RIMSKO PRAVO Ubi societas ibt ius — kjer je druzba je pravo ~ pravo je nek nepoaresliv element duzbe. To pravo izhoja iz deuibe, se pa vanjo vrata in jo izoblikuje ~ gre za nekakino delovanje. Ker je pravo izraz druzbenih odnosov, lahko pravo razumemo samo ée poznamo drutbene odnose v druxbi— ne moremo ga abravnavati logeno od drubenih razmer v katerih je nastalo. Sele to osveti pravo v njegovem toénem pomenu. ZGODOVINSKI UVOD 1 Zgodovinsko ozadje Sredi 2. tisoéletjap.n Sse pojavio Italiki, Del niih so bili Latinci, poseben rod latincev pa so bili Rimljani,kise naseljo ob rek Tiber. Ze okoli |. 1000 p.n.. je okoliTibere vee nasell, ki pa Se niso zdruena. Rim naj bi nastal okoli 755/54 p.n.3. lega mesta je taka, da onemogoéa obrambo ~ razvijejo se v borbeno liudstvo. Rim kmalu pade pod Etruséane, etruBtanski kraliviadajo Rimu vse do leta 508 p.n.. > obdobie sedmih kraliev. Rimljani izkenejo zadnjega etruséanskega kralja in na elo postavijo dva svoja konzula.\. 508 p.n.3 ustanovijo republiko = ljudstvo samo ureja svoje zadeve. Konzula sta samo najvia uradnika izvr3iIne oblast. Zakonodajno oblast ima Ijudstvo, ivrSuje pa jo v iudskih tribunah, Rimljani se poéasi krepijo, si pridobivajo primat med sosednjimi ‘mesti. 338 p.n.,je bila ustanovijena latinska mestna zveza, v kateri ima Rim primat. Ker so potrebovali nove povrSine za pridelovanje hrane, so zavzemali ozemija na Apeninskem polotoku in ustanaviiali kolonije. Po ppodreditvi Apeninskega polotoka so se zaéeli orirati v Sredozemlje. Kmalu je Rim postal sredozemska velesila. Konkurirala muje le Kartagina, moéna in bogata dréava.Sledil je neizbeen konflikt med obemi~ gre za primat vSredozemiju: . Prva punska vojna (264 - 241 p.n 3.) ~ Rimljani zmagajo, pripada jim Sicilia. Organizirajo jo kot ptvo provinco. Provinca je nagin organiziranja nove teritoriaine oblike zunaj dréave. Pridobitev Sicilje ni samo strateskega poriena, ampak je pomembna tudi zaradi pridobivanja psenice. . Druga punska vojna {220 - 201 p.n.3.)— Rim ima moéno voisko ter prednost, da je strnjena drtava, Kartagina pa je razvletena po severnoafrisl obali. Adut Kartazanov je moéna mornarica, na zaéetku so tudi sposobne}si povelinik, vendar imajo podkupljivo vodstvo. Kartazani so prisli celo pred vrata Rima (Hanibal). Rimljani so se izkazali kot dobri vojaki,saj so se v vetih vojnah hitro uéil in krepili Niso borili les Kartagino, temvee tudi z érugimi (Makedonija, rSke drZavice). Po 2. punski vojni Rimu pripade velik del Spanie (iz rudnikov pridobivajo zlato, srebro, baker...) : Tretia punska vojna (149 p.n..) je relativno kratka. v tej vojni Rimljani undijo Kartagino ~ poigejo in posolijo, Rim preraste v svetovne dréavo. Na V nima nasprotnika (unidile grske drbavice, ki niso bile enotne; str je zibelko antiéne civilizacije). Ko pridejo Rimljani v stik 2 Grki, preveamejo velik del njihove kulture in ob Siritvi Rima so po celotnem ozemlju razSirili tudi grSko kulturo, Gospodarski problemi -> V Rim prihaja ogromna koliéina dobrin. Iz province predvsem poceni zito, kovine. Delo malin kmetov postane nerentabilno, zato ubobotajo, bankrotirajo in se brez premotenja selijo v Rim. Tam paso le sredstvo za politiéne manipulacije. Rimljani so sami voli, zato so bogati politiéni stremuhi podkupovali mnotice (zastonj hrana, organizirane zabave...), Nekateri magistrati si pizadevajo za razne (agrarne) reforme, vendar niso uspeéni. V bojih 2a oblast pride leta 91 p.n.5. do voine med Rimom in zaveznigkimi mesti, saj tudi v ostalih mestin hoéejo rimsko dravijanstvo. Vojna se konéa leta 89 p.n.3. in Rim Se vedno ohrani primat, vendar mora podeliti drdavlianstvo mestom, ki so mu pomagala v voini, Sledi obdobje drdaviianskih voin, Leta 27 p.n. okliéejo Oktavijana za cesarja in mu podelijo naziv avgustus (vevikeni). Avgust uvede principat (gre za obliko viadavine, kier na éelu dréave stoji cesar ~ princeps, ki pa vsaj teoretiéno ni viadar (primus inter partes ~ prvi med enokimi). To je konec republike. Se vedno obstaja ideja o voljiljudstva, delitvi oblasti, vendar vse funkcije prehajajo v roke cesarja. Avgust zagotovi Rimu 200 let relativnega micu in blagostanja (pax romana). V éasu ‘Avgusta postane Rim svetovna drZava. V tem delu sveta ni Rimu enakega. Edina konkurenca je Kitajska, vendar ie predaleé, da bi priélo do konflktov, prihaja le do trgovanja, Rimljani so osvojenim teritorijem pustili veliko mero samouprave, saj stem ladje ohranijo teritorj, Veliko