Dhammapada

DHAMMAPADA
Pot Postave
Buddha Gotama
prevod:
Bhikkhu Hiriko
Dhammapada – Pot Postave
Prevod iz palija: Bhikkhu Hiriko
Za brezplačno distribucijo
Sabbadānaṃ dhammadānaṃ jināti
Največji dar je dar resnice.
Izdaja:
Gozdni Samostan Samanadipa
Goljek 3, 8210 Trebnje, Slovenija
www.slo-theravada.org/samanadipa
Knjiga je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani

www.slo-theravada.org
© 2019 Gozdni samostan Samanadipa
Slika Buddhe na naslovnici:

‘Buddha as medicant’, ki jo je naslikal Abanindranath Tagore,
prvotno objavljeno v knjigi Myths of the Hindus & Buddhists (1914),
Sister Nivedita in Kentish Ananda.
To delo je pod licenco Creative Commons:

Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Glej stran 143 za več informacij glede dovoljenja in omejitev znotraj te

licence.
Proizvedeno s programom LATEX. Besedilo je v pisavi Alegreya in

Rosarivo, v distribuciji z SIL Open Font Licence.
2019, Prva izdaja

POSVETILO
Moji mami in mojemu očiju

Marini in Marjanu Korelc
in pokojnima babicama
Ančki Jerič (1926 - 1998)
in Pavli Korelc (1932 - 2016)
V družini mati in oče,

ki sta sočutna do svojih otrok,
sta prva učitelja, častivredna
in resnično pravi Bog.
Pametni ju počasti na božji način:

z darovano hrano in pijačo,
z oblekami in z zatočiščem,
z zdravjem in čistočo
in z umivanjem njunih nog.
Modrijana, ki opravlja takšna dejanja

za svojo mamo in očeta,
se hvali tu na zemlji
ter se veselje širi vse do nebes.
Itivuttaka 106
KAZALO
Spremna beseda prevajalca ix
DHAMMAPADA xiii
1 · Pari 1
2 · Pazljivost 7
3 · Um 11
4 · Rože 15
5 · Bedak 19
6 · Modrec 23
7 · Častivredni 27
8 · Tisoči 31
9 · Zlo 35
10 · Kazen 39
11 · Starost 43
12 · Sam 47
13 · Svet 51
vii
Dhammapada
14 · Budni 55
15 · Sreča 61
16 · Ljubo 65
17 · Jeza 69
18 · Madež 73
19 · Sodba 79
20 · Pot 83
21 · Razno 87
22 · Pekel 91
23 · Slon 95
24 · Želje 99
25 · Menih 105
26 · Sveti človek 111
Opombe 123
Slovarček 141
viii
SPREMNA BESEDA
PREVAJALCA
Kljub temu, da je Dhammapado v slovenščino že prevedel

Primož Pečenko in je bila izdana pri Mladinski knjigi, je tu
pred vami novi prevod. Glavni razlog za to delo je želja,
da se te modrosti lahko delijo po Sloveniji brezplačno. Pri
Pečenkovem prevodu sem opazil nekaj odstopanj od palij-
skega originala, tako je bila to tudi priložnost, da se prevod
še malenkostno izboljša in se tako še bolj približa Buddhovim
mislim.
Dhammapada je zbirka naukov v stilni obliki in eden
od najbolj razširjenih in najbolj znanih budističnih spisov,
ki jih je izgovoril Buddha (ki je živel v letih okrog 623 pr.
n. št. do 543 pr. n. št.). Dhammapada spada v zbirko
Khuddaka–nikāye (»Manjša zbirka«), ki je ena od štirih glav-
nih zbirk budističnega kanona. Dhammapada je zbirka 423
verzov, ki jih je sam Buddha Gotama izrekel svojim učencem
in je zapisana v preprostem aforističnem slogu. Antologija
moralnih vodil ali maksim je razdeljena na 26 poglavij s krat-
kimi naslovi kot so Um, Rože, Starost, Sreča in drugi. Čeprav
na prvi pogled ni opaziti povezave, skozi vse verze poteka
temeljna nit, kar postane jasno pri branju besedila.
Te misli so primerne za vsakega človeka in niso name-
njene le za neke specifične religiozne potrebe. Kljub temu, da
ix
Dhammapada
so bili glavni poslušalci Buddhovih besed menihi in nune, so

v tej zbirki modrosti, ki niso le za tiste, ki so se odrekli svetu,
niti ne za tiste, ki že sledijo tem učenjem, ampak tudi za tiste,
ki nimajo znanja o Buddhovem učenju, a želijo živeti srečno
in mirno življenje. Buddha se osredotoča na Pot: pot, ki vodi
in ki kaže smer. To niso besede za čaščenje niti niso poe-
tične besede s praznim pomenom, ampak zelo prizemljena
in praktična vodila, ki naj bi jih uporabljali v vsakdanjem
življenju.
V času prevajanja sem imel v mislih ljudi, ki živijo obi-
čajno današnje življenje v tem slovenskem okolju. Buddha
je rekel: »Človek naj ne vztraja na lokalnem jeziku in človek naj
ne potepta običajne rabe« (Majjhima–nikāya 139), zato sem se
izogibal uporabi tradicionalne in strokovne budistične ter-
minologije, ki se bi marsikomu zdela zelo odtujena in bi bilo
zelo škoda, če se bi zaradi tega odtujil tudi jezik srca. Takšna
učenja niso »budistična«! To so učenja za človeka, ki čuti ne-
mir, žalost, tesnobo in trpljenje, za tistega, ki ve, da bežanje
od problemov z opojnimi substancami in čutnostjo ni rešitev,
ampak da je potrebno sprejeti odgovornost za svoje misli,
besede in dejanja. To niso besede iz nebes, ampak besede
iz srca, ki prihajajo od nekoga, čigar srce je že olajšano in to
znanje deli tudi s tistimi, ki se tudi želijo odrešiti bremena.
Tako je tudi namen tega prevoda, da te modrosti sežejo v vaše
srce, v vaše življenje, z upanjem, da boste tudi vi čutili upanje
za mir in to upanje tudi uresničili.
Da se besedilo lahko približa slovenskemu bralcu, sem
za izbiro terminologij uporabljal že prepoznavne in sprejete
slovenske termine, ki pa so tudi del svetopisemske tradicije.
Na primer, deve sem prevajal kot božanstva, Sakkā je nadan-
x
Spremna beseda prevajalca
gel, nad njim pa je Brahmā, ki je za nas enostavno Bog, Māra

pa skušnjavec ali demon. Saṃsāra je eksistenčni tok, beseda,
ki ima korenino sāra, enako kot naša reka Sava, kar pomeni
»tok«. Osvoboditev od te »save« pa je nibbāna ali odrešitev, ki
jo je dosegel nekdo, ki je častivredni (arahant) in je tako postal
svetnik (ariyā).
Besedo dhamma pa prevajam kot »Postava«. Dhammo se
v budističnem okolju običajno ne prevaja, ker se že razume,
da gre za Buddhovo učenje, oz. za Naravo popolnosti. In ker
oba jezika, palijski in slovenski, izhajata iz praindoevropske
korenine, je zato zanimivo videti nekatere povezave med
njima. Torej, dhamma izvira iz besede der in sanskrtske dh; ta
pa je povezana s starocerkvenoslovansko besedo držati. Torej,
dhammo bi lahko tako dobesedno prevedli kot »drža«. To
nakazuje, da gre za nek trden ali neomajen položaj ali stvar;
zato sem se odločil za besedo »postava«, ki je v slovenski
tradiciji prepoznavna zaradi Svetega pisma in gre za (krščan-
ski) »predpis« ali »zakon«. In tako dobimo ime te zbirke:
Dhammapada, Pot Postave.
Prevajal sem iz palija, originalnega jezika budističnih spi-
sov, in uporabljal naslednje vire:
• Originalni tekst prihaja iz Dhammapada Pali Lessons,

Research Center for Digital Humanities, National Ta-
iwan University Library © 1995 – 2018.
http://buddhism.lib.ntu.edu.tw/en/lesson/pali/
lesson_pali3.jsp
• Ponekod, kjer sem imel težave s prevajanjem, sem tudi

zgledoval po prevodu Primoža Pečenka Dhammapada,
xi
Dhammapada
Besede modrosti, Mladinska knjiga (1987) in ponekod

upošteval njegove izbire pri prevajanju.
• Pomoč pri prevajanju nekaterih verzov sem iskal tudi

pri prevodu Thanissara Bhikkhu Dhammapada, a tran-
slation, Dhamma Dana Publications, ZDA (1999).
Za nasvet in pregled teh prevodov pa se bi zahvalil Bojanu

Božiču, Kristini Lazar in Anji Štemberger. Posebna zahvala
gre tudi častitemu Gambhīru, ki je oblikovno pripravil to
lepo izdajo. Za vse ostale napake v teh verzih pa ostajam
odgovoren jaz. In tiskanje te knjige za prosto distribucijo ne
bi bilo mogoče brez velikodušnih darovalcev iz Slovenije in
drugih koncev sveta. Hvala vsem!
Upam, da boste tudi vi čutili mir v srcu pri tem branju, kot
sem ga čutil jaz med prevajanjem in da vas bodo te Postave
vodile k popolni razbremenitvi.
Bhikkhu Hiriko
Gozdni samostan Samanadipa,
Januar 2019
xii
DHAMMAPADA
1
PARI
1-2.
P red idejami je misel,

misel vlada in ustvarja.
Če človek s slabimi mislimi
govori ali deluje,
mu zato nemir sledi
kot voz kopitom vpreženega vola.
Pred idejami je misel,

misel vlada in ustvarja.
Če človek z dobrimi mislimi
govori ali deluje,
prijetnost mu sledi,
kot senca ga nikoli ne zapusti.
3-6.
»Zmerjal me je, udaril me je,

premagal me je, okradel me je.«
Kdor se predaja takim mislim,
bo vedno poln sovraštva.
1
Dhammapada
»Zmerjal me je, udaril me je,

premagal me je, okradel me je.«
Kdor pa take misli opusti,
vse sovraštvo pomiri.
Sovraštvo se s sovraštvom
nikoli ne pomiri,
ampak le z nesovraštvom –
to večna je resnica!
Ljudje namreč pozabljajo,

da prav vse nas čaka smrt –
kdor se tega zaveda,
vse prepire pomiri.
7-8.
Kdor med prijetnimi stvarmi

ne obvlada svojih čutov,
mere v hrani ne pozna
in je nemočen, len,
hitro ga premaga skušnjavec,
kot veter šibko bilko.
Kdor opazi tudi neprijetne stvari,

obvlada svoje čute,
je zmeren v hrani
in ima vero in gorečnost,
ga skušnjavec ne more premagati,
kot veter ne premakne trdne skale.
2
Poglavje 1. Pari
9-10.
Kdor nosi oker oblačilo,

a je nečist, se ne obvlada
in je daleč od resnice,
res ni vreden takega oblačila.
Kdor pa je čist,
poln vrlin, obvladan
in pozna resnico,
res je vreden oker oblačila.
11-12.
Kdor ima nebistveno za bistveno

in bistveno za nebistveno,
napačno razmišlja
in nikoli ne bo prišel do bistva.
Kdor pa v bistvu vidi bistveno,

v nebistvu pa nebistveno,
prav razmišlja,
kmalu bo prišel do bistva.
13-14.
Kot dež premoči

slabo krito hišo,
tako slabo razviti um
premagajo strasti.
3
Dhammapada
Kot dež ne premoči

dobro krite hiše,
tako dobro razvitega uma
ne premagajo strasti.
15-16.
Žaluje tukaj in po smrti,

kdor dela zlo, povsod žaluje.
Ko bo opazil sadove svojih nečistih del,
bo žaloval in imel slabo vest.
Srečen je tukaj in po smrti

kdor si je nabral zaslug, povsod je srečen.
Ko bo opazil sadove svojih čistih del,
bo srečen in radosten.
17-18.
Trpi tukaj in po smrti

kdor dela zlo, povsod trpi.
Trpi z mislijo: »Zlo sem naredil!«
Še bolj trpi v času bolečega soočenja.
Veseli se tukaj in po smrti,

kdor si je nabral odlik, je vesel povsod.
Veseli se z mislijo: »Dobro sem naredil!«
Še bolj se veseli v času prijetnega soočenja.
4
Poglavje 1. Pari
19-20.
Nevednež, ki le veliko govori,

a ne dela skladno z besedami,
je kot pastir, ki šteje tujo čredo –
ta ne pobira sadov meniškega življenja!
Modrec, ki malo govori,

a deluje v skladu s Postavo Narave,
je zapusti strast, sovraštvo in nevednost –
ta dobro razume, je resnično osvobojen,
nič ga ne veže na ta ali oni svet –
ta pobira sadove meniškega življenja!
5
2
PAZLJIVOST
21-23.
P azljivost vodi v nesmrtnost,

nepazljivost pa v smrt.
Pazljivi ne umirajo,
nepazljivi pa so že kot mrtvi.
S tem jasnim razumevanjem,

so modri, ki poznajo svet svetnikov,
vedno pazljivi,
uživajo v pazljivosti.
Le ti, ki so vedno zbrani

in se vestno trudijo,
izkusijo odrešenje,
popolno osvoboditev vseh vezi.
24.
Kdor je marljiv in predan pozornosti,

