OKTA - Baranje Za Dobivanje A-Dozvola Za Usoglasuvanje So Operativen Plan

OKTA- RAFINERIJA NA NAFTA,
AKCIONERSKO DRU[TVO - SKOPJE
BARAWE ZA DOBIVAWE
A-DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE SO
OPERATIVEN PLAN
Dekemvri 2006 godina
1
SODR@INA
I INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT .................................. 3

II OPIS NA INSTALACIJATA, NEJZINITE TEHNI^KI DELOVI I
DIREKTNO POVRZANITE AKTIVNOSTI ............................................ 7
III UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA .......................... 13

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI SUPSTANCII I
ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA .... 14
V RAKUVAWE SO MATERIJALITE ..................................................... 17
VI EMISII ...................................................................................... 22
VII SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA ........ 33

VIII OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGITE TEHNIKI ZA SPREÛVAWE,
ILI DOKOLKU TOA NE E MO@NO, NAMALUVAWE NA EMISIITE NA
ZAGADUVA^KITE MATERII ........................................................... 42
IX TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI ......... 46
X EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI................ 50
XI PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE/OPERATIVEN PLAN...................... 52
XII OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI .....................53
XIII REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO

ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA
AKTIVNOSTITE ........................................................................... 55
XIV NETEHNI^KI PREGLED .............................................................. 56
XV IZJAVA ................................................................................59
ANEKS 1 TABELI .............................................................................. 60
2
I INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT
Op{ti informacii
Ime na kompanijata1 OKTA-Rafinerija na nafta
Akcionersko dru{tvo-Skopje
Praven status Akcionersko dru{tvo
Sopstvenost na Me{ovita
kompanijata
Adresa na sedi{teto s.Miladinovci 1000 Skopje
Po{tenska adresa OKTA AD-Skopje
(dokolku e razli~na od P.fah. 66 s.Miladinovci
pogore spomenatata)
Mati~en broj na 4074009
kompanijata2
[ifra na osnovnata 23.20
dejnost spored NKD
SNAP kod3 0401
NOSE kod4 105.08
Broj na vraboteni 946
Ovlasten pretstavnik
Ime Joanis Psihogios
Edinstven mati~en broj 1001958040008
Funkcija vo kompanijata Glaven izvr{en direktor
Telefon ++389(2) 2532263

Faks ++389(2) 2532502
e-mail octacabinet@hellenic-petroleum.gr
1
Kako {to e registrirano vo sudot, vaè~ka na denot na aplikacijata
2
Kopija na sudskata registracija treba da se vklu~i vo Dodatokot I.1
3
Selected nomenclature for sources of air pollution, dadeno vo Aneks 1 od Dodatokot od Upatstvoto
4
Nomenclature for sources of emission
3
Sopstvenost na zemji{teto
Ime i adresa na sopstvenikot(-cite) na zemji{teto na koe
aktivnostite se odvivaat (dokolku e razli~na na baratelot imenuvan
pogore).
Ime na sopstvenikot Vlada na R. Makedonija
Ul.Ilindenska bb
1000 Skopje
Adresa
Sopstvenost na objektite
Ime i adresa na sopstvenikot(-cite) na objektite i pomo{nite postrojki vo koi
aktivnosta se odviva (dokolku e razli~no od baratelot spomnata pogore).
Ime: OKTA-Rafinerija na nafta AD- Skopje
Adresa: P.fah. 66 s.Miladinovci
Vid na baraweto1
Obeleète go soodvetniot del
Nova instalacija
Postoe~ka instalacija H
Zna~itelna izmena na postoe~ka
instalacija
Prestanok so rabota
1
Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na instalacijata
4
Informacii za instalacijata
Ime na instalacijata1
OKTA – Rafinerija na nafta
Adresa na koja instalacijata e
locirana, ili kade }e bide Selo Miladinovci
locirana
Koordinati na lokacijata
spored Nacionalniot 554 830.00 istok
koordinaten sistem (12 cifri-6 650 993.00 sever
Istok, 6 Sever)2
Kategorija na industriski
aktivnosti koi se predmet na 1.2; 1.1
baraweto3
Proektiran kapacitet 2.500 000 t/god
Da se vklu~at kopii od site vaè~ki dozvoli na denot na apliciraweto vo