manj raavitih je sprejelo rimsko kulturo in nagin Zivienja, sicer pa so Rimljani podjarmljena ljudstva pustili pri miru. Rimski imperi se obdrii kar nekaj Zasa skupaj tudi zato, ker so vse meje naravne meje (Z ~ Atlantik, J~ puSéava, V~Crno more, velke reke, gorovje; edino na S gradijo Rimljani obrambni zid),Propad rimskega cesarstva se je zazel, ko je za¢ela popuszati osnovna celica - drufina, Zunanjifaktorji:imperi} Je bil ogromen, vendar je bila uprava neuspesna, Prihaja do sovrainih napadov, bojev z Barbari, tudi notranji propad. Zursti se veliko nekompetentnih viadarjev. Zivijenje postaja vedno slabée. DrEava dviguje davke, ker rabi denar. Rim je poveril pobiranje davkov zasebnikom (zakup davkov}, ti pa so brutalno izterjevali davke, zato se je ludstvo upiralo, Leta 300 cesar Dioklecijan uvede absolutno diktaturo (dominus et deus — vladar in boZanstvo) ~ dominat. 2aéasno ustavi propadanje. Po Dioklecianu pa gre samo Se navzdol. Leta 326 preseli prestolnico v Konstantinopel. Leta 476 se konéa Z imperil, V del pa se obdrii do leta 1453, ko Bizanc zasedeio Turki 2. Razvoj prava Preuéevanje se zaéne |. 451/49 zaradi Zakonika XII. plosé. Obdobje razdelimo na vee enot in jh poimenujemo 10 tem, kar obdobje najbolj konkretizira REPUBILKA, DoMINAT Wverey) Justinyan 5271565 PostKLasieNo PRAVO \V civilnem obdobju je najboll valivno civilno pravo. Leta 201. p.n.3. staro pravo ne ustreza vet in nastopi praetor - praetorsko pravo.Kasneje je praetor Se dejavnik,vendar ne previadvjot. V Zasu Avgustadelujeio iasién pravnili~ Masténo obdobje do . 230 (umrejovsi Kasi pravnik) ali do 300 (Dioklecianoviakti vsebujejo Se elemente lasignega prava) led postklasiéno obdobje do . 565, ko umee Justinian 2.1 Civilnopravno obdobje ius civile - civilno pravo Gre za tiste norme, ki veljajo samo za rimske drZavijane (cives romani). 2 njim se sretamo Ze v zakoniku Xl Plo8é. Zakoniku XIl plo8é so sledili novi zakoni, ki so jih sprejemali Rimiljani liudskih skupSzinah 2.1.1. Zakonik XI, Plos Socialna struktura: . patrieifi- urejajo in vodijo druibo, bogati, manjéina . plebejei ~ vetina, mali kmetje, brez politiénih pravic Plebejel Ze 2godaj zaénejo 2 bojem za izenaéitev s patrciji. Patrciji so vedell, da so Zivijenjsko odvisni od plebejcev (vojaéka obramba, pridelava hrane za prezivetje). To so plebejci izkoristili, Za svoj boj so uporabili secesijo ~ odselitev. Ko je Rimu grozil sovraini napad, so se izselii iz mesta. Patricji so morali popuséatl. Teh izselitev je bilo vez in z vsako so plebejci dobili veé pravic. Tako so se plebeici pravno izenatili s patrcil.Prvié so se plebejci izselll |. 494 p.n.s. in takrat dobill svojega dréavnega uradnika ~ judskega tribuna, ki je skrbel za plebejce, omejeval samovolio patricijey, razlagal je pravo in dell pravico. V tistem éasu pravne norme niso bile zapisane, prehajale so iz roda v rod. Obéutek, da se jih je treba driati, jim je dajala tradicija -> obiéajno pravo — ri uzakonjeno pravo -> vsak sje lahko razlagal po svoje. Naslednji uspeh plebejcev je bil, da so dosegli, da se dologene pravne norme zapisejo in uzakonijo, Nastal je Zakonik XI, Plo¥é, kije edina v Rimu nastala kodifikacija rimskega prava. Ne uzakoni vsega prava, vetina ga je Se vedno kot obiéajno pravo .Vsebuje pa pomembno tematiko in zaznamuje pravni razvoj. V normah zakonika se kazejo takratne trde razmere v druzbi Posega na vsa podrotja (kazensko, sakralno — versko, obligaciisko, stvarno, dedno pravo, pravni postopek) Pravila, ki jh uzakoni zakonik imenujemo 1US CIVILE ali civilno pravo. To so tiste odlotbe, ki veljajo samo za rimske driavijane. Zato to obdobje imenujemo obdobje civilnega prava, Temeljno druibeno celico predstavija druzina Druinski poglavar je pater familias. Podrejeni so mu vsi drutinski lank illus (sin), filia (hal) in vsi nadalnj potomci. Ko pater familias umre, postane vsak njegov moski potomec pater familias svoje rodbine — izrazito patriathalna ureditev. Pater familias ima oblast nad svojo Zeno ~ uxor. Vprasanje o tem ali je Zena pod modevo {in manu) ali oetovo (sine manu) oblasto je v obliki zakona. Ti dve obliki se razlikujeta le formalno, ‘Manus zakon ~ denska izpod oblasti oéeta preide pod moievo oblast. ‘Sine manus zakon ~ Zenska ostane pod oéetovo oblast.Pravno gledano ima Zena enaka pooblastila kot héi. Moz je lahko Zeno ali otroke tudi usmrtil, Vendar pa ni slo 2a popolno samovoljo, moral je sklicati druZinsko sodisée, ki je potem odlotalo o zadevi. Edino pater familias je bil po rimskem pravu sposoben za vse pravne provice in dolénosti- edini je lahko imel premozenje. Vse, kar je pridobil kdo drug, je pridobil za oéeta \V tem éasu je druiba Ze suinjelastnigka. Suzen) je ¥e skoraj lan drutine. 