenci sami odloajo o razporeditvi dobika, ki pripada udeleencem tega programa v skladu s tem
programom za e odkupljene delnice.
30
Upravienci za sodelovanje pri tej metodi privatizacije so bili zaposleni, bivi zaposleni, upokojenci
predmetnega podjetja kot tudi drub v skupini podjetij.
31
Doloilo 35. lena uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih nainov
lastninskega preoblikovanja (Ur. l. RS, t. 13/93, 45/93 in 55/93; v nadaljevanju: uredba) je med drugim
doloalo, da so delnice, ki jih podjetje odkupi v korist udeleencev programa notranjega odkupa, neprenosljive
izven programa notranjega odkupa za as trajanja programa notranjega odkupa razen z dedovanjem in
prenosljive v okviru programa notranjega odkupa med udeleenci programa notranjega odkupa. Delnice, ki jih
zaposleni pridobi v programu notranjega odkupa v zameno za lastnike certifikate, so enake kot delnice interne
razdelitve in so neprenosljive dve leti, razen z dedovanjem, po preteku dveh let pa so enake kot ostale delnice
notranjega odkupa.
asovno omejil prenosljivost delnic in s tem uporabil naslednje poznano sredstvo
prepreevanja prevzemov na podroju korporacijskega upravljanja.

Nekatere znailnosti lastnikih struktur kapitala po korporatizaciji

Ker se je iz prej navedenih razlogov veina podjetij odloila, da se privatizira z uporabo

metode interne razdelitve in notranjega odkupa, je doloeni odstotek lastnitva privatiziranih
drub pripadel t. i. notranjim lastnikom. e se je druba v celoti privatizirala z uporabo teh
dveh nainov, je to po zakljuenem programu notranjega odkupa teoretino lahko
predstavljalo tudi 60 % kapitala drube. Ta procent je bil ob samem zakljuku programa
notranjega odkupa zaradi razlinih razlogov lahko tudi manji.32 Po zakljuenem notranjem
odkupu pa je bil navedeni odstotek lahko tudi veji, saj so bile tudi delnice iz tega naslova
prenosljive, vendar praviloma procent lastnitva ni pripadal posamezni osebi, pa pa je bil
lahko razdeljen med ve vejih delenikov, ki so bili zaposleni v drubi in jih obravnavamo
kot notranje lastnike.
e se je 60 % kapitala privatiziralo po metodi notranjega odkupa in interne razdelitve delnic
in je ta kapital pripadel notranjim lastnikom, je to po ZLPP-ju pomenilo, da je preostalih 40
% kapitala treba razdeliti t. i. zunanjim lastnikom, tj. Skladu Republike Slovenije za razvoj,
(kasneje Slovenska razvojna druba SRD), odkodninskemu skladu (kasneje Slovenska
odkodninska druba SOD) in kapitalskemu skladu (kasneje Slovenska kapitalska druba
KAD). Podjetje je bilo namre v primeru odloitve za notranji odkup in interno razdelitev
zavezano prenesti 20 % ugotovljene vrednosti kapitala na SRD, 10 % na KAD in 10 % na
SOD. Pravice, ki so izhajale iz teh delnic, prenesenih zunanjim lastnikom, so bile doloene
v zakonu.
Navedeni skladi so tako postali imetniki doloenega procenta delnic praktino vseh podjetij z
drubenim kapitalom, ki so se privatizirala, z uporabo metode notranjega odkupa in interne
razdelitve. SRD je imel posebno nalogo, da v nadaljnjih postopkih javne prodaje 33 delnice v
njegovem imetnitvu (vsaj 20 % delnic posameznega podjetja) prenese naprej, tj. proda
pooblaenim investicijskim drubam (PID) za certifikate, ki so jih zbrale te drube od
dravljanov RS ali gotovinska sredstva PID.
Ker je bil ob uporabi vseh nainov privatizacije zavezujo tudi prenos dela delnic kapitalskih
drub na sklade, je kot posledica privatizacije nastala delitev lastnikega kapitala drub med t.
i. zunanje in notranje delniarje. Gre torej za nastanek dveh interesnih skupin delenikov,34
katerih vrednostni odstotek udelebe se je po zakljueni privatizaciji spreminjal.35
Takna lastnika struktura je v obdobju po zakljueni privatizaciji ustvarjala doloena
nasprotja interesov med notranjimi lastniki in zunanjimi lastniki (skladi) (Simoneti et al.,
2001, 9).36