čigar dela so čista in živi s Postavo Narave,
se obvladuje, je premišljen in pazljiv,
se njegova slava neprestano širi vsepovsod.
7
Dhammapada
25.
Kdor je marljiv in pazljiv,

je discipliniran in se obvladuje,
modrec je postal otok zase,
ki ga ne odnesejo poplave.
26-27.
Bedaki in nevedneži
živijo v nepazljivosti,
modrec pa čuva pazljivost
kot svoj največji zaklad.
Ne živite v nepazljivosti!
Niti ne v užitku in spolnosti!
Le kdor je pazljiv in zbran,
lahko spozna brezpogojno srečo.
28.
Ko modrijan s pazljivostjo
prežene nepazljivost,
se povzpne na grad modrosti.
Tam živi prost žalosti
in gleda tja v dolino
na žalostne neumneže.
8
Poglavje 2. Pazljivost
29.
Pazljiv med nepazljivimi,

buden med spečimi,
hiter kot konj modrec prodira,
za sabo šibke zapusti.
30.
S pazljivostjo je Maghava
postal najvišji nadangel.
Zato vsi hvalijo pazljivost,
nepazljivost pa vedno grajajo.
31-32.
Menih, predan pazljivosti,

ki ne pozna nepazljivosti,
napreduje kakor ogenj,
ki požge tako male kot velike ovire.
Menih, predan pazljivosti,

ki ne pozna nepazljivosti,
se ne more nič več izgubiti,
saj je že na pragu odrešitve.
9
3
UM
33.
V znemirjen in drhteč um
je težko obvladati in zadržati,
toda modrec ga usmerja
kot lokostrelec puščice.
34.
Kakor riba, ki brez vode

trepeta na suhih tleh,
tako je um vznemirjen,
ko je vržen v demonski svet.
35-36.
Težko je zadržati um,

ki je izmuzljiv in švigne, kamor si želi.
Dobro je obvladati um,
saj ti obvladovanje prinese srečo.
11
Dhammapada
Težko je videti um,

ki je subtilen in švigne, kamor si želi.
Modrec budno čuva um,
saj to čuvanje prinese srečo.
37.
Samotni in breztelesni um,

ki je skrit v jami in gre v daljavo –
kdor ga obvlada,
se osvobodi demonskih vezi.
38-39.
Čigar um je nemiren
in ne pozna prave Postave Narave,
brez zaupanja in izgubljen –
njegova modrost se ne bo razvila.
Tisti pa, čigar um je brez poželenja

in misli brez sovraštva,
ki je onkraj zaslug in zla,
je buden – strahu ne pozna.
40.
Ko vidiš, da je telo krhko kot glineni vrč,

si utrdi svoj um kot močno trdnjavo.
Z orožjem modrosti premagaj skušnjavca,
ne da bi si prisvojil njegovo področje.
12
Poglavje 3. Um
41.
Kmalu bo to telo
ležalo na zemlji:
odvrženo in brez zavesti
kot neuporaben hlod.
42-43.
Kar sovrag lahko stori sovragu,

ali sovražnik sovražniku,
takšno ali še večjo škodo
ti prinese napačno usmerjen um.
Kar mati ali oče lahko storita zate

ali drugo sorodstvo in prijatelji,
takšen ali še večji blagor
ti prinese pravilno usmerjen um.
13
4
ROŽE
44-45.
K do bi lahko razumel ta svet,

svet mrtvih in svet
vseh teh božanstev?
Kdo bi našel pravo pot Postave
kot izkušen cvetličar najlepšo rožo?
Izkušen učenec bo razumel ta svet,

svet mrtvih in svet vseh teh božanstev.
Izkušen učenec bo našel pravo pot Postave
kot izkušen cvetličar najlepšo rožo.
46.
Ko vidiš, da je telo kot pena,

ko dojameš, da je kot privid,
potrgaj skušnjavčeve rože in pojdi tja,
kjer te kralj smrti ne najde.
15
Dhammapada
47-48.
Če nabiraš le rože
in si poln navezanosti,
odnese te smrt
kot poplava spečo vas.
Če nabiraš le rože,
in si poln navezanosti
in te tudi užitki ne potešijo,
te obvladuje uničevalec.
49.
Kot čebela, ki nabere nektar in odleti,

ne da bi poškodovala rožo,
njeno barvo ali vonj,
takšen naj bo modrec med ljudmi.
50.
Ne obremenjuj se s slabostmi drugih,

kaj so storili in česa ne,
ampak sodi le sebe,
kaj si ti storil in česa ne.
51-52.
Kot čudovite rože, lepih oblik,

a brez vonjav,
tako so brez sadov
lepe besede brez dejanj.
16
Poglavje 4. Rože
Kot čudovite rože, lepih oblik

in prijetnih vonjav,
tako obrodijo sadove
lepe besede, ki jim sledijo dejanja.
53.
Kot se iz mnogo pisanih rož

lahko spleta mnogo lepih vencev,
naj tudi človek v življenju
stori veliko dobrih del.
54.
Vonj cvetov se ne upira vetru,

niti vonj sandalovine niti vonj jasmina.
Le vonj krepostnih, le vonj poštenjakov
se lahko upre vetru in prevzame vse strani neba.
55.
Sandalovina, lilija,
lokvanj, jasmin:
med vsemi temi vonji
je najboljši vonj vrlin.
56.
Kako šibek je ta vonj cvetov

– vonj sandalovine ali lilij –
v primerjavi z vonjem krepostnih,
ki se širi celo vse do nebes.
17
Dhammapada
57.
Kdor zacveti v vrlini,

biva v pazljivosti,
gre osvobojen s pravim razumevanjem
po poti, ki za demona ne pušča sledi.
58-59.
Kakor lahko sredi smeti,

odvrženih ob prometni cesti,
zacveti lepi cvet
sladkega vonja, ki razveseli srce,
tako lahko tudi izkušen učenec
popolnoma Prebujenega
sredi množice slepih nevednežev
s svojo modrostjo zažari.
18
5
BEDAK
60.
D olga je noč, če bediš,

dolga je pot, če si utrujen,
dolg je eksistenčni tok bedakov,
ki ne poznajo prave Postave.
61.
Če na poti ne najdeš človeka,

enakega ali boljšega od tebe,
potem vadi odločno in v samoti,
saj z bedaki ni prijateljstva.
62.
»Imam sinove in bogastvo,«

je bedak vedno v skrbeh.
Ko pa niti sam sebi ne pripada –
kaj bo z bogastvom?! Kaj s sinovi?!
19
Dhammapada
63.
Bedak, ki misli, da je neumen,

je vsaj v tem že modrijan.
A bedaku, ponosnemu na svojo modrost,
se resnično pravi »bedak«.
64-65.
Čeprav se bedak vse življenje

druži z modrimi ljudmi,
nikoli ne spozna Postave Narave,
tako kot žlica, ki ne pozna okusa juhe.
Če pa se pameten človek
le za hip druži z modrimi,
bo hitro spoznal Postavo Narave,
tako kot jezik takoj okusi juho.
66-68.
Bedaki brez modrosti

so sami sebi sovražniki,
saj počno zla dela,
ki obrodijo grenke sadove.
Delo, ki ni dobro opravljeno,

kasneje obžalujemo,
saj tak način delovanja
prinese jok in obup.
20
Poglavje 5. Bedak
Dobro opravljenega dela,

nikoli ne obžalujemo,
saj tak način delovanja
prinese veselje in radost.
69.
Dokler zlo ne dozori,

bedak misli, da je med.
Ko pa zlo dozori,
takrat začuti svoj nemir.
70.
Čeprav bi bedak mesece in mesece

jedel le konice travnih listov,
ne bi bil vreden niti šestnajstine človeka,
ki je spoznal pogojenost vseh stvari.
71.
Kot mleko, ki se ne sesiri v hipu,

tako tudi zlo takoj ne dozori,
ampak sledi bedaku in ga žge
kot žerjavica, ki pod pepelom tli.
72.
Bedak dobiva znanja,

ki so nekoristna –
svojo glavo si razcepi,
bodočnost si uničuje.
21
Dhammapada
73-75.
Želi si lažni status

in spoštovanje med menihi,
želi oblast nad samostani
in poklone vseh ljudi:
»Vsi naj vedo za moja dela,

tako menihi kot laiki.
Vsi naj se zdaj zavedajo,
da jaz določam red.«
Take misli ima bedak,
poln želja, poln ponosa.
Znanje o dobičku gre v eno smer,

znanje o odrešitvi pa v drugo.
Zato naj menih, učenec Budnega,
ki se tega jasno zaveda,
ne uživa v ponujeni slavi,
ampak vadi sam v samoti!
22
6
MODREC
76-77.
Č e srečaš modreca med ljudmi,

ki opazi tvoje napake
in te nanje opozori,
vedi, da ti kaže na zaklad.
Zato živi s takim modrijanom
in življenje ti bo šlo na bolje.
Naj ti svetuje, naj te opominja

in naj odvrača te od slabih del.
Krepostni ga cenijo,
nekrepostni pa ne.
78.
Ne druži se z zlimi prijatelji,

ne druži se z nizkotneži.
Druži se z dobrimi prijatelji,
druži se z najboljšimi!
23
Dhammapada
79.
V Postavi Narave,
kot so jo razglasili svetniki,
se modreci radostijo
in zato s čistimi mislimi mirno spijo.
80.
Poljedelci vodo usmerjajo,

lokostrelci puščice ravnajo,
tesarji les oblikujejo,
modri pa sebe obvladujejo.
81.
Kot veter ne premakne

trdne skale,
tako modreca ne vznemiri
niti hvala niti graja.
82.
Kot je globoko jezero

čisto in umirjeno,
tako modrec je pomirjen,
ko zasliši besede Postave.
24
Poglavje 6. Modrec
83.
Najboljši ljudje se odrečejo vsemu

in ne govorijo o mnogovrstnih željah:
če čutijo prijetnost ali neprijetnost,
slaba ali dobra razpoloženja,
modri tega nikdar ne pokažejo.
84.
Kdor si ne želi sinov, bogastva, oblasti,

kdor si ne želi pridobiti uspeha z goljufijo,
ne škoduje niti sebi niti drugim,
je kreposten, moder in pravičen.
85-89.
Zelo malo takih je ljudi,

ki gredo na drugi breg.
Ostali le tekajo sem ter tja
in ostanejo na tem bregu.
Človek, ki živi v skladu s Postavo,

in je spoznal dobro razglašeno Postavo,
bo odšel na težko pot na oni breg
in tako za sabo zapustil svet smrti.
Naj se modrec odreče temi

in naj razvije svetlobo,
tako da gre od doma v brezdomstvo,
da gre v samoto, kjer je težko uživati.
25
Dhammapada
Nenavezan, brez želja,

z opuščenimi strastmi, brez vsega,
naj se modrec očisti
vsega, kar um mrači.
Kdor je dobro razvil svoj um

v sedmih dejavnikih Prebujenja,
kdor se je odrekel vsem dobitkom,
se veseli, ko se ničesar več ne drži
in je premagal tok, sijajen,
doseže odrešenje že prav tu.
26
7
ČASTIVREDNI
90.
K dor je prehodil svojo pot žalosti

in je zdaj od vsega osvobojen,
kdor je premagal vse ovire,
v njem ni več vroče bolečine.
91.
Pozorni zapustijo svoje domove,

v njih se nič več ne radostijo.
Kot labodi so, ki svobodno odletijo
iz enega ribnika v drugi.
92-93.
Kdor si ničesar ne kopiči

in res pozna namen hrane,
da je prazna, brez vrednosti,
je osvobojen vseh izbiranj.
Njegova pot je brez sledov
kot pot ptice sredi neba.
27
Dhammapada
Kdor je odstranil vse madeže

in ni več odvisen od hrane,
ki je prazna, brez vrednosti,
je osvobojen vseh izbiranj.
Njegove stopinje je težko najti
kot sledi ptice sredi neba.
94-96.
Kdor ima svoje čute umirjene

kot kočijaž svoje konje,
ničesar ne vrednoti in je brez madežev,
takemu zavidajo celo božanstva.
Kdor sprejme vse enako kakor zemlja,

kdor vztrajen je in trden kot steber,
kdor je čist kot gorsko jezero,
ta ni več v eksistenčnem toku.
Mirne so njegove misli,

mirne njegove besede in mirna dejanja.
Kdor je osvobojen s pravilnim znanjem,
tak človek je resnično umirjen.
97.
Kdor je poznavalec Netvorjenega,

je posekal vse vezi in je brez slepe vere,
uničil je priložnosti in opustil pričakovanja –
tak človek je resnično največji med ljudmi.
28
Poglavje 7. Častivredni
98.
V gozdu ali na vasi,

v dolini ali v gorah –
kjer živijo častivredni,
tam je čudoviti kraj.
99.
Čudoviti so tisti gozdovi,

kjer običajni ljudje ne uživajo.
Tisti brez strasti bodo tam našli radost,
saj ne iščejo čutnih si stvari.
29
8
TISOČI
100-102.
V eč kot na tisoče govorov

brez smisla in pomena,
je vreden en sam smiselni govor.
Kdor sliši tak govor, izkusi mir.
Več kot na tisoče verzov

je vreden en smiselni verz.
Kdor sliši tak verz, izkusi mir.
In več kot sto zrecitiranih verzov

je vreden en verz Postave.
Kdor sliši tak verz, izkusi mir.
103-105.
Nekdo lahko premaga

na tisoče in tisoče ljudi v boju,
a največji zmagovalec je tisti,
ki je premagal samega sebe.
31
Dhammapada
Boljša je zmaga nad seboj

kot zmaga nad drugimi.
Človeka, ki se obvladuje
in se vedno zadrži,
niti božanstva niti duhovi
niti demon skupaj z Bogom
ne morejo premagati
in mu odvzeti te zmage.
106-108.
Človek lahko vsak mesec

naredi tisoč darovanj in sto žrtvovanj
ali pa vsaj za trenutek izkaže spoštovanje
drugemu, ki je sam razvil popolnost.
Izkazovanje spoštovanja je resnično boljše
kot pa sto let žrtvovanj.
Nekdo lahko sto let

v gozdu časti žrtveni ogenj
ali pa vsaj za trenutek izkaže spoštovanje
drugemu, ki je sam razvil popolnost.
Izkazovanje spoštovanja je resnično boljše
kot pa sto let žrtvovanj.
Kdorkoli bi na tem svetu

opravil kakršnokoli žrtvovanje ali obred,
da bi si pridobil zasluge,
vse to ni vredno ene četrtine,
ki jo prinese spoštovanje razvitega človeka.
32
Poglavje 8. Tisoči
109.
Kdor spoštuje krepostne

in stalno časti častitljive ljudi,
povečuje štiri stvari:
življenje, lepoto, srečo in moč.
110-115.
Čemu bi človek živel sto let

brez kreposti in nemiren?
Boljši je en dan življenja,
ki ga živi krepostno in zbrano.

brez modrosti in nemiren?
ki ga živi modro in zbrano.

len in brez volje?
ki ga živi v vztrajni odločnosti.

slep za naravo nastajanja in prenehanja?
Boljši je en dan življenja
z uvidom v naravo nastajanja in prenehanja.
33
Dhammapada

slep za naravo nesmrtnosti?
z uvidom v naravo nesmrtnosti.

slep za najvišjo Postavo?
z znanjem o najvišji Postavi.
34
9
ZLO
116.
H itro išči dobra dela!