2.1.2 Yudske skupi comitia — Iudska skupstina Komiciaina zakonodoja — upravijajo jo v Ijudskih skupSéinah. Razléne ljudske skupSzine: Kurligtne I. sk, so ostanek preteklosti in imajo le nek ceremonialen znaéaj Sprejemaja zakon o podelitvi oblasti funkcionariem — formalnost. Centurijatne I. sk. so zbori moSkih rimskih dréavljanov, ki so se zbirali v obliki vojaSkih formacij (osnovna je Centurija). Pristojne so bile 2a 2akonodajo, volile so viSje magistrate in odloéale o pritodbah drEavijanov zoper smrtno obsodbo, ki so jo izrekli vigji magistrat (viiji mag. imel tudi pravosodno funkcijo ~ imperium). Ce je bil tujec obsojen na smrt, je bil takoj ubit,ée pa je viji magistrat izrekel smrtno obsodbo drZavijanu, se je ta lahko pritodilna kj. sk. ibutne I. sk. (tribut = okral): zbirale so se v okraiih, Volile so le nidje magistrate, Plebeiski zbor!(concilia plebis) so volili svoje magistrate, iudskega tribuna (494). Sprejemali so zakonodajne sklepe (plebis scitum), ki pa niso imeli splone veljave, veliali so le za plebeice. Sele kasneje so postali veljavni za vse driavliane. Prediog zakona je skup&tini predlosil magistrat, tam pa so potem o tem glasovali. Odlotala je vetina. Zakon je lahko veljal takoj, ali pa je bil dologen as do veljave (vacatio legis), \V celotnem obdobju imajo zakonodajno mot ljudske skupstine, vendar jih je v obdobiu principata izrinil senat. 2.1.3 Senat Senat je stara institucija rimske dréave. Slo je za zbor starih izkusenih rimskih driavlianov. Dolgo Zasa so ga sestavijali predstavniki najbogatejsih druzin, kiso praviloma preden so prisliv senat prehodili celotno upravno pot. V obdobju republike senat nima zakonodajne oblasti~ ima le vlogo posvetovalnega telesa. Senat de facto odloéa o 2unanjj politiki in delno tudi o notranji politiki. ladaja svoje sklepe (senatus consulta}. Senatovi sklepi (SC-Senatus Consulta} ‘obvezni, nimajo moti zakona, vendar utinkujeio na podlagi senatove avtoritete. Na zagetku razvoja rimskega prava je moral senat potrditi zakon sprejet v ljudski skupStini. Kasneje so to| ‘omejil, tako da je senat sprejel le prediog zakona 0 katerem je potem razpravijala ijudska skupstina. V obdobju principata pa je dobil zakonodajno moz. 2.1.4 Magistrati visi . diktator (1) : konzul (2) + praetor: ° mestni (praetor urbonus) ° tujski (praetor pregrinus) igi + eenzor (2) + kvestor (2) + fjudski tribun + korilski edit + plebejski edit Rimski magistrati so drZavni uradniki von v judskih skupééinah, Logimo dve skupini vigje in nisje. Vig imajo vthovno oblast (pravosodna funkcija)- imperium (odloéal 0 zivljenju in smrti, vojni...). Rimski birokratski sistem je raznamovan 7 obliko piramide in sistemom kolegialnost (vsaj 2 na ist funkeli~ en nadzira drugega, prepreti ‘samovolinost 2 ugovoram ali vetom). Funkeija je Easovne omejena (ponavadi eno leto) Samovoljo prepreéuje tudi piramidalni sistem. Tudi moderni sistemi poznajo Easovno omejevanje funk, saj tem prepretijo prilaSéanje oblasti. Rimljani so s bali, da bi drZavni uradniki zlorabili oblast. Dréavo sta vodila dva konzula, ki sta predstavijala vrhovno oblast ~ pravno, izvréiIno, sodno, vojako oblast. Vsak konzul je lahko svojemu kolegu iarekel intercessio ~ ugovor all pa veto. Samo kadar je Rimu grozila nevarnost so postavili diktatorja (samo 6 ‘mesecev), Pretor je dr#avni uradnik, ki je doléan skrbeti za potek pravdanja. Na zaéetku je eden (mestni—urbanus) potem pa Se drugega (tujski- peregrinus). Cenzorja sta opravijala popis prebivalstva, urejala volaske zadeve, Kvestorja sta bila v zaéetku pomoznika konzulov, kasneje pa so kvestorji tudi preugevali umore in se kvarjaliz dréavno blagaino, Funkcija edilov (korlski, plebejski) je bila skrb za trg, za katerega so lahko skrbeli fiziéno in tudi tako, da so imeli pravico za reSevanje sporov. Magistrati so imeli temeljno dolénost in pravico, ki je imenujemo lus edicendi — pravica objaviianja ukrepov za urejanje Zvljenja v dréavi. Izdajali so edikte, ki je ‘objava liudstvu s katero se uredi dologene probleme. Pomemben je edikt, ki ga izda pretor. 