32
Med njimi naj npr. opozorim na monost, da podjetje po pogodbi, ki je bila sklenjena s skladom za
razvoj in je urejala nain izvedbe notranjega odkupa delnic, ni uspelo odkupiti vseh predvidenih delnic po
pogodbi, kar je posledino pomenilo manji procent udelebe na lastnitvu kapitala s strani teh upraviencev in
je sklad kot zunanji lastnik pridobil pravice iz naslova delnic.
33
S posebnim podzakonskim predpisom je bil prvotno doloen postopek javne drabe, kasneje pa javno
zbiranje ponudb, po katerem so pooblaene investicijske drube na javen in transparenten nain sodelovale pri
nakupih ponujenih delnic iz naslova privatizacije drubenega kapitala, ki so bile v imetnitvu SRD.
34
Blockholder lastnik vejega svenja delnic ali delenik.
35
Formalnopravno je bil zakon o zakljuku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti slovenske
razvojne drube ZZLPPO sprejet leta 1998 (Ul. RS; t.30/1998; 79/2001).
36
Notranje lastnike zanimajo poleg dobikov predvsem ohranitev delovnih mest in dolgoroni razvoj
podjetja. Skladi so po drugi strani predvsem finanno motivirani in jih tako zanimajo predvsem dobiki in
monosti za ugodno prodajo njihovih finannih nalob. Pri tem pa tudi med privatno upravljanimi PID-i in
paradravnimi skladi, ki jih v veji meri nadzira politika, vekrat prihaja do pomembnih razlik pri odloanju o
Ugotavlja se, da so se nasprotja med zagovorniki notranjega in zunanjega lastnitva v
Sloveniji, ki so se odrazila v triletni zamudi pri sprejemanju privatizacijske zakonodaje, s
sprejetjem kompromisnega modela v ZLPP takrat prenesla na nivo vsakega posaminega
podjetja. V vseh podjetjih so nastopali notranji in zunanji lastniki z nasprotnimi interesi, ki so
se zaradi razlinih institucionalnih pravil (javna vs. nejavna podjetja) in zaradi razline
zaetne kontrolne skupine lastnikov v podjetju (notranja vs. zunanja podjetja) odpravljali v
poprivatizacijskem obdobju z razlino intenzivnostjo in v razlinih smereh (Simoneti et al.
2001, 10).37

Nekatere znailnosti upravljavskih struktur in poloaj managerjev

Navedeno pravno ureditev in ekonomske spodbude so lahko izkoristili managerji. Ti so

postali imetniki delnic drub, ki so jih hkrati tudi vodili. Neprenosljivost delnic je vodila k
njihovi dvojni vlogi v drubi, saj so z odkupovanjem delnic delavcev praviloma postali
veinski deleniki drube, v kateri so bili e vedno tudi managerji.
Upotevaje zakonske podlage za izvedbo naina notranjega odkupa kot tudi na podlagi
dodatnih finannih shem, ki so se uporabljale v praksi, so managerji v asu izvajanja
notranjega odkupa in po zakljuenem notranjem odkupu pridobili doloen lastniki dele v