Zadrži um od vsega zla!
Že s tem, ko si počasen pri dobroti,
tvoje misli uživajo v zlu.
117-118.
Če človek naredi zla dela,

naj tega ne ponavlja kar naprej.
Naj si ga sploh ne želi,
saj je kopičenje zla boleče.
Če pa stori dobra dela,

naj jih ponavlja kar naprej.
To naj si želi,
saj je kopičenje dobrega prijetno.
35
Dhammapada
119-120.
Hudodelec misli, da dobro živi,

dokler njegovo zlo ne dozori.
Ko pa zlo obrodi sadove,
takrat zlo postane vidno.
Dober človek misli, da slabo živi,

dokler njegovo dobro ne dozori.
Ko pa dobro obrodi sadove,
takrat dobro postane vidno.
121-122.
Ne podcenjuj zla z mislijo,

»Ne bo prišlo do mene!«
Kot se po kapljicah
lahko napolni vrč,
tako se bedak
počasi napolni z zlom.
Ne podcenjuj dobrega z mislijo,

»Ne bo prišlo do mene!«
Kot se po kapljicah
lahko napolni vrč,
tako se pametni
počasi napolni z dobrim.
36
Poglavje 9. Zlo
123.
Kakor se bogat potujoči trgovec

izogiba nevarnih poti
in kakor se boji strupa tisti, ki hoče živeti,
tako naj se človek izogiba zla.
124.
Če na roki ni odprtih ran,

lahko brez škode nosi strup.
Ni zla za tistega,
ki zla ne dela.
125.
Kdor žali poštenega človeka,

zaupanja vrednega in čistega srca,
takemu bedaku se bo zlo povrnilo
kot mivka vržena proti vetru.
126.
Eni se rodijo v človeškem svetu,

hudodelci se znajdejo v peklu,
pošteni gredo v nebesa,
tisti brez madeža pa so odrešeni vsega.
37
Dhammapada
127-128.
Niti na nebu niti sredi oceana

niti v gorski jami –
nikjer na svetu ni kraja,
kjer bi se človek lahko rešil zla.
Niti na nebu niti sredi oceana

niti v gorski jami –
nikjer na svetu ni kraja,
kjer človeka ne bi premagala smrt.
38
10
KAZEN
129-130.
V si se bojijo kazni,
vsi se bojijo smrti.
Postavi se v njihov položaj:
ne ubijaj in ne prosi za uboj!
Vsi se bojijo kazni,

vsi ljubijo življenje.
Postavi se v njihov položaj:
ne ubijaj in ne prosi za uboj!
131-132.
Po smrti ne bo našel sreče

tisti, ki išče srečo zase,
tako da z nasiljem škoduje bitjem,
ki si želijo srečo.
Po smrti bo našel srečo

tisti, ki išče srečo zase,
tako da ne škoduje bitjem,
ki si želijo srečo.
39
Dhammapada
133.
Ne izgovori nobenih grobih besed,

saj se ti grobost lahko povrne.
Prepiranje je resnično boleče,
le nasilje ti povrne.
134.
Kot kakšen počen gong,

ki ga nič več ne pretrese,
prost škodljivih namenov
si dosegel odrešenje.
135.
Kot pastir, ki s palico

žene govedo na pašo,
tako tudi starost in smrt
odženeta bitjem življenje.
136.
Bedak se ne zaveda,
ko počenja zla dela.
A kot ogenj opeče,
tako ga mučijo njegova dejanja.
40
Poglavje 10. Kazen
137-140.
Kdor z nasiljem napada bitja,

ki so pravična in nenasilna,
se bo kmalu moral soočati
z vsaj eno od desetih stvari:
z močno bolečino
in s težko telesno poškodbo,
z zelo nevarno boleznijo
ali celo z mentalno zmedo
in še s težavami z zakonom
in s krutim obrekovanjem,
s smrtjo sorodnika
ali z izgubo premoženja
ali pa mu izbruh ognja
požge njegove hiše
in v času smrti, ko telo razpade,
gre neumnež v svet peklenski.
141-142.
Niti tavanje v goloti, prepleteni lasje, umazanija

niti post in ležanje na golih tleh
niti prah, znoj in dolgotrajno čepenje
smrtnika ne morejo očistiti dvoma.
Tudi če bi človek hodil naokrog v razkošju,

a je miren, zadržan in živi sveto življenje,
je opustil nasilje do vseh živih bitij,
je sveti človek, duhovni človek, pravi menih.
41
Dhammapada
143.
Vsak človek na tem svetu,

ki se zadrži zaradi sramu,
se kot dober konj udarcev biča pazi,
da ne bi bil vreden kritike.
144.
Kot dober konj, ki se ga je dotaknil bič,

bodite trpežni in goreči,
da boste z vero, vrlino in vztrajnostjo,
z zbranostjo in raziskovanjem,
obdarjeni z znanjem in z dejanjem
ter s pozornostjo zapustili ta globok nemir.
145.
Poljedelci vodo usmerjajo,

izdelovalci lokov puščice ravnajo,
tesarji les oblikujejo,
krepostni pa sebe obvladujejo.
42
11
STAROST
146.
Č emu ta smeh, to veselje,

ko pa je vse v plemenih?
Obdaja te črna tema,
zakaj ne iščeš luči?
147.
Poglej v to napihnjeno pojavo,

utelešeno s skupki ran,
z boleznimi in mnogimi predstavami,
a brez obstojnosti in stabilnosti!
148.
Razpadajoče je to telo,
šibko gnezdo, le bolezni,
gnila gmota, ki propada,
življenje s smrtjo se konča.
43
Dhammapada
149.
Poglej na te bele kosti,

ki so odvržene kot buče v jeseni.
Zdaj ko pogledaš nanje,
a si srce še vedno poželi telesa?
150.
Tam je mesto, zgrajeno iz kosti,

ometano z mesom in krvjo.
V njem bivajo starost in smrt,
ponos in hinavščina.
151.
Kraljev voz se obrabi,

tako se stara tudi telo.
A učenje dobrih se ne stara,
saj jo dobri širijo med dobrimi.
152.
Ta neumni človek
se stara kakor vol:
mišice se mu krepijo,
modrost pa ne.
44
Poglavje 11. Starost
153-154.
Nemalokrat sem se rojeval,

iskal sem stvarnika hiše,
a ga nisem našel.
O, boleč je eksistenčni tok!
Stvarnik, zdaj te vidim,

te hiše več ne boš gradil!
Zlomljeni so vsi tvoji tramovi
in streha je uničena.
Moj um je končal z gradnjo,
dosegel sem konec vseh želja.
155-156.
Kdor ni šel po poti svetega življenja

in v času mladosti ni dobil bogastva,
tava kot stara čaplja
ob malem ribniku, kjer ni rib.
Kdor ni šel po poti svetega življenja

in v času mladosti ni dobil bogastva,
je odvržen kot ustreljena puščica
in objokuje nad davno preminulimi stvarmi.
45
12
SAM
157.
K dor se resnično ceni,

naj se zelo dobro pazi.
V vseh treh delih noči
naj bo modrec čuječ!
158.
Modrec naj se najprej prepriča,

kaj je dobro in primerno
in naj bo prost vseh slabosti,
šele potem naj svetuje drugim.
159.
Če bi človek resnično delal,

kot svetuje drugim!
Le tisti, ki obvlada sebe, naj uči druge,
saj je samoobvladovanje resnično najtežje!
47
Dhammapada
160.
Vsak je sam svoj gospodar,

le kdo drug mu lahko gospodari?
Kdor se popolnoma obvlada,
postane končno sam svoj gospod.
161.
Zlo si človek sam stori:

v njem se rodi in iz njega izvira.
Kot diamant trdi kamen uniči,
tako zlo zdrobi bedaka.
162.
Ko se v tebi razraste hudo zlo

kot ovijalka okrog drevesa,
sam si si storil prav to,
kar ti sovragi želijo.
163.
Človek z lahkoto stori

slabe in škodljive stvari,
a dobre in koristne stvari
pa z največjo težavo.
48
Poglavje 12. Sam
164.
Kdor zaničuje nauk častivrednih,

svetnikov, ki živijo pravično,
je pravi bedak, saj se zanaša
na poglede, ki jih je ustvaril,
prepletene kot robida
in mu prenašajo le škodo.
165.
Človek si sam stori vse zlo

in sam postane nečist.
Človek sam konča zlo
in sam postane čist.
Čistost in nečistost sta odvisni od njega,
nihče drug ga ne more očistiti.
166.
Zaradi blagra drugih,

ne glede na to, kako je ta pomemben,
ne prezri svojega blagra.
Ko spoznaš, kaj je pravi blagor,
se temu tudi popolnoma posveti.
49
13
SVET
167.
N e sledi nizkotnemu življenju,

ne predajaj se brezbrižnosti,
ne sprejemaj napačnih pogledov
in ne navezuj se na ta svet.
168-169.
Vstani! Ne bodi malomaren!

Sledi dobremu učenju!
Kdor živi z resnico, je srečen
na tem in onem svetu.
Sledi dobremu učenju

in izogni se napačni poti.
Kdor živi z resnico, je srečen
na tem in onem svetu.
51
Dhammapada
170.
Kot bi videl mehurček,

kot bi videl privid;
tistega, ki tako gleda na ta svet,
kralj smrti ne bo našel.
171.
Pridi in poglej ta svet,

čudovit kot kraljeva kočija!
Bedaki brodijo po v njem,
a tisti, ki razumejo, so brez vezi.
172-173.
Kdor je prej živel brezbrižno,

a potem postal pazljiv,
razsvetli ta svet kot luna,
ko se razmaknejo oblaki.
Tudi kdor prekrije

svoje zlo z dobrim,
ko se razmaknejo oblaki.
174.
Resnično slep je ta svet,

to malokdo zares vidi.
Tako redki pridejo v nebesa
kot ptice, ki uidejo iz mreže.
52
Poglavje 13. Svet
175.
Labodi letajo po poti sonca,

ljudje s posebno močjo letijo v nebo,
modri pa se odmaknejo iz sveta,
premagajo demona in njegovo vojsko.
176.
Ni zla, ki ga ne bi storil,
kdor je izgovoril neresnico,
ki je z besedo tako grešil
in s tem prezrl drugi svet.
177.
Skopuhi ne gredo v božanske svetove,

ti bedaki radodarnosti ne hvalijo.
A modrec uživa v radodarnosti,
zato srečen je na tem in onem svetu.
178.
Bolje kot imeti oblast nad deželo

ali moč nad celim svetom
ali celo užitke v nebesih,
je vstopiti v tok odrešitve.
53
14
BUDNI
179-180.
T e zmage ni mogoče več odvzeti

in svet ga ne more več preganjati.
Le kako bi lahko uničil Budnega,
ki je neskončnega razpona brez sledov?
Želje in žeja, ki so ga vlekle stran,

ga zdaj nič več ne omrežijo.
Le kako bi lahko uničil Budnega,
ki je neskončnega razpona brez sledov?
181.
Božanstva zavidajo modrijanom,

ki so vztrajni pri zbranosti,
ki uživajo v odrekanju in miru,
popolnoma prebujeni in pozorni.
55
Dhammapada
182.
Težko je rojstvo človeka,

težko je življenje smrtnikov,
težko je slišati pravo Postavo,
težko je priti do Prebujenega!
183-185.
Ne počenjaj nobenega zla,

razvijaj samo dobro,
očisti svoje srce –
tako učijo vsi Prebujeni.
Potrpežljivost in odpuščanje
sta najvišji duhovni vadbi.
Prebujeni pravijo,
odrešitev je najvišji cilj.
Menih nobenemu ne želi hudega,
saj kdor škoduje, ni duhovni človek.
Neškodljive besede in dejanja,

obvladovanje v skladu s Pravilom,
zmernost pri hrani,
samotno bivališče
in visoko stanje uma –
tako učijo vsi Prebujeni.
56
Poglavje 14. Budni
186-187.
Tudi če bi zlato padalo z neba,

ne bi zadovoljilo čutne žeje.
Modrijan razume, da čutni užitki,
pa naj bodo še tako božanski,
dajo malo prijetnosti, a več bolečine.
Zato ne išči sreče v željah!
Učenec popolnoma Prebujenega
stremi le po prenehanju vseh želja.
188-192.
Ko človeka zgrabi strah,

marsikje išče zatočišče:
v gorah, v gozdovih, na vrtovih,
v parkih in svetiščih.
Vendar to niso varna zatočišča,

to niso najvišja zatočišča.
Kdor se zateče k tem zatočiščem,
se še ne bo osvobodil nemira.
Kdor pa poišče zatočišče

pri Budnem, Postavi in Skupnosti,
bo pravilno razumel
štiri plemenite resnice:
57
Dhammapada
nemir, izvor nemira,

prenehanje nemira
in plemenito osemčleno pot,
ki vodi k prenehanju nemira.
To je varno zatočišče,
to je najvišje zatočišče.
Kdor najde tako zatočišče,
se bo osvobodil vsega nemira.
193.
Težko je najti plemenitega človeka,

saj se ne rodi kjerkoli.
Zagotovo srečno živi družina,
v kateri se rodi tak modrec.
194.
Prijeten je prihod Prebujenega!