Prilogot br. I.2.
Da se vklu~at site ostanati pridru`ni informacii vo Prilogot br. I.2.
Odgovor
Kopii od vaè~ki dozvoli i re{enija se dadeni vo Prilog I.
Informacii za ovlastenoto kontakt lice vo odnos na dozvolata
Ime Lazo Eftimov
Edinstven mati~en broj 0203949450056

Adresa P.fah 66 S. Miladinovci
Funkcija vo kompanijata Menaxer na OC Za{tita

Telefon ++3892 2532-378
Faks ++3892 2532-526
e-mail lazoeftimov@yahoo.com
1
Se odnesuva na imeto na instalacijata kako {to e registrirana ili }e bide
registrirana vo sudot. Da se vklu~i kopija na registracijata vo Prilogot I.2.
2
Mapi na lokacijata so geografska polo`ba i jasno nazna~eni granici na
instalacijata treba da se podnesat vo Prilogot I.2.
3
Vnesi go(gi) kodot i aktivnosta(e) nabroeni vo Aneks 1 od ISKZ uredbata (Sl.
Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove}e
tehnologii koi se cel na ISKZ, kodot za sekoja tehnologija treba da se ozna~at.
Kodovite treba jasno da se odeleni me|u sebe.
5
Informacii povrzani so izmeni na dobiena A integrirana
ekolo{ka dozvola
Operatorot/baratelot da popolni samo vo slu~aj na izmena na

dobienata A integrirana ekolo{ka dozvola.
Ime na instalacijata (spored

vaè~kata integrirana ekolo{ka
dozvola)
Datum na podnesuvawe na
aplikacijata za A integrirana
ekolo{ka dozvola
Datum na dobivawe na A
integriranata ekolo{ka dozvola i
referenten broj od registerot na
dobieni A integrirani ekolo{ka
dozvoli
Adresa na koja instalacijata ili
nekoj nejzin relevanten del e lociran
Lokacija na instalacijata (region,

op{tina, katastarski broj)
Pri~ina za aplicirawe za izmena vo
integriranata dozvola
Opis na predloènite izmeni.
6
II OPIS NA INSTALACIJATA, NEJZINITE TEHNI^KI
DELOVI I DIREKTNO POVRZANITE AKTIVNOSTI
Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi,

sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe
na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od
planovi, crteì ili mapi (terenski planovi i mapi na lokacijata,
dijagrami na postapkite za rabota) i ostanati poedinosti, izve{tai i
pomo{na dokumentacija koi se potrebni da gi opi{at site aspekti na
aktivnosta.
Ovde treba da se vklu~i prikaz na razvitokot na procesite.
Prilog II treba da sodrì lista na site postapki/procesi od

oddelnite delovi koi se odvivaat, vklu~uvaj}i dijagrami na postapki
za sekoj od niv so dopolnitelni relevantni informacii.
Odgovor
OPIS NA INSTALACIJATA
Rafinerijata e edinstveniot proizvoditel na nafteni derivati vo

Republikata, so proektiran kapacitet od 2,5 milioni toni surova
nafta godi{no, koj go snabduva Makedonskiot pazar i pazarite na
pobliskiot region so nafteni derivati ~ij asortiman vo potpolnost gi
zadovoluva potrebite na potro{uva~ite, a kvalitetot e vo soglasnost
so vaè~kite standardi. Po~etokot so rabota na del od tehnolo{kite
postrojki e vo 1982 godina. Vo tekot na 1983 i 1984 godina pu{teni se
vo rabota i ostanatite tehnolo{ki postrojki. Vo 2003 godina pu{tena
e novata postrojka za hidrodesulfurizacija na dizelnite frakcii. Vo
2004 godina se prenameni del od "starata" postrojka za
hidrodesulfurizacija na dizelnite frakcii vo postrojka za
hidrodesulfurizacija na kerozinska frakcija.
Od 1999 god. OKTA stana del od rafineriite na "Hellenic Petroleum" od
Grcija. Ova ovozmoì, preku zna~ajni investicii vo modernizacijata
na tehnolo{kite postrojki, OKTA postepeno da se transformira vo
sovremena rafinerija sposobna da se priklu~i kon ostvaruvawe na
svetskite tendencii za namaluvawe na zagaduvaweto na planetata,
{to podrazbira eliminirawe na sodrìnata na olovo vo motornite
benzini i namaluvawe na sodrìnata na sulfur vo dizel gorivata i
maslata za gorewe.
Rafinerijata raboti 24 ~asa neprekinato, 365 dena vo godinata.
Procesot na prerabotka na surovata nafta se izveduva vo pove}e,
me|usebe povrzani, procesni postrojki. Vo procesnite postrojki preku
kombinacija na fizi~ki i hemiski metodi t.e. so kombinirani
termi~ki i kataliti~ki procesi, se vr{i primarna prerabotka na
surovata nafta i sekundarna prerabotka na dobienite frakcii.
7
Prerabotkata na surovata nafta i dobivaweto na finalni proizvodi
ili komponenti za name{uvawe na finalnite proizvodi, se vr{i vo
slednite rafineriski postrojki:
• Postrojka za atmosferska destilacija na surova nafta