stratekih vpraanjih v posameznih podjetjih. Tudi razmerja znotraj skupine notranjih lastnikov niso povsem
idilina, saj so interesi managerjev, zaposlenih in bivih zaposlenih objektivno zelo razlini. V razdobju po
privatizaciji se v posameznih podjetij vzpostavljajo nove koalicije med lastniki, medtem ko tiste iz obdobja
privatizacije razpadajo. Takna nestabilnost in konfliktnost odnosov med osnovnimi skupinami lastnikov gotovo
ne pripomore k uspenosti poslovanja podjetij.
37
Simoneti in ostali (Spremembe ..., 2001, 9, 10) nadalje ugotavljajo: Najmanja nasprotja med
notranjimi in zunanjimi lastniki so verjetno v skupini javnih podjetij (Op. D. D.: Po avtorjih tista, ki kotirajo na
borzi, saj je bila razdelitev notranjim lastnikom in k skladom kombinirana z javno razdelitvijo.), ki praviloma e
zaradi svojega boljega poslovanja niti ne potrebujejo hitrega vstopa stratekih lastnikov v podjetje. Tukaj so
tudi standardi obnaanja naeloma enaki za vse delniarje in zelo jasno postavljeni. Z javnimi podjetji se trguje
na borzi, njihove delnice predstavljajo predvsem likvidno finanno nalobo za lastnike in ni pravih razlogov za
obstoj bistveno razlinih interesov med notranjimi in zunanjimi lastniki na dolgi rok. Javna podjetja iz
razdelitvene privatizacije, ki ne morejo zagotoviti minimalne likvidnosti za svoje delniarje, pa na dolgi rok ne
morejo ohraniti statusa javnih podjetij, se morajo preoblikovati v nejavne drube. V notranjih podjetjih (Op. D.
D.: Avtorji med tremi tipinimi skupinami podjetij poleg javnih podjetij loujejo tudi notranja nejavna podjetja,
tj. tista, ki ne kotirajo na borzi in kjer so notranji lastniki pridobili veinski dele, in zunanja nejavna podjetja, tj.
tista, ki ne kotirajo na borzi in kjer notranji lastniki niso pridobili veinskega delea.), kjer bodo notranji lastniki
ohranili kontrolo na dolgi rok, potekajo spori med njimi in skladi predvsem o pogojih za izstop zunanjih
finannih lastnikov. To morda niti nima vejega vpliva na poslovanje podjetij, saj gre predvsem za vpraanje
redistribucije koristi med notranjimi in zunanjimi lastniki.
Problemi, ki se reujejo s sekundarno privatizacijo, so povezani predvsem (i) z eljami skladov, da im
prej izstopijo ali da si pridobijo kontrolni dele lastnitva; (ii) razlinimi interesi zaposlenih, managerjev, bivih
zaposlenih znotraj skupine notranjih lastnikov in (iii) s potrebo, da se notranje lastnitvo institucionalno
preoblikuje na nain, ki bo zagotavljal dolgorono stabilnost take lastnike strukture (organiziranje drube
pooblaenke po vzoru ESOP-a, kamor zdruijo svoje delnice vsi notranji lastniki).
Drugana so nasprotja v notranjih in zunanjih podjetjih, ker mora kontrolo prevzeti novi strateki
lastnik, ki bo zagotovil dolgoroni razvoj podjetja. Tukaj potekajo borbe med notranjimi lastniki in skladi o tem,
kdo bo prodajalec stratekemu lastniku in koliko bodo pri tem upotevani interesi skupine notranjih delniarjev
ali skladov. Pri tem so v notranjih podjetjih zaradi zaetne lastnike strukture v prednosti notranji lastniki.
Vendar pa v obeh skupinah pogosto pride do pat poloaja, ko nobena stran ne uspe prevladati nad drugo.
Nastajajo blokade pri odloanju, ki samo odlagajo spremembe, ki so potrebne za drugano poslovanje podjetij.
Poasno razreevanje nasprotja interesov med notranjimi lastniki in skladi v primeru objektivne potrebe po
vstopu stratekega lastnika lahko e posebej negativno vpliva na uspenost podjetij. Tukaj ne gre ve samo za
redistribucijo koristi med lastniki, ampak za izgube v veji uinkovitosti podjetij.
privatizirani drubi. Managerji podjetij, ki so se privatizirala na navedeni nain, so tako
postali deleniki v privatizirani drubi.38
Neodvisno od konkretne viine posameznega delea v podjetju je z vidika korporacijskega
upravljanja pomembna predvsem ugotovitev, da so managerji, poleg vloge in pristojnosti
vodenja podjetja, pridobili tudi poloaj vejega delniarja ali vejega delenika v drubi, kjer
so bili ali so ostali tudi zaposleni. Pridobili so lahko pravice, ki jih zagotavlja delovno pravo
iz naslova zaposlitve in korporacijsko pravo iz naslova managerske funkcije in imetnitva
lastnikega delea. To dejstvo je odprlo mnogo vpraanj s podroja korporacijskega
upravljanja (konflikt interesov, izvajanje nadzora, negospodarno ali protipravno izkorianje
sredstev drub ipd.). Managerji so pridobili poloaj, da so lahko drubo vodili tako, da so
sredstva drube izkoriali za namene nadaljnjega pridobivanja lastnitva kapitala oziroma
poveevanja delea kapitala v drubi, ki so jo hkrati tudi vodili.
Sklepamo, da je taken poloaj managerjev ustvaril veliko monosti, da je bila managerska
funkcija in naloga opravljanja storitev, ki bi morale koristiti drubi, v preteni meri
zanemarjena, medtem ko so se mono zasledovali zasebni, lastniki interesi. Ti so se v
glavnem uresnievali na dva naina, tj. s prodajo lastnikega delea zunanjim investitorjem in
posledinim izstopom iz drube ali tihim lastnikim prevzemom drub, ki so jih kot
managerji obvladovali. V obeh primerih se je za izvedbo konkretnega cilja lahko uporabljalo
tudi premoenje drube, ki so jo managerji vodili in bi moralo sluiti gospodarski drubi kot
pravni osebi.
Ugotovitve o delovanju managerjev v drubah, ki so jih vodili, lahko poveemo e z
delovanjem nadzornih svetov. Po zakonu o gospodarskih drubah je bilo namre mogoe
delovati v ve nadzornih svetih drugih drub.39 Pravni sistem je torej omogoal vzpostavljanje
povezav med managementom in nadzornimi sveti v drubah, ki so bile tudi medsebojno
lastniko udeleene, kot povezane drube ali tudi drugae.
Loevanje lastnitva od upravljanja drube se je izvedlo v obratni smeri, kot jo prikazuje
teorija Berle-ja in Meansa, saj so mnogi upravljalci drub v postopkih masovne privatizacije
prevzeli lastnitvo drub (Berle, Means, 1932).