Prijetno je učenje čiste Postave!
Prijetna je enotnost Skupnosti!
Prijetna je duhovna vadba za enotne!
58
Poglavje 14. Budni
195-196.
Kdor spoštuje vse častivredne,

Prebujenega ali njegove učence,
ki so zapustili vse obsedenosti
in odšli onkraj žalosti in solz;
kdor spoštuje vse tiste
odrešene in brez strahu,
takemu nihče ne more meriti vrlin:
»Toliko in toliko imaš ti zaslug.«
59
15
SREČA
197-200.
M i živimo zelo srečno,

brez jeze med jeznimi.
Med jeznimi ljudmi
živimo brez jeze!
Mi živimo zelo srečno,

brez bolezni smo med bolnimi.
Med bolnimi ljudmi
živimo brez bolezni!

brez pohlepa med pohlepnimi.
Med pohlepnimi ljudmi
živimo brez pohlepa!

saj ničesar nimamo.
Živeli bomo le od radosti,
radosti sijočega božanstva.
61
Dhammapada
201.
Ko eden zmaga, drugi je jezen,

saj premaganec doživlja nemir.
Miren človek pa biva srečno,
opustil je oboje: zmago in poraz.
202-204.
Ni večjega ognja, kot so strasti,

ni večjega zla, kot je jeza,
ni večjega nemira, kot je eksistenca,
ni večje sreče, kot je mir.
Največja slabost je lakota,

največji nemir so tvorbe,
z razumevanjem stvari takih kot so,
je odrešitev največja sreča.
Največji dobiček je zdravje,

največje bogastvo je zadovoljstvo,
najboljše sorodstvo so zaupniki,
odrešitev pa je največja sreča.
205.
Kdor je zaužil okus samote

in kdor je zaužil okus miru,
je brez strahu in onkraj zla,
saj pozna okus veselja Postave.
62
Poglavje 15. Sreča
206-208.
Dobro je srečati svetnike,

druženje z njimi je vedno prijetno.
In če se izogneš še bedakom,
boš zagotovo živel srečno.
Če iščeš družbo z bedaki,

boš zagotovo vedno trpel:
druženje z njimi je mučno,
kot je življenje med sovražniki.
Življenje z modrimi pa je prijetno,
kot srečanje z svojimi najbližjimi.
Zatorej:
tu so pametni in modri ljudje,
krepostni, predani in sveti –
druži se s temi najboljšimi,
kot luna, ki gre po zvezdni poti.
63
16
LJUBO
209.
Č lovek, ki se raje loti napačnih stvari,

kot pa tistih, ki bi se jih moral,
zapusti vadbo, dela, kar mu je ljubo –
tak zavida vsem, ki se obvladujejo.
210-211.
Ne vabi si k sebi, kar ti je ljubo,

pa tudi ne tistega, kar ti ni ljubo.
Nemir je, če ne dobiš tistega, kar ti je ljubo;
nemir je, če dobiš, kar ti ni ljubo.
Zato ne delaj le, kar ti je ljubo,

saj je izguba ljubljenega boleča.
Za tistega, ki je onkraj vseh vezi,
ni ne ljubljenega niti ne neljubljenega.
65
Dhammapada
212-216.
Ljubljeno ustvarja žalost.

Ljubljeno ustvarja strah.
Brez ljubljenega ni žalosti,
čemu potem strah?
Ljubezen ustvarja žalost.

Ljubezen ustvarja strah.
Brez ljubezni ni žalosti,
čemu potem strah?
Radost ustvarja žalost.

Radost ustvarja strah.
Brez radosti ni žalosti,
čemu potem strah?
Užitek ustvarja žalost.

Užitek ustvarja strah.
Brez užitkov ni žalosti,
čemu potem strah?
Želje ustvarjajo žalost.

Želje ustvarjajo strah.
Brez želja ni žalosti,
čemu potem strah?
66
Poglavje 16. Ljubo
217.
Kdor je poln kreposti in videnja,

pravičnik, ki pozna resnico
in stori, kar je treba postoriti,
je resnično priljubljen med ljudmi.
218.
Kdor želi doseči Neimenovano,

kdor zna misliti široko
in čigar srce ni navezano na užitke,
temu pravijo, da »gre nasproti toku«.
219-220.
Družina, zakonci in prijatelji se veselijo,

ko ponovno vidijo človeka,
ki je bil daleč, daleč od domače hiše
in se je varno vrnil domov.
Tako dobrega človeka,

ki odide iz tega na drugi svet,
pričakajo dobra dela,
tako kot družina sprejme svojega ljubljenega,
ki se je varno vrnil domov.
67
17
JEZA
221.
Z apusti jezo in presojanja,

premagaj vse ovire!
Kdor se ne drži pojavov,
nima ničesar, nemir mu ne sledi.
222.
Kdor obvlada naraščajočo jezo

kot divjajočo kočijo,
je zame pravi kočijaž.
Drugi le držijo za vajeti!
223.
Premagaj jezo s prijaznostjo,

premagaj zlo z dobroto,
premagaj skopost z radodarnostjo,
premagaj lažnivca z resnico!
69
Dhammapada
224.
Govori le resnico, ne jezi se

in če te kdo zaprosi, mu daj vsaj malo.
Kdor sledi tem trem vodilom,
bo prišel v svet božanstev.
225.
Modreci, ki so nenasilni,
z neposrednim spoznanjem
izkusijo Neminljivo,
stanje brez žalosti.
226.
Le tisti, ki so vedno budni,

ki imajo željo po odrešitvi
in se noč in dan učijo,
se bodo očistili vseh madežev.
227-228.
To je že stara stvar, o Atula,

to ni prav nič novega:
kritizirajo te, če tiho sediš,
kritizirajo te, če veliko govoriš,
in kritizirajo te, če zmerno govoriš,
na svetu ni človeka, ki ga ne bi kritizirali!
70
Poglavje 17. Jeza
Nikoli ni bilo, nikoli ne bo

in niti danes ni človeka,
ki bi ga samo kritizirali
ali samo hvalili.
229-230.
Če ga modri pohvalijo,
ko so ga dan za dnem preizkušali,
je človek brez napak, pameten,
poln modrosti in kreposti.
Kdo bi se lahko tako povzdignil,

da bi kritiziral človeka, ki je kot zlato?
Hvalijo ga vsa božanstva
od nižjih nebes do samega Boga.
231-234.
Varuj se krivičnega dejanja,

dobro obvladaj svoje telo.
Ko opustiš slabo obnašanje,
razvijaj le dobro obnašanje.
Varuj se krivičnega govorjenja,

dobro obvladaj svoje besede.
Ko opustiš slabe besede,
razvijaj le dobre besede!
71
Dhammapada
Varuj se krivičnih misli,

dobro obvladaj svoje misli.
Ko opustiš slabe misli,
razvijaj le dobre misli!
Modri obvladajo dejanja,

modri obvladajo besede,
modri obvladajo tudi misli,
ti se zares dobro obvladajo.
72
18
MADEŽ
235-238.
Z daj si kot porumenel list,

stojiš pred odprtimi čeljustmi smrti,
čaka te spremstvo angela smrti
in ničesar ne boš mogel vzeti s seboj.
Bodi otok sam v sebi! Bodi luč!

Hitro napreduj in bodi moder!
Brez madeža in čist
boš odšel v raj svetnikov.
Zdaj si prišel do konca življenja,

približal si se obličju angela smrti.
Na tej poti zate ni več počivališč
in ničesar ne boš mogel vzeti s seboj.
Bodi otok sam v sebi! Bodi luč!

Hitro napreduj in bodi moder!
Brez madeža in čist
se ne boš ne rodil niti staral.
73
Dhammapada
239.
Mojster naj se očisti

nečistosti postopoma,
kot kovač, ki si srebrnino
spretno in počasi oblikuje.
240.
Kot rja razžre železo,

vir svoje bitnosti,
tako vdajanje dobrinam
razžira človeka.
241-243.
Premalo učenja je madež za svete knjige,

premalo vzdrževanja je madež za hišo,
madež za lepoto je lenoba,
madež za čuvaja pa je nepazljivost.
Razvrat je madež za žensko,

skopost je madež za darovalca,
madež je prav vse zlo
na tem svetu in tudi na onem.
Izmed vseh teh madežev

pa je največji madež nevednost.
Z očiščenjem tega madeža,
menihi, postanete čisti!
74
Poglavje 18. Madež
244-245.
Zdi se, da je življenje lahko za človeka,

ki je nesramen in brez vesti,
neprijeten in predrzen,
lahkomiseln in pokvarjen.
In zdi se, da je življenje težko za človeka,

ki je skromen in predan popolnosti,
odkritega srca in previden,
čistih dejanj in ki ljubi resnico.
246-248.
Kdor ubija živa bitja

in govori laži,
kdor jemlje, kar mu dano ni,
in prešuštvuje,
kdor se vdaja alkoholnim pijačam,
ki vodijo v nepazljivost,
si že v tem življenju
izruje svoje lastne korenine.
Zato se zavedaj, o človek:

zlih stvari se je težko obvladati,
naj ti pohlep in nepravičnost
ne povzročita trajnega nemira!
75
Dhammapada
249-250.
Ljudje darujejo hrano

po svoji vesti in iz lastnega veselja.
Kdor pa je nezadovoljen
z darovano hrano in pijačo,
ne bo dosegel zbranosti
ne podnevi ne ponoči.
Kdor pa je izkoreninil,
posekal in uničil take misli,
bo dosegel zbranost
tako podnevi kot ponoči.
251.
Ni večjega ognja kot je strast.

Ni večjega oprijema kot je jeza.
Ni večje mreže kot je nevednost.
Ni večje reke kot so želje.
252-253.
Lahko je videti napake drugih,

težko pa lastne napake.
Napake drugih zlahka in hitro pokažemo
kot kakšno pleve,
lastne napake pa spretno skrijemo
kot zvit čarodej svoje trike.
76
Poglavje 18. Madež
Kdor išče napake pri drugih

in se vedno pritožuje,
njegove slabosti vse bolj rastejo
in ostaja daleč od čistosti.
254-255.
Na nebu ni sledi,
drugod ni pravih učenj.
Medtem, ko drugi uživajo v obsedenosti,
so Prebujeni brez obsedenosti.
Na nebu ni sledi,
drugod ni pravih učenj.
Nobena tvorba ni večna,
Prebujeni niso neuravnovešeni.
77
19
SODBA
256-257.
K dor zna hitro presoditi

kaj je prav in kaj ne, še ni sodnik.
Ko modrec previdno presodi oboje,
tako dobro kot slabo
in potem sodi brez naglice,
pravično in nepristransko –
ta je pravi varuh Postave,
ta se pravično imenuje »sodnik«.
258-259.
Kdor samo veliko govori,

še ne pomeni, da je modrijan.
Kdor pa je miren, brez jeze in strahu,
ta se pravično imenuje »modrijan«.
79
Dhammapada
Tudi kdor samo veliko govori,

še ne pomeni, da je razumel Postavo.
Kdor pa neposredno vidi to resnico,
tudi če sliši samo nekaj besed
in ne zanemarja te resnice –
temu upravičeno rečemo, da razume Postavo.
260-261.
Komur osiveli so lasje,

še ne pomeni, da je starešina.
Tisti, ki je dosegel tako starost,
je lahko le »star in prazen«.
Kdor pa pozna resnico in Postavo Narave,

kdor ne želi slabega, je zadržan in obvladan,
pravi modrec, brez madežev –
ta se upravičeno imenuje »starešina«.
262-263.
Ni nujno, da si bo tisti, ki lepo govori,

je urejen in lepega videza,
pridobil spoštovanje drugih,
ko pa ostaja zavisten, sebičen in goljufiv.
Kdor pa je odsekal, odpravil

in uničil korenine takih slabosti,
modrec, ki je odpravil tudi jezo,
se upravičeno imenuje »spoštovani«.
80
Poglavje 19. Sodba
264-265.
Tisti, ki je nemoralen in lažnivec,

ne postane menih le zaradi obrite glave.
Le kako je lahko menih tisti,
ki je poln pohlepa in poželenja?
Kdor pa je popolnoma obvladal zlo,

tako veliko kakor malo,
ta se upravičeno imenuje »menih«,
saj je premagal vse vesoljno zlo.
266-267.
Preživljanje z miloščino
še ne naredi meniha,
če še vedno uživa
na posvetni način.
Kdor pa živi sveto življenje,

se brani dejanj dobrega in zla,
živi v tem svetu in ga razume,
ta se upravičeno imenuje »menih«.
268-269.
Če se bedak, nevednež, zaobljubi tišini,

še ne pomeni, da je tihi modrijan.
Modrijan sprejme samo dobro
kot boginja pravice s tehtnico v roki.
81
Dhammapada
Kdor pa se izogiba zla,

je pravi tihi modrijan.
Kdor pozna oba svetova,
se upravičeno imenuje »modrijan«.
270.
Nihče ne more biti svetnik,

če škoduje živim bitjem.
Le zaradi nenasilja do vseh
se pravično imenuje »svetnik«.
271-272.
Ne morala ne običaji
ne veliko znanje
ne razvita zbranost
ne samotno bivanje
ne sreča zaradi odrekanja,
ki je običajni ljudje ne razumejo,
naj te ne zadovoljijo,
dokler nisi prost madežev.
82
20
POT
273-276.
N ajboljša pot je osemčlena.