• Postrojka za hidrodesulfurizacija na primaren benzin
• Postrojka za kataliti~ki reforming na teòk benzin
• Postrojka za izomerizacija na lesen benzin
• Postrojka za hidrodesulfurizacija na kerozinska frakcija
• Postrojka za hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii
• Postrojka za frakcionirawe na gasovi
Za da se ovozmoì normalno odvivawe na tehnolo{kiot proces,

Rafinerijata raspolaga so pomo{ni objekti za proizvodstvo i
podgotovka na slednite energenti:
• Voda za ladewe
• Demineralizirana voda
• Vozduh
• Te~en azot
• Tehnolo{ka parea
• Procesni hemikalii
Vo ramkite na Rafinerijata postoi sovremena stanica za

pro~istuvawe na otpadnite vodi vo koja se vr{i mehani~ko, hemisko i
biolo{ko pro~istuvawe na industriskite, sanitarnite i
atmosferskite otpadni vodi koi se sozdavaat vo Rafinerijata.
Kontrola na kvalitetot na surovata nafta, procesnite frakcii,
poluproizvodite i gotovite proizvodi se izvr{uva vo Laboratorija na
Rafinerija koja e celosno opremena i kadrovski ekipirana za
izvr{uvawe na potrebnite testirawa i istata e akreditirana
soglasno ISO 17025.
Rafinerija raspolaga so rezervoari za skladirawe na surova nafta,
me|ufazni proizvodi i gotovi proizvodi, ~ij kapacitet e prilagoden
za nepre~eno rabotewe na rafinerijata.
Dopremata na surovata nafta se vr{i preku naftovodot Solun-Skopje,
a isporakata na gotovi proizvodi se vr{i so avto i vagon cisterni.
Rafnerija raspolaga so iskusen i educiran kadar, podgotven da se
spravi so predizvicite na sekojdnevnoto rabotewe.
Site aktivnosti koi se vo vrska so proizvodniot proces
(proizvodstvo, odrùvawe, za{tita, kontrola na kvalitet i sl. ) se
izvr{uvaat vo ramkite na edna organizaciona celina.
Administrativni aktivnosti (personalni pra{awa, komercija,
nabavki, finansii, pravni pra{awa i sl.) se izvr{uvaat vo ramkite
na tri organizacioni celini.
Vaka opremena i organizirana, OKTA Rafinerija na nafta obezbeduva
visoko nivo na kvalitet na izveduvawe na svoite aktivnosti, a od
tamu i visoko nivo na kvalitet na svoite proizvodi.
8
Proizvodstveniot asortiman gi opfa}a slednive proizvodi:
- Motoren benzin (MB 96, BMB 91, BMB 95, BMB 98)
- Mlazno gorivo GM-1 (kerozin)
- Goriva za dizel motori
- Masla za gorewe (EL,mazut)
- TNG (vte~net propan, vte~net butan, sme{a propan-butan)
Spored potrebite na pazarot Rafinerija moè da proizveduva i

drugi proizvodi.
PROCESNI POSTROJKI
Instaliranite procesni postrojki vo Rafinerijata se od tipot

Hidroskiming, so postrojka za izomerizacija.
Procesot na prerabotka na surovata nafta se izveduva vo pove}e
procesni postrojki, me|usebe integralno povrzani sozdavaj}i procesni
lanci.
BLOK DIJAGRAM NA PROCESOT NA PRERABOTKA NA SUROVATA NAFTA
Izopentan i izoheksan S1/S2 Loìv