2.2 Praetorsko pravo — honorarno pravo (201 BC- 27 BC) ' irjenjem in razcvetom gospodarstva, civilno pravo novonastalih odnosov ne resuie zadovoliiva, Pojavi se potreba po nover pravu. Na prizori8ée pride pretor (postavijen za 1 leto), kina zagetku svojega leta izda edikt v katerem pove liudstvu katerih smernic v pravosodju se bo drial. Sporoéal je kdaj lahko priéakujejo pravno varnost,.. Ta edikt (bela tabla) so postavilina forum. Z ediktom je uvajal novo plast prava, Najprej je operiral s Civilnim pravom (tu je nefleksibilen postopek), pretor pa ima mofnost pravo dopolnjevat. Praetorsko pravo ne razveljavlja ampak samo korigira civiino pravo in v njem zapolni vrzeli ter ga dopolni. Praetor v svojem ediktu vedel mnogo novih institutov (sistem dedovanja, pretorska lastnina, posestno varstvo). Tako je staro civilno ppravo $e Zivelo v novih razmerah. Pretor ni zakonodajalec, zato pretorsko pravo ne velja namesto civilnega prava, Rimljani so izredni tradicionalist, To velja za pravo, ker ga Stejejo za del svoje nacionalne identitete, kar jih loZi od barbarov. Zaradi tega ga nogejo radikalno spreminjati. Derogacijska kavzula (preklic starega zakona) je zelo redka, saj so poéakali, da je star pregel v pozabo, saj so ratunali, da je nov zakon boli. Praetor je deloval ie pred obdobjem pretorskega prava in Se po njem. Praetorsko pravo je odlozilno vplivalo na obdobje med 201 BC (punske vojne) do 27 BC (principat), Orodje pretorja je edikt, Veljal je eno leto, Pretoriiniso bil Solani pravniki, zato uporabijo tudi stare edikte, Poznamo tri viste ediktov: . Edictum perpetuum (trajni) - na zaéetku leta, velja eno leto, izgubi mot znastopom novega pretorja . Edictum repentum (nenadni) ~ dopolnjuje . Edictum tralaticium (preneseni) - jedro, ki se prevzema iz starega v nov edikt, prevzema jh vsak pretor Edictum perpetuum v Julijanovi redakelli (Hadrijan 117-138) - Cesar Hadrian je pretoria omeii,saj je dolozil, dda se besedilo edikta ne sme spreminiati. Zapisat ga je moral jurist Julian. Tu se pojavi dvojni pomen pojma Edictum perpetuum. Spremembe so bile dovoljenc le izjemoma s cesarjevim dovoljenjem. Pravni postopek, ki ga uvede pretor ~ FORMULARNI POSTOPEK \Vsaka civiliirana druba mora uredit vpratanie reSevania sparov. Postaviti mora dolotbe, kaj je dovoljeno, kaj ne, kako bodo organi oblast ukrepal, poskrbeti mora tudiza postopek, pot po kateri se razreli spor. Leaisokcliskl postopek (star postopek, cvilne dobe, prece|formaliziran, tog, vsi se na podlagi posebrih toXb) pretor zamenia 2 novim sistemom, ki ga imenujemo formularni postopek. Temeliina tofbeni formull Delise na dva dela: pred pretorjem (in lure) in pred sodnikom (apud iudicem). Postopek pred pretorjem se je Konéal ‘posebnim aktom (ltis contestatio) in to je bil temeli zagetek postonka pred sadnikom. Primer: Dva Rimljana prideta v spor glede lastnine suinja. 8 poseduje suinja, A trdi da je njegov astnik. Ponoti je suzen) od A pobegoil kB, ki ste ga nato tam nail. Sosed ga noée i2rodt, klub papirjem. (v neraaviti druzbi bi obvelal zakon motnejSega). Rimiljana sta morala priti pred pretorja,kije bil zadolten za pravno kvalfkacio spora in je glede na vrsto spora_strankama dal pravno stedstvo ~ actio . Ugotoviti je moral viogo tozenca in toznika Aje tofnik— aktivna legitimacia (ist, ki lahko naperi doloéeno to3bo}, 8 je tofenec — pasivna legitimacija (List, proti kateremu se tozba naperi). DoloZit mora tudi osebo sodnika (stranki se dogovorita; sodniki so bili laiki ki jim je vetina judi zaupala, visokega moralnega ugleda). lzdal je tozbo, po toxbeni formu iz svojega edikta, ki je navodilo sodniku, kako naj razreSi dologen spor. Za spor lastninske pravice obstaja to¥ba rei vindicatio, Pretor nalaga sodniku naj obsodi to¥enca, ée se izkade, da je totnik res lastnik, de se to ne izkate, nal tozenca oprost. Dogovor o tem se imenuie ltskontestacija - gre 2a pravno pogodbo. Zlitskontestaciio se konéa postopek pred pretoriem (pomemben trenutek). Je podlaga za zaéetek postopka pred sodnikom. Sodnik tugotavija dejstva (dejanska plat primera) in patem bo glede na ugotovitve razsodil na podlagi to¥bene formule. Todnik bo moral dokazat lastninsko pravico. Govorimo o dokaznem bremenu = dolénost dokazat navedbe, dejstva (pomembni vpraéanje kdo dokazuje). Dokazujetst, kinekajtrdi A mora dokazat, da je suken)njegov. Dokazovanie lastninske pravice — Probatio (dokazovanje) diabolica(vraije dokazovanje). Ce dokaie lastninsko pravico, bo to¥enec obsojen. Velja naéelo omnis condemnatio pecuniaria (vsaka obsodba je denarna), zato tozenca pi bilo mogote