Najboljša resnica je štiričlena.
Najboljše stanje je brezstrastnost.
Najboljši ljudje pa so tisti z uvidi.
To je edina pot in ni druge

za očiščenje videnja.
Stopi zdaj po tej poti,
da skušnjavca zaslepiš!
Le če boš stopil po tej poti,

boš dosegel konec nemira.
Ko sem spoznal, kako izvleči trne,
sem začel kazati to pot.
Zdaj pa se potrudi po svojih močeh,

saj Prebujeni so ti le učitelji.
Kdor je z zbranostjo stopil na to pot,
se bo skušnjavca zagotovo osvobodil.
83
Dhammapada
277-279.
Kdor z modrostjo spozna,

»vse tvorbe so nestalne«,
se bo rešil vsega nemira.
To je pot očiščenja.

»vse tvorbe so neprijetne«,

»vse stvari so ne-jaz«,
280.
Človek, čeprav mlad in močan,

ki se ne trudi takrat, ko se bi moral,
ki ni aktiven in se predaja depresiji,
tak lenuh ne bo našel poti modrosti.
281.
Pazi na svoj govor, obvladaj misli

in ne stori slabih telesnih dejanj.
Očisti te tri načine delovanja
in stopi na pot, ki jo vodi Videc.
84
Poglavje 20. Pot
282.
Znanje iz vaje se rodi,

brez vaje znanje se izgubi.
Z razumevanjem teh dveh poti,
o nastajanju in prenehanju,
si zdaj uredi življenje tako,
da se bo tvoje znanje bogatilo.
283-285.
Posekajte cel gozd strasti, ne le eno drevo,

saj v gozdu se rojevata strah in trepet!
Ko posekate tak gozd in podrastje,
menihi, zapustite ta gozd strasti!
Dokler podrastje spolne strasti

ni zatrto v kali,
tako dolgo boste še vezani,
kot je teliček odvisen od materinega mleka.
Zato izpulite vsa svoja poželenja,

kot bi pulili jesenski lokvanj.
Podajte se na pot miru, pot odrešitve,
kot jo je učil tisti, ki je prišel do resnice.
85
Dhammapada
286-287.
»Tukaj bom preživel jesensko obdobje,

tam pa bom pozimi in tam poleti,«
tako bedak razmišlja,
ki nevarnosti se ne zaveda.
Človeka, ki se radosti ob sinovih in živini,

z mislimi prepletenimi z navezanostjo,
bo smrt odnesla kot vodni val,
ki odplavi spečo vas.
288-289.
Niti te ne morejo varovati sinovi

niti oče ali drugi sorodniki,
saj ko te zagrabi smrt,
nihče ti ne bo v pomoč.
Pametni, ki to dobro ve,

kreposten in obvladan,
si bo hitro očistil pot,
pot do odrešitve!
86
21
RAZNO
290.
Č e modrijan spozna pot do sreče,

ki zahteva opustitev manjše sreče
za pridobitev večje,
bo hrepeneč po veliki sreči
opustil manjšo srečo.
291.
Ne želi si lastne sreče

na račun drugih!
Sovraštva se ne boš rešil,
če si vanj zapleten.
292-293.
Kar bi moral postoriti, temu se izogiba;

česar ne bi smel storiti, v to se spravi.
Zaradi domišljavosti in nepazljivosti
se mu gotovo množijo madeži.
87
Dhammapada
Kdor pa ima močno

in stalno pozornost na telo,
ne počne del, ki jih ne bi smel
in opravlja dela, ki jih mora.
Zaradi pozornosti in pazljivosti
mu gotovo madeži izginejo.
294-295.
Ubil je mater in očeta

in dva bojevita kralja,
uničil je tudi deželo in ubil ljudi –
sveti mož gre naprej brez skrbi.
Ubil je mater in očeta

in dva učena kralja,
ubil je tudi petega – tigra –
sveti mož gre naprej brez skrbi.
296-301.
Svojo pozornost učenci Gotame

vedno, podnevi in ponoči,
usmerjajo k Budnemu –
ti so resnično vedno budni.

usmerjajo k Postavi –
88
Poglavje 21. Razno

usmerjajo k Skupnosti –

usmerjajo k telesu –

usmerjajo k nenasilju –

usmerjajo k duhovnemu razvoju –
302.
Težko je zapustiti svet in biti menih,

težko in nemirno je življenje v družini,
neprijetno je biti z vsem, kar nam ni blizu.
Popotnik tava in drhti v tem nemiru.
Ne bodite tavajoči popotniki
in naj vas ne sledi nemir!
89
Dhammapada
303-304.
Z vero in krepostjo,
slaven in bogat –
kjerkoli se ustavi,
ga ljudje spoštujejo.
Dobri zasijejo že od daleč

kot zasneženi vrhovi.
Slabi pa so neopazni
kot v noči izstreljene puščice.
305.
Tavaj sam, delaj sam,

sedi sam, spi sam,
sam se obvladuj –
v gozdu boš vesel.
90
22
PEKEL
306.
V pekel gresta oba, lažnivi kritik

in kršitelj, ki taji: »Nisem bil jaz!«
Oba slabiča sta si enaka
na tem in na drugem svetu.
307.
Mnogo je takih, ki so oblečeni kot menihi,

a so slabe narave in brez obvladovanja.
Ti zli bedaki se ne bodo zaradi svojih dejanj
znašli nikjer drugje kot v peklu.
308.
Bolje je požreti železno kroglo,

gorečo in žarečo iz livarne,
kot pa brez kreposti in obvladovanja
uživati darovano hrano.
91
Dhammapada
309-310.
Štiri stvari doletijo

malomarneža, ki prešuštvuje:
kopičenje sramote, slabo spanje,
tretje je graja in četrto je pekel.
Kopičenje sramote zapelje iz prave poti.

Medtem ko ostane užitek prestrašenega para majhen,
ju lahko doleti velika kazen pri sodniku –
zato naj človek nikar ne prešuštvuje!
311-314.
Kot ti nespretno prijeta trava

lahko poreže roko,
tako te nevešče duhovno življenje
povleče v pekel.
Lahkomiselna dejanja,
napačni načini vadbe
in dvomljivo sveto življenje
ne obrodijo sončnih sadov.
Kar je treba storiti,

stori brez odlašanja,
saj lahkomiselno meništvo
dvigne še več prahu.
92
Poglavje 22. Pekel
Ne delaj slabih del,

da te ne muči obžalovanje.
Delaj dobra dela,
da se boš veselil sadov.
315.
Kot stražar čuva obmejno mesto

od znotraj in navzven,
tako varuj samega sebe.
Ne zapravljaj svojega časa,
saj zamuda pravega trenutka
prinese peklensko obžalovanje!
316-319.
Sramujejo se tega, kar ni sramotno,

a sramotnega se ne sramujejo.
Verovanje v napačne ideje
prinašajo le turobno življenje.
Bojijo se tega, kar ni strašljivo,

a strašljivega se ne bojijo.
prinaša le turobno življenje.
Vidijo napake, kjer ni napak,

a kjer so napake, jih ne vidijo.
prinaša le turobno življenje.
93
Dhammapada
Kdor pa vidi napake kot napake,

pravilne stvari kot pravilne,
tak človek ima prave ideje
in zato živi srečno življenje.
94
23
SLON
320.
K ot slon sredi bojišča

prenese vse izstreljene puščice,
tako bom jaz prenesel
vse žalitve nekrepostnih.
321-323.
Le obvladanega se povabi v zbor.

Le obvladanega spoštuje kralj.
Le obvladanega, ki prenese žalitve,
častijo kot najboljšega med ljudmi.
Resnično odlične so obvladane mule

in plemeniti konji iz dežele reke Ind,
in tudi vsi sloni tega sveta,
a najodličnejši so obvladani ljudje!
Nobena od teh vprežnih živali

te ne bo pripeljala v kraj »brez prihoda«,
saj tja lahko prispejo le obvladani
z obvladovanjem samega sebe.
95
Dhammapada
324.
Težko je voditi v času parjenja

slona z imenom »Varuh zaklada«.
In ko je privezan, ne more jesti,
ker je obseden z mislijo na domači gaj.
325.
Človek, ki je len in požeruh,

vedno zaspan in se valja v spanju,
lenoba, nažrt kot debela svinja,
se bo še mnogokrat rodil!
326.
Ta um je do zdaj brezciljno taval

kadarkoli in kamorkoli so si želje poželele.
Danes pa ga bom popolnoma obvladal,
kot krotilec umiri slona, ki se goni.
327.
Bodite predani pazljivosti

in varujte svoje srce,
izvlecite se iz temačnega kraja
kot slon iz blatnega močvirja!
96
Poglavje 23. Slon
328-330.
Če srečaš pametnega prijatelja,

popotnika, ki je dober in moder,
opusti vse probleme
in pojdi z njim vesel in pozoren!
Če pa ne srečaš pametnega prijatelja,

popotnika, ki je dober in moder,
kot kralj, ki zapusti premagano kraljestvo,
pojdi naprej sam kot slon v domačem gaju.
Kajti boljše je živeti sam,

kot prijateljevati z bedaki.
Živi sam, kakor slon v gaju,
ne delaj zla in bodi z malim zadovoljen.
331-333.
Prijetno je prijateljstvo v stiski.

Prijetno je zadovoljstvo z vsemi stvarmi.
Prijetne so dobre zasluge ob zadnji uri.
Prijetno je, če nisi nemiren.
Prijetno je spoštovanje matere.

Prijetno je spoštovanje očeta.
Prijetno je spoštovanje duhovnih ljudi.
Prijetno je spoštovanje svetih ljudi.
97
Dhammapada
Prijetne so vrline v starosti.

Prijetno je imeti močno vero.
Prijetna je pridobitev modrosti.
Prijetno je, če ne delaš zla.
98
24
ŽELJE
334-337.
P ri lahkomiselnem človeku
želje rastejo kot bršljan.
Tak človek skače iz ene eksistence v drugo
kot opica, ki si išče gozdne sadeže.
Če te na tem svetu premagajo

neznosne, mučne želje,
se tvoja žalost razraste
kot plevel po obilnem dežju.
Če pa na tem svetu ti premagaš

neznosne, mučne želje,
s tebe zdrsi vsa žalost
kot kaplja vode z lokvanja.
99
Dhammapada
Blagoslovljeni vsi, ki ste prišli!