Obdobje po formalno zakljueni privatizaciji drubenega kapitala

Lastninsko preoblikovanje se je formalnopravno zakljuilo s sprejemom zakona o zakljuku

lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne drube, ki je bil objavljen v
uradnem listu Republike Slovenije t. 30/98 (v nadaljevanju: ZZLPPO).40
ZZLPPO je posegel na naslednja podroja:
- uredil je zakljuek lastninjenja podjetij z drubenim kapitalom in statusno preoblikovanje
pravnih oseb z drubenim kapitalom v gospodarske drube;
- obravnaval je privatizacijo pravnih oseb in drugega premoenja v lasti Slovenske razvojne
drube (v nadaljevanju: SRD);
- posebne dolobe tega zakona so bile namenjene primerom ugotovljenega okodovanja
premoenja podjetja oz. okodovanja drubenega kapitala;
- posebej so bili urejeni primeri, ki so se nanaali na predloge denacionalizacijskih
upraviencev za izdajo zaasnih odredb;

38
Ve o tem: Simoneti M. in A. Gregori, 2004.
39
Po takrat veljavnem 263. lenu ZGD je bilo dopustno lanstvo v petih nadzornih svetih, s tem da se k
najvijemu tevilu ni telo do pet lanstev, ki jih zaseda zastopnik obvladujoe koncernske drube v koncernsko
povezanih drubah.
40
Spremembe in dopolnitve ZZLPPO-ja so bile sprejete leta 2001 in objavljene v Ur. l. RS, t. 79/2001).
- zakon je doloil tudi vrste in obseg dravnega premoenja, namenjenega prodaji
pooblaenim investicijskim drubam za certifikate.41
Najve pooblastil in pristojnosti po navedenem zakonu je pridobila SRD, ki je imela nalogo,
da premoenje, ki ga je pridobila v postopkih privatizacije drubenega kapitala, proda
pooblaenim investicijskim drubam (PID) za certifikate, ki so jih te investicijske drube
zbrale od dravljanov RS.42
Drugo desetletko drubene transformacije od leta 2000 do 2011 oznaujemo kot
postprivatizacijsko obdobje ali obdobje sekundarne privatizacije. Za to obdobje je znailno
prerazdeljevanje lastnikega kapitala in trgovanja med deleniki tj. managerji,
investicijskimi drubami in skladi v zasebni in dravni lastnini.43
Naela javnosti in transparentnosti, ki so bila uporabljena v prvem desetletnem obdobju
izvajanja privatizacijskega postopka, se v postprivatizaciji niso udejanila, saj veina
novonastalih delnikih drub, v nasprotju s priakovanji, delnic ni uvrstila na borzo. Delnike
drube se niso odprle javnosti, naeloma pa tudi niso bile pripravljene razkrivati
korporacijskih informacij. V tem obdobju se ni uresniila teko priakovana likvidnosti trgov
z vrednostnimi papirji, kar je razvidno iz rezultatov empirinih in institucionalnih analiz in
opisane stopnje razvoja korporacijskega upravljanja v Sloveniji po zakljueni privatizaciji.44
Posploimo lahko, da so nakupe in prodaje kapitalskih deleev posameznih drub (zlasti e
nejavnih) spremljala izplaevanja nepreglednih premij za pridobljene in odsvojene lastnike
delee med lastniki in nepregledne odpravnine, ki so se izplaevale managementu. 45 Javne
objave v medijih so nas opozarjale, da so managerji, ki so ostali na funkciji in so kot lastniki