obtotitina vinitey stvar. Toenec se je lahko resi obsodbe s prostovolino vnitijostvari,saj je tozbena formula vsebovala dostavek restitutorno klauzulo, na podlagi katerega je moral sodnik, todenca pred obsodbo najprej pozvat naj stvar vine. Ce je stvar prostovoljno venjena je zadeva zakljuéena. Ce 'ba to¥enec kijub pozivu ne vine lastniku stvari, potem je obsojen na platilo denarnega zneska, Znesek so doloéali ne na podlagi njene trine vrednosti, veljala je subjektivna vrednost ~stvar se oceni na podlagi koliko je vredna za toinika. Tudi tozenec je lahko navajal svoja dejstva ~ tak ugovor, ki ga je predvidel pretor se imenuje exceptio. Formularni postopek je tipiéno kontradiktoren ~ vsaki stranki je omogoéeno, da predstavi svoje orgumente, dokaze. Se danes poznamo naéelo audiatur et altera pars ~ naj se sliSitudi druga stran. 2.3. Klasiéno pravo (27 BC - 300 (230) AD) Zatne ses cesarjem Avgustom. Obdobje zaznamujejo rimski klasitni pravniki To so prebivalei Rima, laki ki se posvetijo prougevanju prava. To je novost, saj so se pre] s pravom ukvarjali svezeniki, ki so hranili obrazce in dajali nasvete glede pravnih vpraSani. Tako delovanje svetenikov imenujemo kavtealna jurisprudenca, (Nasprot i je regularna jurisprudenca ~ prizadevanje pravnikov, da bi pravna pravila izrail v kratkih stavkih ~ egulah.} Potem pa so se potasi s pravom zateli ukvarjatilaiki. V tem obdobju je rimska druzba na vehuncu. Pojaulia se velika potreba po tolmagenju pravnih norm in tukaj nastopijo uéeni pravniki. Dajejo nasvete, svetuiejo v postopkih, svetuiejo praetoriem, proufuieio pravo, pigejo pravne kniige, izdajajo uébenike responsa ~ pravni odgovor, ki ga da pravnik V delih teh pravnikov je rimsko pravo doseglo vrh. Gre za izrazito jasne, pravno logiéne resitve konkretnih ‘primeroy; tudi pravni jezik je 2redno kvaliteten. Danaénja pravna kultura potiva na tem, kar so oni ustvaril Cesar Avgust je zelo cenil pravnike in je podelil dvema pravnikoma: Labeu in Capitu pravico ius ex auctoritate prlncips respondend— provico dajat! odaovor z avtoriteto kot bi dal to odgovor cesar sam. Sodnik ni bil ‘pravno vezan na tak odgovor, vendar pa je de facto imel ta odgovor moéno avtoritetno mot. Rimski pravniki so se deli v dve Soli . Sabinjanci (Capito) . Prokulljonci (Labeo) Razlika med njimi je zanemarljiva. Pokaze se le v primerih, ko ni mogoée dati enotnega odgovora (kdaj se otrok rodi tiv, kdaj postane kdo poslovno sposoben...) Justinjan je hotel poenotiti mnenja obeh Sol, vendar mu to ni popolnoma uspelo. Kiasigni pravniki . ‘pred Hagrijanom (117 AD —138 AD} © Labeo = obravnaval je pontifikalno pravo, napisal je komentar Zakonika Xil. ploSé, k ediktom mestnega in tujskega pretorja, objavilabirko svojih odgovorov. Zapustil je 400 knjig spisov. © Sabin ~ sistem rimskega prava (Libri ad sabinum), komentiral je edikt mestnega pretorja, objavil zbirko svojih odgovoroy, objavil zbirko svojih praktiénih in Solskih primerov. Po njem se imenuje Sola sabinjancev. © Julijan ~ pretor, konzul; pretorsko in civilno pravo (Edictum perpetuum) © Celsus— Juljanov tekmec, pretor, dvakratai konzul, vdelu Digesta obravnava praetorsko in civilno pravo . po Hadrijanu: ° ‘Pomponij — obsirno komentiral civilno pravo in edikt, eno od njegovih del vsebuje edini prikaz razvoja rimskega prava do Hadrijana ° Goj ~ obravnaval cvilno in honorarno pravo; Galeve instituelie ° Papinjan ~ zbirka Solskih primerov, zbirka praktiénih primeroy, imeli so ga za najboljSega klasiénega pravnika ° Pavel - objavil 86 spisov, obravnaval civilno in pretorsko pravo, monografije k posameznim zakonom in senatovim sklepom (SC). ° Ulpijan - obravnaval civilna in honorarno prave; iz prakse in i2 Solskega pouka je objavil response ;(Liber singularis requlorum) *ZAKON NAVAJANJU (426) uposteva Gaja, Papinjana, Pavia, Ulpijana in Modestina Goj je napisal delo Institutionum comentarii quattuor — Gajeve institucje. To je bil pravni uebenik, razdeljen 113 4 kajige, ki vsebujejo: 1. knjiga: osebno, rodbinsko, varusko, skrbnisko pravo 2. in 3. knjiga: stvarno, obligacijsko, dedno pravo 4, knjiga:civlni pravni postopekGajeve institucije so pomembne, ker je delitev snovi presla preko instituc cesaria Justinjana v moderne kodifikacije civlnega prava v 19. stoletju. Pomembne pa so tudi zato, ker so ene lzmed treh ohranjenih del klasignih pravnikov zunaj Justinjanovih Digest. V obdobju principata dobijo senatovi nasveti polozal pravne norme. Zakonodajalec postane senat od cesaria Tiberia (I, 14), ko zatnejo priznavati senatovim sklepom znaéaj zakona. Potasi zaénejo neformalno priznavati ‘znataj zakona tudi cesarskim aktom s katerimi ureja tiviienje v drZavi(formalno niso obvezen pravni vir, ker cesar ni zakonodajalec). Neformalno pa se priznava cesarskim konstitucljam mot od cesaria Hadriiana (117. 