Naj to zdaj razložim:
popolnoma odstranite svoje želje,
kot bi zeliščar izpulil zelišča s korenino vred!
Ne bodite šibek trs ob močnem potoku,
da vas demon ponovno ne prelomi!
338.
Kot posekano drevo lahko še enkrat požene,

če so korenine močne in nepoškodovane,
tako lahko še enkrat pride do notranjega nemira,
če ne uničiš tudi tiste skrite majhne strasti.
339-340.
Šestintrideset močnih tokov

teče proti k človekovi čutnosti –
taki nagoni navezani na strasti
ga odnesejo k napačnemu pogledu.
Povsod tečejo tokovi,

bršljan brsti in se trdno drži.
Ko vidiš nove poganjke,
takoj z modrostjo izpuli korenine!
100
Poglavje 24. Želje
341.
Ljudje hrepenijo po užitkih in sreči,

a toki takega veselja so odvisni
od čutnosti in strasti,
zato bodo vedno nastajali in propadali.
342-343.
Ljudje, ki so pod vplivom želja,

so tesnobni kot ujeti zajci.
Zvezani z desetimi okovi
bodo še zelo dolgo čutili nemir.
Ljudje, ki so pod vplivom želja,

so tesnobni kot ujeti zajci.
Zato odstranite vse želje,
trudite se, da boste prosti vseh strasti!
344.
Ljubil je samoto v gozdu, prost podrastja,

a jo je zapusti in se ponovno zapletel s svetom.
Pridite in oglejte si tega človeka:
bil je svoboden, a je stekel nazaj v okove!
345-346.
Okovi iz železa, lesa ali konopljine vrvi

niso močni okovi, pravijo modrijani.
Dosti močnejši so okovi bogastva in lepote,
okovi sinov, hčera in moža ali žene.
101
Dhammapada
Ti okovi so resnično močni, pravijo modrijani,

šibki na pogled, a postanejo težki in v srcu močno zasidrani.
Zato opustite te okove, brez hrepenenja živite kot menihi,
zapustite vso navezanost na svet, zapustite vse užitke.
347.
Kdor je poln strasti, bo padel v tok strasti

kot pajek, ki se ujame v lastno mrežo.
Modri vse posekajo in živijo kot menihi:
brez želja in zato brez notranje bolečine.
348.
Pusti kar je za teboj, kar je pred teboj,

pusti kar je vmes – pojdi preko eksistence!
Tako bodo tvoje misli povsod svobodne,
proste nastajanja, proste propadanja.
349-350.
Z zmedenimi mislimi in poln strasti

si človek išče le prijetne stvari,
želje se mu še bolj povečujejo
in okovi ga še bolj oklenejo.
Kdor pa se trudi umiriti svoje misli,

je pozoren in opazuje neprijetne stvari,
se bo osvobodil vseh želja,
rešil se bo skušnjavčevih okovov.
102
Poglavje 24. Želje
351-352.
Za tistega, ki je popoln in čist,

brez strahu in brez želja,
in si je izpulil eksistenčni trn,
je to življenje zadnje breme.
Kdor je brez želja in navezovanj,

spreten pri pravilnem izražanju,
razume, kako misli prenesti v besede
v pravilnem in razumljivem redu –
to je človek, ki je poznan kot veliki modrijan,
in zanj je to zadnje breme.
353.
Vse sem premagal, vse vem.

Noben madež se me več ne prime.
Vse sem zapustil, osvobojen z uničenimi željami.
Vse sem sam spoznal, le kdo bi bil lahko moj učitelj?
354.
Dar resnice prekaša vse darove.

Okus resnice prekaša vse okuse.
Veselje resnice prekaša vsa veselja.
Konec želja pa prekaša nemir.
103
Dhammapada
355.
Dobrine ranijo bedake,

ne pa tiste, ki iščejo drugi breg.
Želje po dobrinah ranijo tebe
in tudi druge okrog tebe.
356-359.
Plevel uničuje polja,

strasti uničujejo ljudi,
zato darovanje tistim brez strasti
obrodi obilo sadežev.

jeza uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez jeze

nevednost uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez nevednosti

hrepenenje uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez hrepenenja
104
25
MENIH
360-361.
D obro je obvladovanje oči,

dobro je obvladovanje ušes,
dobro je obvladovanje nosu,
dobro je obvladovanje jezika.
Dobro je obvladovanje telesa,

dobro je obvladovanje besed,
dobro je obvladovanje misli,
povsod je dobro biti obvladan.
Menih, ki se povsod obvlada,
se bo popolnoma osvobodil nemira.
362.
Kdor obvlada svoje roke in korake,

kdor obvlada besede in vse ostalo,
kdor je notranje srečen in zbran,
ta, ki živi v samoti, je zame menih!
105
Dhammapada
363.
Lepe so besede meniha,

ki govori pazljivo, pametno,
in brez domišljavosti zna razložiti
nauk Postave in pomen teh besed.
364.
Menih, ki živi s Postavo,

ki je njej predan in o njej razmišlja,
ki jo ne izpusti iz svojih misli,
ne bo nikoli zašel iz te resnice.
365-366.
Svojega razvoja ne zanemarjaj

in tudi drugim ne zavidaj,
saj menih, ki zavida drugim,
ostane daleč od zbranosti.
Čeprav dobi le male koristi,

menih ne zanemarja svojega razvoja,
saj božanstva hvalijo takega meniha,
ki živi čisto in marljivo.
367.
To je pravi menih:
ta, ki se ne naveže
na ničesar doživetega
in ki ne objokuje pomanjkanja.
106
Poglavje 25. Menih
368.
Menih, ki je poln ljubezni

in zaupa v nauk Prebujenega,
bo dosegel srečo, stanje miru,
in pomiritev vsega stvorjenega.
369.
Izprazni ta čoln, o menih,

izprazni, da boš hitro napredoval!
Ko boš posekal strasti in sovraštvo,
boš prišel do odrešitve.
370.
Pet jih posekaj, pet zapusti,

drugih pet pa še naprej razvijaj.
Menih, ki je zapustil pet vezi,
je prekoračil eksistenčno poplavo.
371.
Bodi zbran, o menih! Ne bodi lahkomiseln!

Naj ti srce ne vodijo niti petih užitkov!
Pazi, da ne požreš goreče železne krogle,
saj boš ob tej bolečini vpil: »To je muka!«
107
Dhammapada
372.
Brez modrosti ni prave zbranosti

in ni modrosti brez zbranosti.
Kdor ima pravo zbranost in modrost,
je zagotovo blizu odrešitve.
373-374.
Menih, ki biva v samoti,

čigar srce je pomirjeno,
in ki resnično vidi Postavo,
doživlja nadzemeljsko veselje.
Ko popolnoma dojame
nastajanje in izginjanje doživljanja,
se lahko radosti in veseli,
saj dobro ve, »to je Nesmrtnost«.
375-376.
Osnovni napotki za razvoj

modrega meniha so naslednji:
obvladovanje čutov, zadovoljstvo
in življenje po meniškem kodeksu;
druženje s krepostnimi prijatelji,
ki živijo čisto in marljivo;
razvoj gostoljubnega značaja
in prijetnega vedenja.
Ko bo dosegel popolno veselje,
se bo rešil nemira.
108
Poglavje 25. Menih
377.
Kot z jasmina odpadajo

posušeni cvetovi,
tako naj z vas odpadajo
sovraštvo in strasti!
378.
Resnično umirjen menih je le tisti,

ki je umirjen v telesu in v govoru,
ki je spokojen in zbran
in je zapustil posvetne koristi.
379.
Sam si daj spodbudo,

sam se obvladaj, o menih!
Resnično boš srečno živel,
če se paziš in si pozoren.
380.
Vsak si je sam svoj gospodar,

vsak je sam na svoji poti.
Zato se dobro obvladuj,
kot bi svoje konje krotil!
109
Dhammapada
381.
Menih, ki je poln veselja

in zaupa v nauk Prebujenega,
bo dosegel srečo, stanje miru,
in pomiritev vsega stvorjenega.
382.
Če menih še kot mlad

sledi nauku Prebujenega,
ki je ne prekrivajo oblaki.
110
26
SVETI ČLOVEK
383.
O dreci se užitkom, o sveti človek,

pretrgaj tok in vztrajaj dalje!
S spoznanjem prenehanja tvorb,
boš spoznal netvorjeno.
384.
Ko je šel sveti človek

skozi dve stvari,
potem za njega, ki ima znanje,
vse vezi izginejo.
385.
Tisti, ki ni z nasprotnega brega

niti ne s tega brega in niti ne z obeh,
ki je brez strahu in nenavezan,
ta je zame sveti človek.
111
Dhammapada
386.
Kdor je opravil, kar je bilo potrebno,

ki meditira, je zbran in čist, brez madeža
in je dosegel najvišji cilj,
387.
Podnevi sije sonce,

ponoči sije luna,
v vojski sije kralj,
sveti človek sije v zbranosti.
Prebujeni pa sije dan in noč,
Prebujeni povsod žari!
388.
Poznan je kot »sveti človek«, ker je brez zla,

poznan kot »duhovni človek«, ker je v miru.
Kdor pa je zapustil vso nečistost,
ta je resnično poznan kot »menih«.
389.
Nihče naj ne udari svetega človeka!

A tudi sveti človek naj se nazaj ne jezi!
Gorje tistemu, ki udari svetega človeka,
gorje tudi svetemu človeku, če se jezi prepusti!
112
Poglavje 26. Sveti človek
390.
Za svetega človeka ni boljšega

kot vzdržnost misli od užitkov.
In ko se izogne željam po nasilju,
popolnoma ohladi svoj nemir.
391.
Kdor s svojimi dejanji, besedami in mislimi

ne naredi napačnih stvari
in se vzdrži v vseh teh treh,
je zame sveti človek.
392.
Tako kot svečenik časti žrtveni ogenj,

tako tudi ti spoštuj človeka,
ki ti je pokazal pravo Postavo,
popolni nauk Prebujenega.
393.
Nihče ni sveti človek po rojstvu,

zaradi izvora ali prepletenih las.
Le kdor spozna resnico in Postavo,
je resnično čist, je sveti človek.
113
Dhammapada
394.
Čemu ti prepleteni lasje, o bedak?

Čemu to ogrinjalo iz kozje kože?
Znotraj tebe je plevel,
ti pa ga puliš zunaj!
395.
Kdor se oblači le v odvržene cunje,

je suh, da se mu žile vidijo,
in samotno živi v gozdu, meditira,
396.
Zame nekdo še ni sveti človek,

le zaradi človeškega rojstva.
Če že ima nekaj,
je potem le »gospod«
Če pa nima ničesar in je prost domnev,
397.
Kdor je presekal vse okove

in se ničesar več ne oklepa,
kdor je nenavezan, brez želja,
114
398.
Kdor je uničil vse vezi, spone in okove,

tudi uzde in vse ostale ovire,
ta je resnično prebujen,
399.
Kdor lahko mirno prenese

zmerjanje, udarce, okove,
čigar obramba je moč potrpežljivosti,
400.
Kdor je prijateljski, spoštljiv,

kreposten in brez arogance,
obvladan, kdor je odložil zadnje breme,
401.
Kot spolzi voda z lista lokvanja,

kot gorčično seme s konice puščice,
kdor se ne oprijema užitkov,
115
Dhammapada
402.
Kdor je zase spoznal

konec nemira na tem svetu,
odložil bremena in navezanost,
403.
Kdor je modrijan, globokega znanja,

poznavalec prave in neprave poti,
kdor je dosegel najvišje spoznanje,
404.
Kdor ni intimen
niti s posvetnimi niti z duhovnimi,
živi brezdomno, skromno,
405.
Kdor je nenasilen do vseh bitij,

tako do šibkih kot do močnih,
kdor niti ne ubija niti ne podpira uboja,
116
406.
Potrpežljiv med nepotrpežljivimi,

razorožen med oboroženimi,
brez hlepenja med pohlepneži,
407.
Kot gorčično zrno s konice puščice

so z njega odpadli strast in jeza,
ponos in hinavščina,
408.
Besede so poučne in blage,

izgovori le, kar je resnica,
in nikogar ne prizadene,
409.
Kdor na svetu ne vzame ničesar

kar mu ni dano,
pa naj bo kratko ali dolgo,
veliko ali majhno,
prijetno ali neprijetno,
117
Dhammapada
410.
V komur ni hrepenenja
niti po tem niti po drugem svetu
in je neodvisen, nenavezan,
411.
V komur ni navezanosti,
kdor je spoznal resnico in je prost dvoma
ter se je združil z Nesmrtnostjo,
412.
Kdor pobegne okovom sveta,

tako dobrega kot zla,
je brez žalosti, jasen, čist,
413.
Kdor je tak kot polna luna,

čist in jasen, sijoč in miren,
in je uničil obstoj užitkov,
118
414.
Kdor je premagal to nevarno in težko pot,

ta eksistenčni tok in pot izgubljenosti,
jo prekoračil in šel na drugi breg,
brez poželenja, dvomov in domnev
ter se z zbranostjo razbremenil,
415.
Kdor se je na svetu odrekel užitkom

in živi brezdomno življenje
ter je uničil celotni obstoj užitkov,
416.
Kdor se je na svetu odrekel željam

in živi brezdomno življenje
ter je uničil celotni obstoj želja,
417.
Kdor je prekinil človeške vezi

in zapustil tudi božanske
in tudi vse druge vezi,
119
Dhammapada
418.
Kdor je zapustil radost in odpor

in je miren, brez navezovanj,
je junak, saj premagal je celotni svet,
419.
Kdor popolnoma razume

prihajanje in odhajanje vseh bitij,
je nenavezan, popolnoma prost, prebujen,
420.
Ne božanstva ne duhovi ne ljudje

ne vedo, kam je usmerjen tisti,
ki je brez madeža in je častivreden,
421.
Za kogar ni ničesar
predtem, zatem ali zdaj,
nima ničesar, da se bi navezoval,
120
422.
Kdor je močan kot bik, plemenit,

junak, veliki videc in zmagovalec,
brez želja, buden in kdor je delo opravil,
423.
Kdor pozna prejšnja rojstva,

kdor vidi tako nebesa kot tudi pekel,
je spoznal konec vseh izvorov,
je tihi modrec, dovršen v znanju,
popoln v vseh dosežkih,
121
OPOMBE
Legenda sutta zbirk:
DN Dīgha Nikāya
MN Majjhima Nikāya
SN Saṁyutta Nikāya
AN Aṅguttara Nikāya
Dhp Dhammapada
Ud Udāna
Iti Itivuttaka
Snp Suttanipāta
Thag Theragāthā
Thig Therīgāthā
§1-2. Tukaj gre za šesti čut, to je mano ali misel. Objekt tega
čuta je dhamma, ki jo tu prevajamo kot »ideja«. Sporočilo
teh dveh verzov je, da je to, kako uravnavamo svoje misli, po-
polnoma naša odgovornost: ne le, kaj izgovorimo ali fizično
naredimo, ampak tudi, kaj in kako mislimo. Naše misli bodo
imele posledice.
Dukkha ali nemir. Včasih beremo, da se dukkha prevaja kot

trpljenje, a to ni dovolj dober prevod, saj dukkha pokriva
123
Dhammapada
bolj temeljno eksistenčen problem. Gre za najbolj osnovno

neprijetnost, ki je del vsakdanjega doživljanja in je del vseh
naših odločitev: izogibanje neprijetnega in iskanje čutnih
prijetnosti. Beseda »nemir« naj bi pokrivala vse te notra-
nje neprijetnosti: bolečino, nezadovoljstvo, tesnobo, žalost,
skratka vse, kar se pokaže kot nekaj, čemur bi se radi izognili.
Ta palijska beseda je sestavljena kot du+kha (krajše za -ākāsa):
du- je predpona za nekaj slabega, ākāsa pa je prostor ali at-
mosfera. Torej gre za splošno neprijetnost, splošen občutek
neprijetnosti in ne le za neko (konkretno) muko ali trpljenje.
§3-6. Ta verza se pojavita tudi v MN 128. Spregovoril jih je