41
Doloila ZZLPPO-ja so vplivala na delovanje zlasti naslednjih intitucij: Slovenske razvojne drube
(SRD), Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Agencije), Agencije Republike
Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja (Agencija za revidiranje), Drubenega pravobranilca
Republike Slovenije; Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank (Agencija za sanacijo), Vlade oz.
ministrstev, ki imajo v pristojnosti privatizacijo dravnega premoenja. ZZLPPO je pri nekaterih navedenih
institucijah raziril monosti njihovega delovanja. Pri drugih je opredelil nain prenosa njihovih funkcij in nalog
vse v povezavi s podjetji, ki jih je obravnaval zakon. Agencija je moral po doloilih ZZLPPO-ja v zvezi s
podjetji, ki zakljuujejo lastninjenje na podlagi dolob tega zakona, SRD predati celotno dokumentacijo v zvezi
z lastninskim preoblikovanjem teh podjetij.
42
ZZLPPO je predvidel tudi monost da se PID-om dodeli e dodatno premoenje. Pogoj za to je bil, da
ugotovljena vrednost premoenja, ki ga bo prodajala SRD, ne zadoa za izpolnitev sprejetih obveznosti
Republike Slovenije iz tega naslova. Zakon je pooblastil Vlado RS, da v roku treh mesecev od uveljavitve
ZZLPPO-ja doloi seznam dodatnega premoenja z odlokom. Poleg tega pa je navedel okvirna in usmeritvena
doloila, ki se nanaajo na vrsto in obseg dravnega premoenja, namenjenega prodaji PID-om za certifikate.
Pod pogoji, ki jih je doloil ZZLPPO, je tako vlada prodaji PID-om za certifikate lahko namenila e naslednje
premoenje:

- delnice oz. poslovne delee, katerih imetnica je Republika Slovenija;

- druge vrednostne papirje, katerih imetnica je Republika Slovenija;
- druge oblike premoenja v lasti Republike Slovenije, ki je v skladu z ZISDU dopustna oblika nalob
PID-ov;
- delnice oz. poslovne delee, druge vrednostne papirje oz. druge oblike premoenja v lasti pravnih oseb,
katerih edina lastnica je Republika Slovenija, e se s tem strinja pristojni organ take pravne osebe in e gre
za premoenje, ki je dopustna oblika nalobe.
Za prodajo PID-om je bilo torej leta 1998 doloeno dodatno premoenje, ki se dotlej ni privatiziralo in
je predstavljajo t. i. neposredno dravno lastnino oziroma premoenje v lasti Republike Slovenije. Ve o tem
glej: D. Djoki, 1998.
43
Damijan J. P., A. Gregori, J. Pranikar, 2004. Gregori A. , in C. Vespro, 2009.
44
Podrobneji podatki o strukturi in koncentraciji lastnitva ter spremembah v postprivatizacijskem
obdobju glej: Simoneti M., A Bhm, J. P. Damijan, B. Majcen, M. Rems, M. Rojec, 2001; Gregori A., 2003.;
Simoneti M. in A. Gregori, 2004.; Pranikar J., A. Gregori, M. Pahor, 2006.
45
Ve o tem: Simoneti M. in A. Gregori, 2004.
tudi obvladovali drubo, izkoriali premoenje kapitalskih drub za lastnike prevzeme
drub.46
Glede na navedeno se lahko vpraamo, ali je privatizacija drubenega kapitala postavila
temelje za uinkovito korporacijsko upravljanje.

Ali je privatizacija drubenega kapitala zagotovila uinkovito korporacijsko

upravljanje?