138) dale. Cesarske konstitucle: . Edikt - splona objava ljudstvu (praviloma naslovljen na zirok krog prebivalstva; lahko je dolotil popis, 212 podelilrimsko dréavijanstvo} Genome . Dekret — sodba (kar je razsodil cesar; kmalu so za¢eli priznavati, da ob enakem primeru raasodijo enako; sodnik je moral soditi tako kot je sodil cesar : Reskript ~ odgovori, ki ih je s cesarjeve pisarne dobil posameznik na vpraanje kaj je veljavao _pravo (kar je cesar odpisal je bilo potrebno obvezno spoitovati— cesar je na nek natin ustvarjal veljavno pravo) . ‘Mandat ~ narotilo, ki ga da cesar dréavnemu uradniku pred nastopom njegove slube (pomembno pri magistratih, ki so upravijali province) in tudi tem narotilom séasoma priznajo obvezno zakonsko m 2.4 Postklasiéno obdobje (300 (230) AD — 527 (565) AD) ‘Edin zakonodajalec je CESAR=> CESARSKE KONSTITUCUE, Obdobje dominata je obdobje propadania imperija, Zato opazamo tudi upadanje kvalitete prava. Zmeda je bila 1a vseh podrodi in tudi na pravnem. Ni kvalitetnega prava, zato posegajo po pravu iz klasiéne dobe, kije dobro. Zbrano pa je v delih klasiénih pravnikov. Klasiéni pravniki so veliko pisali in imeli so razliéna mnenja, zato se je polavila teFava, Koga upoStevati. Te¥avo je odpravil Zakon o navajanju (426). Izdala sta ga Teodor. in Valentinjan ll. Dolozal je, kaj mora upoStevati sodnik pri obravnavanju primera. Upostevati mora mnenja 5 pravnikov: Papinjana, Pavia, Ulpijana, Gaja in Modestina. Ce so si mnenja razliéna, odloéa veéina, ée pa ni vetine (ker se kateri od pravnikov glede problema ni opredelil, odloéa Papinjanovo mnenje. Ce pa se tudi Papinjan ne izrete 0 problemu, lahko sodnik odlozi po svoje. V tem obdobju ni drugih zakonodajalcev kot cesar (senat ni vee zakonodajal celaten rezultat cesarske zakonodaje leges. To obdobje karakterizira vpiv kr rodbinskem pravu). Na zagetku nj 2birk cesarskega prava, zato so lz Eisto praktignih zakonov, posamezniki prigeli zbirati cesarske konstitiucije. Ce konstitucije zbere zasebnik, je to zasebna zbirka, ée pa jh 2bere cesar, je to uradna zbirka. + CODEX GREGORIANUS (295) zasebna zbirka, vsebuje cesarske konstitucije od cesarja Hadrijana do Diokleciana (117 AD-300 AD) + CODEX HERMOGENIANUS (293-94) zasebna zbirka, vsebuje konstituclje cesarja Diokleciana in soviadarjev (dopolnjeval Gregorijev kodeks-300 AD) + CODEX THEODOSIANUS (438) uradna zbirka, vsebuje konstitucije od Konstantina dalje (nastala v letih 313- 438), + CODEX IUSTINIANUS (529) uradna 2birka (vsebuje vse takrat veljavne CESARSKE KONSTITUCUE) ). Poasi zaénejo imenovat anstva na pravo (v suZenjskem in 24.1 Justinjan Cesar Justinian jeizredno pomemben viadar. Je utemelitelbizantinskega cesarstva. Je predstavnik boga na Zemj. Reformiral in utrdil e voisko, pospeiilin utrdil je gospodarski razvol Stem je ustvaril ugodne razmere 2a razvo) kulture, znanosti. Bizanc je zaznamoval veiji prostor. Za pravo je pomemben zato, ker je dal kmalu koje ‘ridel na oblast brat in uzakonit use veliavno rimsko pravo. Zavedal se je da motna driava temeljina dobrem, trdnem pravnem redu. Zato ga Stejemo za najpomembnejega kodifikatorja. Tud s tem temeljem je prispeval k razevetu in obstoju Bleantinskega cesarstva. Najvedja zasluga je v tem, da nam je obranil imsko pravo, sa} brez njega ne bi bili na dana stopnii prava(vsaj za kontinentalni sister). Ceprav je v éasu cesarja Justinjana v Vehodnem delu cesarstva Ze previadovala grStina, prava ni dal prevaiat (jezik je v pravu namret izredno pomemben). Rezultat njegova dela imenujemo Justinfjanova kodifikaclja- sestavljena je iz treh deloy:+ CODEXIUSTINIANUS (529) - vse takrat veljavne cesarske konstitucije. Ta kodeks je odpravil vse preinie kodekse. L. 534 je bil revidiran in izbrisane so bile ponovitve in napake (codex repetite praelectionis). + DIGESTE (533) - vsebujejo odlomke iz del Klasiénih pravnikov. V digestah je Justinijan wzakonil pravo iz spisov Klasiénih pravnikov. + INSTITUCHE (533) - pravni ucbenik, ki hkrati velja kot zakonik. Bila je povzeta vsebina kodeksa in digest. V svoj institucje je Justinjan prevzel velik del Gajevih instituci Ko je bila Justinijanova kodifikacija ustvarjena, je Justinian ge vedno izdaial kratke zakone (novele), s katerimi je dopolinjeval kodifikacio in jo spreminjal. Novel ne Stejemo v Justinjanovo kadifikacijo. V srednjem veku je skupaj 2 novelami Justinjanova kodifikacija dobila ime Corpus Juris Civili (CIC), lex posterior derogat (razveljavija) legat priori— kasnejSi zakon razveljavija prejénjega ~ to je vellalo le v odnosu med kodifikacijo in novelami Zunaj Digest so ohranjena le 3 dela: Pavlove Sentence, Ulpinjanove Regule in Gajeve Institucij. 