(za name{avawe vo motorni benzini) tehnolo{ki gas
Frakcionirawe TNG
Visokotemperaturna na
izomerizacija gasovi
Gotovi
proizvodi
Lesen s1 - s 4 s3/s4
benzin
TNG
Prim. benz. Teòk benzin
Hidrodesulfurizacija Kataliti~ki
na primaren benzin reforming
Motorni
benzini
Atmosferska destilacija
Reformat
na surovata nafta
Surova
Kerozinska f-ja Hidrodesulfurizacija
nafta na kerozinska Kerozin
Kerozin
frakcija (GM-1)
Dizelni f-cii Dizelni goriva

Hidrodesulfurizacija
na Dizeli
dizelni frakcii
Mazut za sopstvena potro{uva~ka

Mazut
Mazut
9
Vo procesnite postrojki preku kombinacija na fizi~ki i hemiski
metodi se vr{i primarna prerabotka na surovata nafta i
ponatamo{na dorabotka na frakciite dobieni vo tekot na
tehnolo{kiot proces. Tehnolo{kiot proces na prerabotka na naftata
e sloèn i se odviva vo pove}e posledovatelni etapi. Za da se
zgolemi brzinata na reakciite, selektivnosta na procesite i da se
dobie potrebniot kvalitet na proizvodite, vo odredeni procesni
postrojki se koristat katalizatori.
Prerabotkata na surovata nafta i dobivaweto na finalni proizvodi
ili komponenti za name{uvawe na finalnite proizvodi se vr{i so
primena na slednite rafineriski procesi:
Atmosferska destilacija na sirova nafta
Pred da se podloì surovata nafta na atmosferska destilacija, se

vr{i prethodna podgotovka {to podrazbira nejzino
elektroobezvodnuvawe, elektroobesoluvawe i predgrevawe. Vaka
podgotvenata surova nafta se podloùva na atmosferska destilacija
pri {to se dobivaat:
- primaren benzin koj se nosi na ponatamo{na prerabotka vo
postrojkata za hidrodesulfurizacija;
- kerozinska i dizelni frakcii koi se nosat na ponatamo{ni
prerabotki vo postrojkite za hidrodesulfurizacija
- maslo za gorewe (mazut) koj e finalen proizvod.
Hidrodesulfurizacija na primaren benzin
So cel od primarniot benzin da se otstranat sulfurnite soedinenija

koi pretstavuvaat otrovi za katalizatorot koj se nao|a vo postrojkata
za kataliti~ki reforming, pri odredeni rabotni uslovi i vo
prisustvo na vodoroden gas i katalizator se vr{i negova
hidrodesulfurizacija. Vaka pro~isteniot primaren benzin se
podloùva na destilacija pri {to se dobivaat:
- lesen benzin koj poradi svoite visokooktanski karakteristiki
moè da se koristi kako komponenta za name{uvawe na motorni
benzini ili pak se nosi na ponatamo{na prerabotka vo postrojkata za
izomerizacija so cel da se dobijat izopentan i izoheksan;
- teòk benzin koj se nosi na ponatamo{na prerabotka vo
postrojkata za kataliti~ki reforming.
Kataliti~ki reforming na teòk benzin
Ponatamo{nata prerabotka na te{kiot benzin se vr{i vo postrojkata

za kataliti~ki reforming kade {to pri odredeni rabotni uslovi i vo
prisustvo na vodoroden gas i katalizator se odvivaat fizi~ko-
hemiski reakcii pri {to se zgolemuva sodrìnata na aromati i
izoparafini, a se namaluva sodrìnata na normalnite parafini i
nafteni. Kako rezultat na ovie promeni se dobiva benzin so visok
oktanski broj koj pretstavuva sirovina za name{uvawe na motornite
benzini MB 96, BMB 91, BMB 95, BMB 98.
10
Izomerizacija na lesen benzin
Ponatamo{nata prerabotka na lesniot benzin se vr{i vo postrojkata

za izomerizacija kade {to vo prisustvo na katalizator i pri visoka
temperatura doa|a do transformacija na normalnite parafini vo
izoparafini bez pri toa da se izmeni brojot na jaglenorodnite atomi.
Pri toa se dobivaat izopentan i izoheksan koi poradi svoite
visokooktanski karakteristiki se koristat za name{uvawe na
motorni benzini;
Hidrodesulfurizacija na kerozinska frakcija
Hidrodesulfurizacijata na kerozinska frakcii se primenuva so cel