RAZVOJ KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Iskanje odgovora na postavljeno vpraanje je umestno z vidika postavljenih ciljev

lastninskega preoblikovanja podjetij in privatizacije drubenega kapitala. V razpravah pred
sprejemom ZLPP-ja se je namre velikokrat poudarjalo, da je cilj preobrazbe dosei bolj
uinkovito upravljanje gospodarskih subjektov in s tem vejo uinkovitost poslovanja
gospodarskih drub.
e bi uinkovitost korporacijskega upravljanja merili z rezultati poslovanja slovenskih
gospodarskih drub, ti al ne kaejo njihovega uinkovitega poslovanja. Raziskave kaejo, da
je gospodarstvo RS nazadovalo. Raziskava World Competitiveness Yearbook 2010, ki jo je
opravil vicarski Intitut za razvoj managementa (International Institute for Management
Development IMD), je obravnavala poloaj Republike Slovenije in pokazala, da se je
poloaj Slovenije zelo poslabal.47 Raziskava temelji na 246 kriterijih ocenjevanja sistemske
konkurennosti in je sestavljena iz tirih sklopov ekonomska uspenost, vladna
uinkovitost, poslovna uinkovitost in infrastruktura.48 Poslovna uinkovitost je po kriterijih
raziskave izkazovala padec za 18 mest, tj. z 39. na 57. mesto. Med razlogi za nazadovanje pa
so bili navedeni: upad produktivnosti in uinkovitosti podjetij, upad BDP-ja na zaposlenega,
zmanjanje trne kapitalizacije podjetij, delovanje trga, menederske prakse in etine
vrednote, uinkovitost nadzornih svetov, zaprtost slovenske kulture za nove zamisli, nizka
pronost in prilagodljivost spremembam in sposobnosti izkorianja poslovnih prilonosti.
eprav navedeni podatki niso neposredni ali konkretni pokazatelj uinkovitosti upravljanja
kapitalskih drub, nam nazorno kaejo, da poslovna uinkovitost v Republiki Sloveniji pada.
Analizirane znailnosti postopkov privatizacije nas po preteku 20-letnega obdobja usmerjajo
v sklepanje, da privatizacijski postopki oitno niso zagotovili uinkovitejega gospodarjenja
oziroma veje uinkovitosti kapitalskih drub, ki je veljala za enega od pomembnejih ciljev
postopkov privatizacije. Imamo pa znane (bolj ali manj bogate) lastnike gospodarskih drub,
ki so sooene z vpraanji uspenosti in konkurennosti nadaljnjega poslovanja.

46
Glej npr.: http://www.finance.si/295833/Zakaj-so-tajkuni-v-Sloveniji-lahko-kaznovani-samo-po-
pomoti;http://www.delo.si/clanek/93543; http://manager.finance.si/259795;
http://www.siol.net/gospodarstvo/2011/03/odbor_za_finance_managerski_prevzemi.aspx.
47
Podatki iz tudije o uinkovitosti sodelovanja med nadzornimi sveti in upravami v slovenskih drubah,
ki sta jo izdelala in 9. decembra 2010 predstavila AT Kearney in Zdruenje nadzornikov Slovenije.
48
Raziskava se meri z dveh vidikov: a) Vlada: vladne politike vplivajo na okolje in razvojne pogoje, v
katerem podjetja delujejo; b) Podjetja: mnenja menederjev do doloene mere napovedujejo gospodarske
premike; rezultati so izraunani na podlagi dveh vrst pridobljenih podatkov: 1) Trdi statistini podatki za leto
2009 b) Mehke anketne ocene predstavnikov slovenskih podjetij iz januarja 2010; ibidem.
Literatura in drugi viri