24.2. Digeste (533 AD) V digestah da Justinijan zbrat odlomke spisov rimskih klasinih pravnikov. Zbirali so jh profesorii, nadzoroval ih je Tribonjan. Komisija dobi nalogo, naj iz vseh spisov izbere tisto kar je praktiéno uporabno. Lahko so jh tudi zavestno spreminjali ~ take zavestne spremembe so interpolacije. Interpolacije so pomembne za odpravo ponavijanja, prilagajanje zastarele institute éasu, usklajujejo razliéna mnenja, Razliéna mnenja se imenujejo kontroverze. Z interpolacijami so se borili proti antinomijam (nasprotovanje dveh zakonov, ko dva zakona turejata eno vprasanje na dva razliéna natina, kar povzroéa neskladja v pravnem sistemu). Ni samo zbral ‘ampak je to tudi uzakonil, tako da so odlomki dobili znaéaj obvezne pravne norme. Zunanjo delite Delijo se na 50 knjig, ki se delijo na naslove, ti pa se delijo na odlomke (fragment). DaljSi odlomki so razdeljeni Se na paragrafe. Kot naslov so postavili nek pravni institut oziroma nek zakon, problem, potem pa so pod ta naslov razvritali odlomke klasiénih pravnikov. Citira se na sledeé natin: D. 9, 2, 77, 15, Ulp. libro ad edictum digeste > — knjiga > — naslov > odlomek > paragral > —_inskripeja rnamesto D = digeste je lahko |= institucije ali C= codex ; pri paragrafih pomeni pr. = principum ~ prvi paragraf; Inskripelja pove od kod je bil fragment prevzet v Digeste Notranja delitev (Pove nam po kakénem vrstnem redu si sledijo fragment (odlomki) znotral posameznega naslova, RazvrSéeni so bil) Odlomkio civilnem pravu (odlomki iz spisov klasiénih pravnikoy, ki zadevajo civilno pravo) > Sabinova masa . ‘Qdlomki o honoramem pravy -> ediktna masa (libri at edictum) . ‘Odlomki jz responzne literature (odgovor juristov, response)> Papinjanova masa . Toko opredelivi sisi (odlomki, ki jh je te3ko uvrstitiv eno izmed zgornjih mas) > dodatna 24.3 Gréka dela Justinjanova kodifikacija fe obseéna in zato nepregledna. Ceprav je Justinjan to prepovedal so zateli sestavijat iavletke v Grikem jeziku. Potasi zaénejo Bizantinski cesar, ki so sledili ustinjanu izdajat zakonike v GrStini + EKLOGA, 726 ali 740, Leon Ill in Konstantin V.; Paveema nekaj odlozb iz Justinjanove kodifikacje, Se vez pa dodaja novih. Zanimivo je poglavje o kazenskem pravu, kjer se motno vidi vpliv vzhoda. + PROHIRON, okoli 878, Bazil |. Makedonski; Zajema isto materijo kot Ekloga + BAZILIKE, pripravijati jh je za¢e! Bazil, kona pa jh Leon IV. ok. 892; Povzeta je najvainejéa vsebina Justinjanove kodifikacije, razen delitve na kodeks, digeste in institucije + HEKSABIBLOS; ok. |. 1345; Zell zajeti celotno takrat veljavno rimsko pravo. Od 1835 do 1946 velja v Gréiji kot zakonik, 2.5. Recepcija rimskega prava Po propadu Zahodnorimskega cesarstva Rim zavzamejo barbari. Na obmotju imperija zaénejo nastajat kratkotrajne barbarske drlavne tvorbe. Barbarski viadarji so zaéeli za svoje podanike sestavjati pravne zbirke pponavadi zbirke obitajnega prava, ki so zajemale tudi rimsko pravo. Rimsko pravo so zajemale, ker je Se vedno velial personalni princip (vsakdo je nosil pravo s sebo| ~ pravo skupnosti je veljalo kamor koli je Sel; danesteritorialni princip). Tu je tivelo Se veliko Iudi, ki so se Stell za potomce Rimljanov, zato tie zapisi vsebujejo rimsko pravo. To pravo je izgubilo vso kvaliteto, je zjemno preprosto, vulgarno pravo. Zanimanje za rimsko _pravo ofiviv 11, stoletiu. To je obdobje razcveta. Relativno hitro se za dologen del Evrope razmere spremenijo ~eveteti zaéne obrt, trgovina, dvigne se blaginja(S itallanska mesta). Skladno se pojavi zanimanje za umetnost, znanost. Obdobje dobi oznatbo renesansa na podrot|u znanosti. V ta sklop sodi tudi ponovno ofivlien zanimanje 2a rimsko pravo. Znova odkrijejo zapise Justinjanove kodifikacije, Pojavijo se posamezniki, ki prignejo rimsko pravo preuéevati. Preuéujejo ga zato, ker ugotovijo, da je praktiéno uporabo. Digeste so zakladnica ‘odgovorov