da se namali koli~inata na sulfurni soedinenija vo kerozinskata
frakcija dobiena pri atmosferskata destilacija na surovata nafta.
Procesot se odviva pri odredeni rabotni uslovi i vo prisustvo na
vodoroden gas i katalizator pri {to vo zavisnost od strukturata na
sulfurnite soedinenija tie se transformiraat vo parafinski ili
aromatski jaglevodorodi i se osloboduva N2Y. Desulfuriziranata
kerozinska frakcija se koristi kako komponenta za name{uvawe na
kerozin.
Hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii
Hidrodesulfurizacijata na dizelnite frakcii se primenuva so cel

da se namali koli~inata na sulfurni soedinenija vo odredeni
dizelni frakcii dobieni pri atmosferskata destilacija na surovata
nafta. Procesot se odviva pri odredeni rabotni uslovi i vo
prisustvo na vodoroden gas i katalizator pri {to vo zavisnost od
strukturata na sulfurnite soedinenija tie se transformiraat vo
parafinski ili aromatski jaglevodorodi i se osloboduva N2Y.
Desulfuriziranata dizelna frakcija se koristi kako komponenta za
name{uvawe na niskosulfurni dizel goriva.
Frakcionirawe na gasovi
Gasovite {to se osloboduvaat pri izveduvawe na rafineriskite

procesi, se nosat vo postrojka za frakcionirawe na gasovi. Pri toa se
dobivaat vte~net propan, vte~net butan ili sme{a propan-butan
(TNG-vte~net naften gas). Gasovite {to ne moàt da se vte~nat (metan
i etan) se koristat kako gorivo vo rafineriskite pe~ki.
POMO[NI OBJEKTI
Za da se ovozmoì normalno odvivawe na tehnolo{kiot proces, vo

ramkite na rafinerijata funkcioniraat slednite pomo{ni objekti:
- Postrojkata za podgotovka na reagensi, vo koja se podgotvuvaat
reagensi neophodni pri prerabotka na surovata nafta;
- Energetski blok koj se koristi za prenos na elektri~na energija i
obezbeduvawe na topla voda i tehnolo{ka parea;
- Azotna stanica, so rezervoari za skladirawe te~en azot
- Vodorodna stanica, koja sluì za priem, skladirawe i
distribucija na vodorod;
11
- Kompresorska stanica, koja obezbeduva komprimiran vozduh;
- Pumpna stanica Jurumleri, koja ja snabduva Rafinerijata so voda;
- Pre~istitelna stanica za pro~istuvawe na industriskite,
sanitarnite i atmosverskite otpadni vodi koi se sozdavaat vo
Rafinerijata;
- Laboratorija, koja e opremena i ekipirana za kontrola na
kvalitetot na sirovata nafta, procesnite frakcii,
poluproizvodite i gotovite proizvodi.
BEZBEDNOSNI SISTEMI
Vo Rafinerijata postojat bezbednosni sistemi:

- tehnolo{ki blokadi za za{tita na opremata pri havarijni situacii
- sigurnosni ventili za za{tita na opremata od zgolemeni pritisoci
- indikatori na prisustvo na sulfurvodoroden gas i
eksplozivnikoncentracii na gasovi so zvu~na i svetlosna
signalizacija
- fakelen sistem za sogoruvawe na vi{okot na jaglevodorodnite
gasovi.
- stabilni i polustabilani protivpoàreni sistemi i mobilna
protivpoàrna oprema
- stabilen sistem za ladewe povrzan so hidrantskata mreà.
RAZVOJNA STRATEGIJA
Razvojnata strategija na Rafinerijata e naso~ena kon:

- Tehnolo{ka modernizacija i kompjuterizacija
- Kvalitet na proizvodite vo soglasnost so Evropskite standardi za
kvalitet na gorivata
- Podobruvawe na za{titata na ìvotnata sredina
- Optimalizacija na delovnite aktivnosti
- Konkurentnost na pazarot.
Dopolnitelni informacii dadeni se vo Prilog II.
12
III UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA
Treba da se navedat detali za strukturata na upravuvaweto so

instalacijata. Priloète organizacioni {emi, kako i site vaè~ki
izjavi na politiki za upravaweto so ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i ja
tekovnata ocenka za sostojbata so ìvotnata sredina .
Navedete dali postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so