Buddha v času, ko so se menihi prepirali.
§7-8. Buddha uči, da se lahko osvobodimo čutnega nave-

zovanja, ki je vir notranjega nemira in bolečine, vendar mo-
ramo biti pripravljeni opaziti tudi stvari, ki so že del našega
dojemanja, a ker so neprijetne narave (asubhā), se jim obi-
čajno poskušamo izogniti.
§9-10. »Okrasto oblačilo«: gre za oblačilo budističnega me-

niha. Ta verza se pojavita tudi v Thag17:1.
§13-14. Ta verza se pojavita tudi v Thag 2:7.
§20. Besedo Dhamma prevajam kot »Postava«, včasih tudi

kot »Postava Narave«. Več o tem v uvodu.
124
Opombe
§22. Ariyā ali svetniki so ljudje v različni stopnji prebuje-

nja, ki so premagali vse ali nekaj od naslednjih desetih okov
(saṃyojana):
1. sakkāya-diṭṭhi – pogleda o utelešenju bitnosti (človek

verjame, da je ta jaz ali duša ločena bitnost ali bitje od
ostalih fenomenov);
2. vicikicchā – raztresenost (abstraktno razmišljanje, ko

povezujemo stvari linearno, t.j. v prostoru in času);
3. sīlabbata-parāmāsa – slepo upoštevanje morale in obi-

čajev (zajema vsa osebna mnenja o morali, družbeno
dogovorjenih običajih in moralnih naukih, ki jih ponu-
jajo religije, filozofije in osebne nagnjenosti);
4. kāmacchanda – čutne želje (vse želje, ki temeljijo na

petih čutih);
5. byāpāda – zlonamernost (odpor ali jeza);
6. rūparāgo – radost do materialnosti (nagnjenost k mate-

rialnemu svetu, ki je tvorjen s štirimi elementi, kot so
voda, zrak, ogenj in zemlja);
7. arūparāgo – radost do nematerialnosti (nagnjenost k

nematerialnemu svetu, kot so neskončnost prostora,
neomejena zavest, praznina in stanje onkraj zavesti);
8. māna – vrednotenje (primerjanje sebe z drugimi kot

»boljši«, »slabši« ali »enaki«);
125
Dhammapada
9. uddhacca – vznemirjenost (vsak nemir, tudi če gre za

navdušenje nad Buddhovim učenjem);
10. avijjā – nevednost (nerazumevanje Postave oz. Narave

take, kot je).
Med svetnike spadajo štirje tipi ljudi glede na doseženo osvo-

boditev:
• Sotāpanna (»ki je vstopil v tok«) se je osvobodil prvih

treh okov; ta se bo še rojeval v svetu, a malokrat.
• Sakadāgāmi (»ki se vrne enkrat«) se je osvobodil prvih

treh okov in tudi oslabil četrto in peto oviro, ko sta
čutne želje in zlonamernost; ta se bo rodil v človeškem
svetu samo še enkrat.
• Anāgāmi (»ki se ne vrača več«): se je osvobodil prvih pet

okov; ta se ne bo več rojeval v človeškem svetu, ampak
gre v območje čistosti vse do popolne osvoboditve.
• Arahant (»častivredni«) pa se je osvobodil vseh okov; ta

se ne bo več rojeval in je popolnoma osvobojen.
§23. Nibbāna ali odrešenje je osvoboditev vseh vezi, to so že-

lje, odpor in nevednost. Nibbāna niso nebesa ali neko stanje
ali karkoli, kar bi obstajalo ali bi se lahko pridobilo. Je le izraz
za opuščanje, kot negacija vseh vezi. Spoznanje pa je čista
Narava, ki je taka, kot je, oz. Dhamma ali Postava.
126
Opombe
§26-27. Ta verza se pojavita tudi v MN 86 in SN 1:36.
§30. Nadangel Maghavā: V paliju je omenjen in poznan

maghavā devā. Poznan je tudi pod imenom Sakka in Indra.
Bil je vodja drugih dev ali angelov, tako da bi lahko rekli, da je
bil nadangel. Po nekaterih študijah je prisotna domneva, da
morda obstaja povezava med Maghavo in svetopisemskim
Mihaelom, ne samo zaradi podobnosti imena, ampak tudi
zaradi vlog, ki sta jih oba opravljala. Na primer, kot se je
nadangel Mihael z drugimi angeli boril proti demonu, tako
se je Maghavā boril proti Vepacittijem in drugim padlim
angelom.
§32. Ta verza se pojavita tudi v AN 4:37, AN 6:32 in v

AN 6.33-4.
§34. Māra je demon ali skušnjavec. V budističnih spisih

je poznan kot metafizično bitje, vendar tudi kot psihološko
stanje. V vsakem primeru gre za zlo, toda to ne pomeni, da je
njegovo zlo očitno za tistega, ki uživa v čutnosti. Zaradi nje-
gove priliznjenosti se ga lahko imenuje tudi kot Skušnjavec.
Dobeseden prevod besede Māra je »kar povzroča smrt«, ker
želje pogojujejo smrt.
§40. Demonsko območje je območje petih čutov. Vse kar

dojemamo z vidom, poslušanjem, vohanjem, okušanjem in
tipanjem je območje skušnjavca. Vse to je njegovo, zaradi
nevednosti pa se um tega oprijema.
127
Dhammapada
§42. Ta verz se pojavi tudi v Ud 4:3. V AN 7:60. Buddha

ponazori na sedem načinov, kako lahko jezen um prinese
škodo: tak človek postane grd, slabo spi, zameša dobiček za
izgubo in izgubo za dobiček, izgubi bogastvo, izgubi slavo,
izgubi prijatelje in se po smrti lahko rodi v neprijetnem svetu.
§45. Sekha ali izkušen učenec je eden izmed prvih treh ariyev
ali svetnikov. Arahant tu ni vključen, ker ni več učenec, am-
pak je končal s svojim delom.
§47. Roža je tu prispodoba za čutne objekte.
§51-52. Ta verz se pojavi tudi v Thag 5:2.
§59. Buddha ali Prebujeni ali Budni. To je dobesedni prevod

za Buddho, ki je etimološko povezan s slovensko besedo.
§60. Saṃsāra ali eksistenčni tok. Tradicionalno se saṃsāro

razume kot krog rojstva in smrti, toda gre predvsem za kakr-
šen koli krog, v katerem se vrtimo, npr. kako želje povzročajo
bolečino, a iščemo uteho v željah, ki nadalje tvorijo bolečino.
Saṃsāra oz. sāra je etimološko povezana z imenom slovenske
reke Save, ki pomeni »tok«. Saṃ- pa nakazuje, da se povezu-
jemo s tokom.
§66-68. Ti verzi se pojavijo tudi v SN 2:22.
§69. Ta verz se pojavi tudi v SN 3:15.
128
Opombe
§80. Ta verz se pojavi tudi v MN 86.
§81. Ta verz se pojavi tudi v Thag 13.1.
§85-89. Ti verzi se pojavijo tudi v AN 10:117-118, AN 10:169-170

in SN 45:34. V verzu §89 je omenjeno »v sedmih dejavnikih
Prebujenja« ali satta bojjhaṅgā. Ti so:
1. sati ali pozornost,
2. dhamma vicaya ali raziskovanje pojavnosti,
3. viriya ali napor,
4. pīti ali veselje,
5. passaddhi ali umirjenost,
6. samādhi ali zbranost,
7. upekkha ali mirnodušnost.
To so faktorji, ki vodijo k prebujenju.
§93. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:92.
§94. »Madež« ali āsava. To je nečistost, ki zamegli naše vi-

denje Narave in nas drži v eksistenčnem toku. Na primer, to
so čutnost, odpor, nevednost, lenoba, zavist, strast, nervoza,
itd. Ta verz se pojavi tudi v Thag 2:43.
129
Dhammapada
§97. »Netvorjeno« ali asaṅkhāta je še en sinonim za nibbāno.
§98-99. Ta verza se pojavita tudi v SN 11:15 in Thag 17:2.
§105. Medtem ko sem prevajal besedo deva kot »božanstvo«,

sem gandhabbo prevajal kot »duh«. Ti spadajo med najnižje
svetove božanstev in so božanski glasbeniki in glasniki. Ker
so v najnižjem božanskem svetu, so verjetno najbolj prisotni
med ljudmi.
§125. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:22 in v Snp 3:10.
§126. Po budističnemu učenju so življenja v nebesih in pe-

klih dolga, toda ne večna.
§129. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:11.
§131-132. Ta verz se pojavi tudi v Ud 2:3.
§145. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 1:19 in Thag 16:8.
§147. Ta verz se pojavi tudi v MN 82 in Thag 16:4.
130
Opombe
§153-154. Ta dva verza se pojavita tudi v Thag 1:78, Thag 2:32

in Thig 6:7. Domneva se, da so to prve Buddhove besede po
njegovem prebujenju. »Hiša« je metafora za eksistenco in
vse, kar se v njej ustvarja; »stvarnik« pa je demon oz. želje,
strast, jeza, odpor, nevednost in podobno.
§147. »Skupki ran« so usta, nosnici, ušesa, spolni organ in

zadnjik.
§155. Brahmacariya ali sveto življenje je pravzaprav celibat

tako menihov in nun kot laičnih ljudi.
§157. »V vseh treh delih noči«. Nočni čuvaji tistega časa so

imeli izmenjave: prva je bila med 18. in 22. uro zvečer, druga
je med 22. zvečer in 2. uro zjutraj in tretja je med 2. in 6.
uro zjutraj. Ta verz spodbuja, da smo tudi ponoči vedno v
pripravljenosti kakor vojaki.
§166. Če sami ne spoznamo Postave, potem smo le slepci, ki

vodimo druge slepce. Zato je v času vadbe zelo pomembno,
da spoznamo resnico sami (kar zahteva veliko napora), pre-
den pomagamo drugim, kot je tudi povedano v verzu 158.
§172-173. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 16:8 in

Thag 10:3.
§176. Ta verz se pojavi tudi v Iti 25.
131
Dhammapada
§178. Sotāpanna (»ki je vstopil v tok«). Glejte opombo k verzu

22. Da je »vstopil v tok« pomeni, da je zdaj na pravi poti in ni
več poti nazaj.
§183-185. Ta verz se pojavi tudi v DN 14. »Pravila« v verzu