na pravna vpraiana razvite druibe. Takratno srednjevesko pravo je neuzinkovito, nekvalitetno, kar se tige urejanja novonastalih odnosov. Temeljna znatilnost je njegova razdrobljenost (partikularizem ~ vsak teritorij ima svoje pravo, ni centralnega organa). To je pravo, kine daje ustreznih odgovorov. Tu posezejo po rimskem pravu, vse adgovore najdejo v Justinjanovi kodifikacij, Rimsko pravo ureja pred mnogimi stoletj zelo podobne (ekonomske) odnose, kiso nastaliv srednjem veku. Prve uéenjake, kizatnelo preuéevat Justinjanovo kodifikacijo ob uporabi sholastiéne metode imenujemo glosatori. Postavili so temelje evropske pravne znanosti. Ime so dobill ob svojem delu — bodisi ob rob bodisi v vestice so pisalirazne razlage. . Glossa marginalis ~glosa pisana na rob . Glossa interlinearis ~ medvrstiéna glosa Obdobje glosatorjev traja od 1100 do 1250. Ze glosatorji oblikujejo idejo, da je rimsko pravo, kije obée veljavno pravo, ki ga lahko uporabimo vedno, kadar domate pravo ne nudi ustreznega odgovora (uporablja se subsidiarno). Ena od zaslug glosatorjev je tudi razvoj znanstvenih mehanizmov s pomotjo katerih ie rimsko pravo poéasi prodiralo v prakso. Delali so pravni sistem iz mnotice kazusov - sistem je nekaj statiénega. Ena od temelinih zaslug je dejstvo da so svoje znanje prenasali naprej, Prigeli so ustanavijati pravne univerze, npr. v Severn Italii prva v Bologri. fz seh delov Evrope so se uli na teh univerzah in v relativao kratkem éasu se je v rimskem pravu izobrazilo veliko Stevilo liudi. To je po dolgem éasu prvi sloj Solanih _pravnikov, ki so poéasiizrinili neSolane pravnike. Sluibe so dobili povsod po Evropi, tam so te uéenci uporabliali rimsko pravo, tako da pride do recepcile rimskega prava (ponovna ofivitev). Recepcija (ponovna ofivitev) traja ‘od konea 12. stoletia pa vse do velikih kodifikacl prava, ki so nastajale v Evropi v 19, stoletju. Ta prodor rimskega prava so juristi pospefevali, Pomemben trenutek v obdobju recepcie je v 16. stoletiu odlotba vrhovnega sodiséa, ki pravi, da mora sodi8ée razsojati po lokalnem pravu, ki ga morajo stranke dokazati, ddrugaée naj pa odloéa rimsko pravo. Zato je dejansko v praksi rimsko pravo dobilo prednost. Pravo, ki velja v tem obdobju je obée pravo => rimsko pravo je bilo najpomembneise, poleg tega pa se je upostevalo Se kanonsko pravo in langobardsko fevdno pravo. Rimsko pravo so zajemali iz najbolj znanega glosatorskega dela izpod rok Accursiusa ~ Glossa ordinaria. Accursius je zbral vse obstojece glose, dodal je svoje in s tem postavil temelje 2a recepcijo. Lombardsko fevdno pravo ~ gre 7a pravila, ki so veljala na podroz|u Lombardije. Obée ni obiéaino. Glosatoriem so sledili postglosatori| {komentatorj) pisali naj bi le kamentarje komentarjev, vendar so pomemben élen, saj strmijo k povezavi rimskega prava s takrat veljavnim pravom (praktitnost). Njhovo ‘obdobje je od 1250 ~ 1500. najpomembnejéa predstavnika sta Bartolus in Baldus. Rezultati recepcije so bil olan juristi so se 2aposlovali v celotni Evropi, imeli so enoten pravni vt, delovali so na podlagi enake pravne metode, skupen jim je bil jezik (Iating¢ina) in tako udejanjali na tem celotnem evropskem teritoriju ideal unificianega, poenotenega prava (danes ideal), Vellke kodifikacije civilnega prava, kiso nastale v 19. stoletju 0 prekinile obdobje recenciie. Namesto obéega prava so se uporabljala dologila novin zakonikov. Ko je zakonodajalec pravila uzakonil obée pravo ni prisle vee v postev. Zakonodajalec ni uzakonil revolucionarnih zadev. Upostevali so znatilnosti druzbe za katero so izdani. Nikjer se niso mogli ogniti rimskemu pravu. Te temeljiso preslitudi v moderne kodifikacije, Dvojnost pojma civilnih kodifikaci: danes je to zasebno pravo; velik del je obligaciisko pravo ( v njem rimsko pravo pusti najveé sledi); v Rimu je bil pojem Siri. Obéi Dréavijanski Zakonik je nastal v zaéetku 19. stoletja in je veljal pri nas z novelami v Kraljevini Jugoslaviji tere v socialistiénem sistemu. Nadomestil ga je Zakon o Obligacijskih Razmeriih, tega pa pred kratkim Obligacijski Zakonik (tudi ta ima tradicijo na rimskih pravnih temeljih). Rimsko pravo je prek recepcije zaznamovalo evropsko moderno pravo. SPLOSNI DEL 1 Pravna dejstva Pravna dejstva so dejstva, ki Imajo pravne posledice. To so pravnl dogedKi, pravna dejanja - posegi v stanje, ki se spremeni; nastanejo po voli strank. Logimo dovoliena (pravni posli), nedovoljena (delikt ali ziotin), ali pa