Berle Adolf A.; Gardiner C. Means: The Evolution of Control; The divergence of
Interest between Ownershipand Control; The New Concept of the Corporation; The
Modern Coproation and Private Property; Book 1; Chapter V and VI; Book 4, Chapter
IV; New York; 1968; (Berle, Means, 1968);
Bohinc R.: Spremenjeni pravni temelj upravljanja podjetij; Podjetje in delo, 2/1992;
Bohinc R.: Lastnina in upravljanje; GP Delo, TOZD Gospodarski vestnik; Ljubljana
1987;
Bohinc R. : Upravljanje gospodarskih drub, Lege Artis, Ljubljana 1993; Podjetje in
delo, 5/93;
Damijan J. P., A. Gregori, J. Pranikar: Ownership Concentration and Firm
Performance in Slovenia; LICOS; Centre for Transition Economics; Katholieke
Universiteit Leuven; Discussion Paper 142/2004;
Djoki, D.: Kapital delnike drube. Podjetje in delo, letnik XVII, t. 6/1991.
Djoki, D.: Ownership tranformation of Slovenian companies. Privatisierung in
Ungarn, Kroatien und Slovenien im rechtvergleich. Wien, New York: Springer.1993
Djoki, D.: Lastninsko preoblikovanje podjetij. Gospodarski vestnik, Svetovalec,
letnik 42, t. 12.1993
Djoki, D.: Prilagoditev kapitalske strukture delnike drube novi zakonodaji. Podjetje
in delo, letnik 19, t. 5/6. 1993
Djoki, D.: Privatizacijske tehnike lastninskega preoblikovanja podjetij. Pravni vidiki
lastninjenja podjetij. Seminarsko gradivo. Zveza drutev pravnikov v gospodarstvu.
Gospodarski vestnik. 1993
Djoki. D: Licitacija kot nain javne prodaje; Gospodarski vestnik; Ljubljana, 1994;
Djoki D.: Privatizacijske tehnike lastninskega preoblikovanja podjetij; Pravni vidiki
lastninjenja podjetij; GV 1993;
Djoki D. : Prevzemi podjetij; GV Svetovalec, t. 16/1995;
Djoki D.: Lastninsko preoblikovanje podjetij se zakljuuje; Gospodarski vestnik, t.
43 iz leta 1998;
Djoki, D.: Finalisation of the privatisation process. Eastern European Forum
Newsletter. International Bar Association, London.1998
Djokic.D. Razmerje organov delnike drube, posebej revizijske komisije pri redni,
izredni in posebni reviziji. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2007 od 11. do 13. oktobra,
Portoro, (Podjetje in delo, Letn. 33, t. 6/7). Ljubljana: GV Zaloba, 2007, str. 1502-
1516
Djokic. D Dodatna razkritja korporacijskih informacij po ZGD-1B. In Podjetje delo,
2008, 34, (8): 16371648.
Djoki D.: The Corporate Governance Statement and Audit Committee in the
European Union and Republic of Slovenia. Croatian Yearbook of European Law and
Policy 2009, vol. 5:283289.
Djokic, D.: Corporate governance in Slovenia: disclosure and transparency of public
companies. International journal of management cases, 2011, 14(3): 4148.
http://www.ijmc.org/IJMC/Current_%26_Past_Issues.html.
Djokic.D.: Korporacijsko upravljanje in nadzor delnikih drub: Slovenija, Evropa,
svet: dobre prakse, usmeritve, priporoila, odgovornosti. 1. natis. Ljubljana. Uradni
list Republike Slovenije.2011
 Djokic.D.: Discrepancies between formal regulation and practice in corporate
governance of companies in Slovenia. V: GOMEZELJ OMERZEL, Doris (ur.),
NASTAV, Bojan (ur.), SEDMAK, Suzana (ur.). Management International
Conference - MIC 2012, 22-24 November 2012, Budapest, Hungary. Managing
transformation with creativiy : proceedings of the 13th international conference.
Koper: Faculty of Management, 2012, 2012, str. 543-554.
Fremont, Oliver, Mierta, Capaul: The State of Corporate Governance. Experience
from County Assessments. The World Bank. Policy Research Working Paper, 2858,
June 2002.
Gregori A.: Prevzeli smo slabosti obeh sistemov; Manager, t. 5/2003; (Gregori:
Prevzeli....; 2003);
Gregori A.: Corporate Governance in Slovenia: An international perspective;
Doctoral Dissertation, University Ljubljana, Faculty of Economics; Ljubljana, 2003;
Gregoric A., C. Vespro: Block trades and the benefits of control in Slovenia;
Economics of Transition; Volume 17, Issue 1, pages 175210, January 2009.
Ivanjko , Bojan Zabel: statusno pravo, 2. izdaja, Ljubljana, 1980;
Ivanjko . : Podjetje in druba, Podjetje in delo, 1,2/94;
Ivanjko .: Podjetje in gospodarska druba nista sinonima vsaj ne za pravnike;
Pravna praksa 36/96;
Ivanjko , Kocbek M.: Korporacijsko pravo, Pravni poloaj gospodarskih subjektov;
Univerza v Mariboru, Pravna Fakulteta, GV Zaloba, Ljubljana, Ljubljana 2003;
(Ivanjko, Kocbek: Korporacijsko..2003);