185 so Vinaya, ki vsebuje 227 pravil za menihe in 311 pravil za
nune skupaj z budističnim katekizmom.
§191. Štiri plemenite resnice so:
Dukkha ali nemir, dukkha samudaya ali izvor nemira, dukkha

nirodha ali prenehanje nemira, ariyo aṭṭhaṅgiko maggo ali ple-
menita osemčlena pot, ki vsebuje:
1. sammā-diṭṭhi – pravilni pogled
2. sammā-saṅkappa – pravilna misel
3. sammā-vācā – pravilen govor
4. sammā-kammanta – pravilno dejanje
5. sammā-ājīva – pravilen način življenja
6. sammā-vāyāma – pravilna vztrajnost
7. sammā-sati – pravilna pozornost
8. sammā-samādhi – pravilna zbranost
132
Opombe
§203. »Največji nemir so tvorbe« pomeni, da ima vse kar je

bilo postavljeno skupaj, naravo propada. Um, ki se drži do-
mnev, da je vse stabilno, čuti notranji nemir in neprijetnost,
saj gre Postava Narave proti tej domnevi.
§204. Ta verz se pojavi tudi v MN 75.
§205. Ta verz se pojavi tudi v Snp 2:3. »Okus samote« je

zbranost, ki je osvobojena čutnosti in tudi želja, odpora in
nevednosti.
§221. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:34. Nāmarūpa se dobe-

sedno prevede kot »ime in materija«. V tem prevodu sem
to prevajal kot »pojav«, ker gre za isto zadevo. Nāmarūpo
pogojuje viññāṇa in viññāṇo pogojuje nāmarūpa, to pomeni,
da ni zavesti brez pojava in ni pojava brez zavesti. »Kdor se
ne drži nobenih pojavov« pomeni, da razume to pogojenost.
§230. Brahmā ali Bog je največje božanstvo, toda ni stvarnik

ali uničevalec. Poleg tega je tudi Bog del sveta, torej je minljiv
in podvržen staranju in smrti.
§235. Yama ali angel smrti. Njegova funkcija je podobna

angelu Azraelu iz židovske in islamske tradicije.
133
Dhammapada
§236. Dīpa je lahko »luč« ali »otok«. Ker imata oba zelo izra-
zit pomen, sem zato uporabil kar oba prevoda za to palijsko
besedo.
§241-242. Ta verza se pojavita tudi v AN 8:15.
§246-247. Ta verza se pojavita tudi v AN 5:174.
§246-248. To je pet prepovedi, ki naj bi jih človek spoštoval.
§254-255. Izven Buddhovega učenja ni drugih učenj za tiste,

ki razumejo resnico, saj gre za učenje, ki poudarja direktno
razumevanje in ne sprejeto verovanje. Druga učenja tudi
ne učijo spoznavanja tvorb in njihovih minljivosti, ampak
vodijo druge k ustvarjanju tvorb.
§266-267. Ta verza se pojavita tudi v SN 7:20.
§273. Glejte opombo za verz 191.
§277-279. Ti verzi se pojavijo tudi v Thag 15:1 in AN 3:136.
§278. Tu sem dukkho v drugi vrstici prevajal kot »neprije-

tnost«.
§281. Isi se prevede kot »videc«, še en izmed nazivov za

Buddho. (Kot zanimivost, Isa je arabsko ime za Jezusa.)
§285. Sugata dobesedno pomeni »dobro prišel do nečesa«,

kar bi lahko razumeli, da je prišel do pravega zaključnega
134
Opombe
spoznanja. Sugata je še en izmed nazivov za Buddho. Tu sem

prevedel kot »tisti, ki je prišel do resnice«.
§290. Mala sreča je sreča, ki je pogojena s čutnostjo, velika

sreča pa je tista, ki je nepogojena. Življenje v opuščanju,
darovanju in nenavezovanju je torej pot do velike sreče.
§291. To pomeni, da nikogar ne izkoriščamo, naj bo to z

ubijanjem in krajo ali z laganjem in drugačnim napačnim
govorjenjem ali pa z aroganco.
294-295. »Mati« je metafora za želje in »oče« za ponos, »dva

bojevita kralja« za pogled, da je vse večno ali da je vse nično,
»dežela« je dvanajst čutnih sfer (šest čutnih organov skupaj
z šestimi čutnimi objekti), »ljudje« pa je metafora za strast
za čutne objekte. V drugem verzu sta »dva učena kralja«
metafora za pogled o večnosti ali ničnosti, »tiger« pa za ovire.
(Zanimiva podobnost je tudi v Svetem pismu: »Če kdo pride k
meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov,
sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.« (Lk
14:26) To je seveda metaforično sporočilo.)
§296-301. Gotama je Buddhovo družinsko ime. Njegovi

učenci usmerjajo svojo pozornost k Buddhi, Dhammi in
Saṅghi, torej k Budhemu, Postavi in Skupnosti. V tem pri-
meru »Skupnost« velja za skupnost ariyev ali svetnikov in to
je nakazano z veliko začetnico.
135
Dhammapada
§302. »Ne bodite tavajoči popotniki« je metafora za tavanje

v eksistenčnem toku, ne pomeni pa, da menihi ne bi smeli
živeti na cesti kot popotniki.
§306. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:10 in Ud 4:8. Buddha

je priporočal menihom, da recitirajo ta verz v primeru, če
se okrog razširjajo lažne in negativne govorice o njih. Te
govorice naj bi potem prenehale v zelo kratkem času, v času
sedem dni.
§307. Ta verz se pojavi tudi v Iti 48 in Iti 91.
§311-314. Ti verzi se pojavijo tudi v SN 2:8 in Thag 4:3. To so

verzi, ki se redno recitirajo v meniški skupnosti.
§315. Ta verz se pojavi tudi v AN 8:29, Snp 2:10, Thag 14:1,

Thag 17:2 in Thig 1:5.
§324. Slon z imenom »Varuh zaklada« je bil kraljevi slon, ki

ga je ujel kralj Kasi. Kljub temu, da je ta slon dobival najboljšo
hrano, ni pokazal zanjo nobenega zanimanja, ampak je le
žaloval po domu.
§326. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:77 in Thag 19:1.
§328-330. Ti verzi se pojavijo tudi v MN 128 in Snp 1:3.
136
Opombe
§334-337. Ti verzi se pojavijo tudi v Thag 6:5. V verzu 337.

Buddha pravzaprav ne daje blagoslova, toda razloži, kaj je
pravi blagoslov, to je odstranitev vseh želja. Kaj je pravi
blagoslov, je zapisano tudi v Maṅgali sutti (Snp 2:4).
§339-340. Ta verza se pojavita tudi v Thag 16:3. Šestintride-

set močnih tokov so tri želje (po bitnosti, po nebitnosti in ču-
tnosti) v šestih notranjih in šestih zunanjih čutnih območjih
(3x2x6=36). Bršljan pa je tu metafora za želje.
§342. »Deset okov« – glej opombo za verz 22.
§345-346. Ta verza se pojavita tudi v SN 3:10 in Thag 2:34.
§348. »Za teboj« je preteklost, »pred teboj« je prihodnost, in

»kar je vmes« je sedanjost.
§350. »Neprijetne stvari« – tu je mišljeno, da je človek pozo-

ren tudi na tiste stvari, ki so neprijetne in tudi gnusne, in
na katere običajno ne želimo biti pozorni; npr. ko želimo
zmanjšati čutne užitke, smo pozorni na gnusne dele telesa.
§352. »Spreten pri pravilnem izražanju« – Buddha je hvalil

predvsem arahante ali častivredne, ki so bili tudi spretni pri
izražanju in bili zmožni učiti tudi druge. »Zadnje breme« je
telo.
§353. Ta verza se pojavita tudi v MN 26 in MN 85. Te verze je

Buddha povedal nekemu potujočemu trgovcu, ki ga je srečal
137
Dhammapada
kmalu po svojem prebujenju, kot odgovor na vprašanje, kdo

je njegov učitelj.
§364. Ta verz se pojavi tudi v Iti 86 in Thag 17:3.
§367. Ta verz se pojavi tudi v Snp 4:15.
§369. Primerjaj z Snp 4:1:
Zato naj se tisti, ki je vedno pozoren, izogne čutnosti;

ko jo bo opustil, bo prečkal to poplavo,
tako kot tisti, ki je s črpanjem vode iz svojega čolna,
uspel priti na drugi breg.
§370. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:5 in Thag 1:15. Za razlago

glej tudi opombo k verzu 22. »Pet jih posekaj« se tiče petih
nižjih okov; »pet zapusti« se tiče petih višjih okov; »drugih
pet pa še naprej razvijaj« to je pet moči: vera, vztrajnost,
pozornost, zbranost, modrost; »pet vezi« pa so strast, odpor,
nevednost, ponos in pogledi.
§371. »Niti petih užitkov« – te niti so čutenje preko vida,

sluha, vonjanja, okušanja in tipanja. Ta prispodoba o nitih
ponazarja, kako se čutnost igra z nami, kot bi se z lutkami.
§374. »Doživljanje« je bolj svoboden prevod za khandhā ali

»agregate« ali »skupke«. Teh pet agregatov je rūpa ali snov,
vedanā ali občutki, saññā ali zaznava, saṅkhāra ali tvorba in
138
Opombe
viññāṇa ali zavedanje. Ker je to del splošnega doživljanja (s

čimer se običajni nevedni človek identificira), sem za boljše
razumevanje tega verza khandhe prevajal kot »doživljanje«.
§382. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 16:8 in Thag 2:42.
§384. »Skozi dve stvari«: razvoj zbranosti in uvida.
§386. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:9, Snp 5:14 in MN 98.
§387. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:26, SN 2:4 in SN 21:11.
§391. Ta verz se pojavi tudi v Iti 97.
§393. Ta verz se pojavi tudi v Ud 1:9.
§394. Ta verz nagovarja askete v Indiji, ki so s tako zunanjo

podobo izkazovali svojo izmišljeno duhovno moč.
§396-423. Ti verzi se pojavijo tudi v MN 98 in Snp 3:9.
§423. Ta verz se pojavi tudi v AN 3:58, Iti 99 in MN 91.
139
SLOVARČEK
anattā: ne-jaz, nesebstvo
appamāda: pazljivost
arahant: častivredni
ariyā: svetnik
āsava: madež
asubhā: neprijetne stvari
Brahma: Bog
Buddha: Budni ali Prebujeni
citta: um, srce
deva: božanstvo
dhamma: ideja, stvar
Dhamma: Postava, Resnica, Narava, stvari take ko so,

Buddhovo učenje
disa: sovrag
dukkha: nemir, bolečina, neprijetnost
141
Dhammapada
isi: Videc
mano: misel
Mara: demon, skušnjavec
māna: vrednotenje, ponos
nibbāna: odrešitev
papañca: obsedenost
puñña: zasluga
samaṇa: duhovni človek, redovnik, menih
saṃsāra: eksistenčni tok
saṅgha: skupnost
saṅkhārā: tvorbe
sekha: izkušen učenec
tappati: trpeti
yama: angel smrti
142
cbnd
Priznanje avtorstva–nekomercialno–brez predelav 4.0
Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0)
https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Dovoljeno vam je:
• Deljenje — kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli

mediju in obliki
Dajalec licence vam teh pravic ne more odreči, dokler

upoštevate pogoje licence.
Pod sledečimi pogoji:
• Priznanje avtorstva — Primerno morate navesti avtorja,

povezavo do licence in označiti morebitne spremembe, če so
nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način,
vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence
podpira vas ali vašo uporabo dela.
• Nekomercialno — Te vsebine ne smete uporabiti v
komercialne namene.
• Brez dodatnih omejitev — Ne smete uporabiti pravnih
določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali
onemogočili drugim, da bi storili karkoli, kar licenca
dovoljuje.
Opombe:
Ni se vam treba držati licence za elemente vsebine, ki so v javni

domeni, ali kjer vašo uporabo dovoljujejo zakonske izjeme in
omejitve.
Podana niso nobena jamstva. Možno je, da vam licenca ne daje

vseh pravic za vam želeno uporabo. Na primer, druge pravice,
kot osebnostne pravice, pravice zasebnosti in moralne pravice,
lahko omejujejo način, kako smete uporabiti vsebino.
143

Dhammapada - Slovenian - Bhikkhu Hiriko

Enviado por

Dados do documento

Direitos autorais

Formatos disponíveis

Compartilhar este documento

Compartilhar ou incorporar documento

Opções de compartilhamento

Você considera este documento útil?

Este conteúdo é inapropriado?

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

Dhammapada - Slovenian - Bhikkhu Hiriko

Enviado por

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

Prevod iz palija: Bhikkhu Hiriko

Knjiga je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani

© 2019 Gozdni samostan Samanadipa

Slika Buddhe na naslovnici:

To delo je pod licenco Creative Commons:

Glej stran 143 za več informacij glede dovoljenja in omejitev znotraj te

Proizvedeno s programom LATEX. Besedilo je v pisavi Alegreya in

2019, Prva izdaja

Moji mami in mojemu očiju

V družini mati in oče,

Pametni ju počasti na božji način:

Modrijana, ki opravlja takšna dejanja

Spremna beseda prevajalca ix

Kljub temu, da je Dhammapado v slovenščino že prevedel

so bili glavni poslušalci Buddhovih besed menihi in nune, so

gel, nad njim pa je Brahmā, ki je za nas enostavno Bog, Māra

• Originalni tekst prihaja iz Dhammapada Pali Lessons,

• Ponekod, kjer sem imel težave s prevajanjem, sem tudi

Besede modrosti, Mladinska knjiga (1987) in ponekod

• Pomoč pri prevajanju nekaterih verzov sem iskal tudi

Za nasvet in pregled teh prevodov pa se bi zahvalil Bojanu

P red idejami je misel,

Pred idejami je misel,

»Zmerjal me je, udaril me je,

»Zmerjal me je, udaril me je,

Ljudje namreč pozabljajo,

Kdor med prijetnimi stvarmi

Kdor opazi tudi neprijetne stvari,

Kdor nosi oker oblačilo,

Kdor ima nebistveno za bistveno

Kdor pa v bistvu vidi bistveno,

Kot dež premoči

Kot dež ne premoči

Žaluje tukaj in po smrti,

Srečen je tukaj in po smrti

Trpi tukaj in po smrti

Veseli se tukaj in po smrti,

Nevednež, ki le veliko govori,

Modrec, ki malo govori,

P azljivost vodi v nesmrtnost,

S tem jasnim razumevanjem,

Le ti, ki so vedno zbrani

Kdor je marljiv in predan pozornosti,

Kdor je marljiv in pazljiv,

Pazljiv med nepazljivimi,

Menih, predan pazljivosti,

Menih, predan pazljivosti,

Kakor riba, ki brez vode

Težko je zadržati um,

Težko je videti um,

Samotni in breztelesni um,

Tisti pa, čigar um je brez poželenja

Ko vidiš, da je telo krhko kot glineni vrč,

Kar sovrag lahko stori sovragu,

Kar mati ali oče lahko storita zate

K do bi lahko razumel ta svet,

Izkušen učenec bo razumel ta svet,

Ko vidiš, da je telo kot pena,

Kot čebela, ki nabere nektar in odleti,

Ne obremenjuj se s slabostmi drugih,

Kot čudovite rože, lepih oblik,

Kot čudovite rože, lepih oblik

Kot se iz mnogo pisanih rož