Pranikar Janez, Gregori Aleksandra, Pahor Marko: Corporate Governance in
Slovenian Enterprises: From Self Management to Blockholder Control; Politics and
Economics of Eastern and Central Europe; Nova Science Publishers; forthcoming;
(Pranikar, Gregori, Pahor: Corporate.....; forthcoming);
Pretnar S.: Oris primerjalnega trgovinskega prava, I.del, Podjetje, Ljubljana, 1953;
Ripert G., Trait 'Elementaire de droit commercial, II.izdaja, Paris, 1951; Karsten
Schmidt, Handelsrecht, 3. izdaja, Kln, Mnchen, 1987
Simoneti Marko, Anreja Bhm, Joe P. Damijan, Boris Majcen, Marko Rems, Matija
Rojec: Spremembe v strukturi in koncentraciji lastnitva ter poslovanje podjetij po
razdelitveni privatizaciji v Sloveniji v razdobju 1995-1999; Empirina in
institucionalna analiza; CEEPN raziskava, Ljubljana, 2001; (Simoneti in ostali:
Spremembe...2001);
Trstenjak, V.: Pravne osebe. Ljubljana: Zaloba Gospodarski vestnik. 2003
OECD: Ekonomski pogledi; Slovenija 2009; SVEZ 2009;
Raziskava ZNS: Nagrajevanje uprav in nadzornih svetov v RS 2005/2006; Dolinar
in ostali; Oktober 2007;
tudija o uinkovitosti sodelovanja med nadzornimi sveti in upravami slovenskih
drub; 9. decembra 2010; AT Kearney in Zdruenje nadzornikov Slovenije;
Aktualnosti upravljanja slovenskih gospodarskih drub. Strokovni posvet slovenskega
zdruenja lanov nadzornih svetov in drutva Manager, oktober 2003.
Zakon o gospodarskih drubah (uradno preieno besedilo) (ZGD-1-UPB3) , Uradni
list RS, t. 65/2009
Zakon o gospodarskih drubah (ZGD): Uradni list RS, t.:30/93, 29/94, 82/94, 20/98,
32/98, 37/98, 48/98, 6/99, 54/99; 36/00; 45/2001; 93/2002;
Zakon o podjetjih: Uradni list SFRJ, t. 77/88; 40/89; 83/89; 46/90, 61/90; Uradni list
RS, t.: 10/91; 1/01; 17/91; 55/92; 13/93; 42/93; 66/93 v zvezi s prvim odstavkom 4.
 lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I);
Zakon o prometu in razpolaganju z drubenim kapitalom: Uradni list SFRJ, t. 84/89 v
zvezi s prvim odstavkom 4. lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne
listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I);
Zakon o tujih vlaganjih: Uradni list .SFRJ, t. 77/88 v zvezi s prvim odstavkom 4.
lena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I);
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij: Uradni list RS, t. 55/92;7/93; 31/93;
32/94; 1/96; 30/98;
Zakon o Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo: Uradni list RS, t. 7/93;
Zakon o Skladu RS za razvoj: Uradni list RS, t. 7/93;
Zakon o slovenskem odkodninskem skladu: Uradni list RS, t. 7/93;
Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije
RS za prestrukturiranje in privatizacijo: Uradni list RS, t.71/94;
Zakon o zakljuku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne
drube (ZLPPO): Uradni list RS, t. 30/98; 79/2001;
Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja: Uradni list RS, t.
24/93;
Uredba o pripravi programa preoblikovanja in izvedbi posameznih nainov
lastninskega preoblikovanja podjetij: Uradni list RS, t.: 13/93; 45/93; 55/93;
Uredba o nainu oblikovanja rezerv v okviru otvoritvene bilance stanja: Uradni list
RS, t. 40/93;
Uredba o izdaji, razdelitvi in uporabi lastnikih certifikatov: Uradni list RS, t. 40/93;
Navodilo o dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisom lastninskega
preoblikovanja v sodni register priloiti zahtevi za pridobitev soglasja Agencije:
Uradni list RS, t. 51/93;
Pravila borze (preieno besedilo): Uradni list RS, t. 113/2002;
Sklep o podrobneji vsebini in nainu objave sporoil javnih drub: Uradni list Rs, t.
6/2000;
Navodila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev za obveanje (druga verzija):
Ljubljana, januar 2003;
Slovenski raunovodski standardi 2001: Slovenski intitut za revizijo; Ljubljana,
januar 2002;
Zakon o investicijskih skladih in drubah za upravljanje, Uradni list RS, t. 6/94,
25/97 (ZISDU-A), 10/98 (ZISDU-B), (uradno preieno besedilo) (ZISDU-1-UPB1)
Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije, Uradni list
RS, t. 35/90.
Odlok o razglasitvi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije, Uradni list RS, t. 1/ 91.
Ustavni zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije (Uradni list RS, t.1/91-I
Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS, t.
35/90;