ìvotnata sredina za instalacijata.
Dokolku postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so ìvotnata

sredina za instalacijata, navedete za koj standard stanuva zbor i
vklu~ete kopija od sertifikatot za akreditacija.
Ovie informacii treba da go so~inuvaat Prilog III.
Odgovor
Detali za strukturata na upravuvaweto so instalacijata,

organizacioni {emi na OKTA Rafinerija na nafta AD Skopje,
Rafinerija-tehni~ki sektori i OC Za{tita se dadeni vo Prilog III.
13
IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI
SUPSTANCII I ENERGII UPOTREBENI ILI
PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA
IV.1 Da se dade lista na surovini i pomo{ni materijali,

supstancii, preparati, goriva, i energija koja se proizveduva ili
upotrebuva preku aktivnosta.
Listata(-tite) koja e dadena treba da bide sosema razbirliva i treba

da se vklu~at, site upotrebeni materijali, gorivata, me|uproizvodi,
laboratoriski hemikalii i proizvod(i).
Posebno vnimanie treba da se posveti na materijalite i proizvodite

koi se sostaveni ili sodràt opasni supstancii. Spisokot mora da gi
sodrì spomenatite materijali i proizvodi so jasna oznaka soglasno
Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto.
Tabeli IV.1.1 i IV.1.2 moraat da se popolnat.
Dopolnitelni informacii treba da se dadat vo Prilogot IV.
Odgovor
IV.1 Lista na surovini, gorivo,me|ufazni proizvodi, gotovi

proizvodi i hemikalii so mesta na upotreba
Surovina:
Surova nafta
Gorivo:
1. Mazut
2. Loìv (tehnolo{ki) gas
Me|ufazni proizvodi:
1. Primaren benzin - surovina za postrojka za
hidrodesulfurizacija na primaren benzin
2. Hidrogenizat (teòk benzin) - surovina za postrojka za
kataliti~ki reforming
3. Lesen benzin - surovina za izomerizacija ili name{uvawe na
benzinite
4. Katalizat - osnovna komponenta za dobivawe na gotovi
visokooktanski benzinski goriva
5. Prva dizelna frakcija (180-240oC) - surovina za
hidrodesulfurizacija na kerozin
14
6. Vtora dizelna frakcija (240-300oC) - surovina za
hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii
7. Treta dizelna frakcija (300-350oC) - surovina za
8. Butan - komponenta za name{uvawe na benzinski goriva
9. Vodorod - surovina za procesite na hidrodesulfurizacija
Finalni proizvodi:
1. Motoren benzin MB-96
2. Bezoloven motoren benzin BMB-91
5. Mlazno gorivo GM-1
6. Goriva za dizelni motori
7. Ekstra lesno
8. Te~en naften gas (TNG)
9. Mazut M1 i M2
Spored potrebite na pazarot Rafinerija moè da proizveduva i

drugi me|ufazni i gotovi proizvodi.
Pomo{ni fluidi:
1. Azot
2. Tehni~ki vozduh
3. Instrumentalen vozduh
4. Vodena parea
Hemikalii i mesto na upotreba na hemikalii na procesnite

postrojki i ostanatite objekti:
Procesni postrojki, T-010

-Postrojka za atmosferska destilacija na surova nafta
1. Natrium hidroksid
2. Deemulgator ES 2133A
3. Amowa~na voda, NH4OH
4. Inhibitor za korozija ES 1020A
6. Antistatik - Stadis 450
7. Antioksidans - Kerobit/TOPANOL AN
-Postrojka za hidrodesulfurizacija na primaren benzin

-Postrojka za kataliti~ki reforming na teòk benzin
10. Trihloretilen
11. Natrium hidroksid (za regeneracija na katalizator)
12. Katalizator, KF-841 (NiMo)
13. Katalizator, KF-542 (NiCoMo)
14. Katalizator , PR -15 (PtRe)
15
-Postrojka za hidrodesulfurizacija na kerozin
15. Monoetanolamin MEA
16. Inhibitor za korozija ES 1017V
17. Etil merkaptan (odorant za TNG)
18. Elektrolitski vodorod
21. Katalizator, KF-757 (CoMo)
-Postrojka za hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii

24. Katalizator, KF-757 (CoMo)
-Hemikalii koi se upotrebuvaat vo gotovi nafteni derivati

25. Boi: Zelena, Sina, Crvena Sanisol
26. Tetraetilolovo TEO
27. Depresant – Dodiflow 3820
Energetika:
1. Inhibitor za korozija Nalco 23265
2. Disperzant Nalco 8506
- Vodoblok:
3. Biocid Nalco 7320
4. Biocid Nalco 7330
5. Amowa~na voda NH4OH
6. Natrium hipohlorit (NaOCl)
- Hemiska podgotovka na voda

7. Natrium hidroksid (NaOH)
8. Sulfurna kiselina (H2SO4)
9. Eliminox Nalco
Pre~istitelna stanica na industriski otpadni vodi:

1. Aluminium sulfat
Ostanati:
1. Etil merkaptan - za odorirawe na propan-butan
2. Azot - za inertizacija na procesnite postrojki
Spored potrebite na procesot Rafinerija moè da koristi i

drugi hemikalii.
Energija:
OKTA Rafinerija na nafta elektri~nata energija ja prevzema preku
elektroenergetskiot sistem na RM.
Vo slu~aj na sozdavawe na povolni ekonomski uslovi Rafinerija moè
da proizveduva elektri~na energija za svoi potrebi.
Dopolnitelni informacii se dadeni vo Prilogot IV.
16
V. RAKUVAWE SO MATERIJALITE
V.1 Rakuvawe so surovini, me|uproizvodi i proizvodi
Vo tabelite IV.1.1 i IV.1.2 od Sekcijata IV treba da se nabrojat site

materijali.
Ovde treba da se istaknat detali za uslovite na skladirawe,

lokacija vo objektot, sistemot za segregacija i transportnite sistemi
vo objektot. Priloète informaciite koi se odnesuvaat na
integriranosta, nepropuslivosta i finalnoto testirawe na cevkite,
rezervoarite i oblastite okolu postrojkite.
Dopolnitelnite informacii treba da bidat del od Prilogot V.1
Odgovor
V.1.1 Rezervoari za skladirawe na surova nafta, me|ufazni i

gotovi proizvodi
Rezervoari za skladirawe na surova nafta
T-020 - Rezervoara za surova nafta P-020/1-5
Rezervoari za skladirawe na me|ufazni proizvodi
T-021 - Rezervoari za katalizat P-021/ 1,2,3

T-022 - Rezervoari za lesen i teòk benzin P-022/1,2,3
T-023.- Rezervoari za lesen benzin P-023/1,2,3
T-024 - Rezervoari za kerozinska frakcija (Prva dizelna frakcija)
P- 024/1,2,3
T-025 - Rezervoar za butan P-025/1,2,3
T-026 - Rezervoari za teòk benzin , primaren benzin i kerozinska
frakcijacija P-026/1-8
T-028 - Rezervoari za Vtora dizelna frakcija.(240-3000S) P-028/1,2,3
T-029 - Rezervoari za Treta dizelna frakcija (300 - 3500C) P-029/1,2,3
T-062 - Rezervoari za nekvaliteten TNG ; R-062/6,7
Rezervoari za skladirawe na gotovi proizvodi
T-030 - Rezervoari za motorni benzin

(BMB-95, BMB-91,MB-96), P-030/1-6
T-031 - Rezervoari za dizel goriva i maslo za doma}instvo (EL),
P-031/1-6
T-032 - Rezervoari za mazut, P-032/1-4
T-033 - Rezervoari za te~en naften gas -TNG, R-033/1-30
T-034 - Rezervoari za mlazno gorivo - GM1, P-034/1,2, 3
T-054 - Rezervoari za mazut, P-054/1,2
17
Vo Rafinerija postojat dva tipa na rezervoari, i toa:
rezervoari na atmosferski pritisok:

- rezervoari na T -021,023,024,026,028,029,030,031,032,034,054
rezervoari pod pritisok:
- rezervoari na T - 022,025,033,062
Rezervoarite na atmosferski pritisok se postaveni na specijalni

betonski fundamenti, so pad 1% od centarot kon nadvore{nosta na
fundamentot, so {to se ovozmoùva uo~uvawe na najmali istekuvawa
vo slu~aj na pojava na perforacija na limot od dnoto na rezervoarot,
a so toa i brza intervencija i sanirawe na pri~inite, so cel za{tita
na ìvotnata sredina.
Rezervoarite se smesteni vo zaedni~ki ili poedine~ni tamponirani
zemjeni tankvani so volumen ednakov na maksimalniot volumen na
rezervoarite so {to bi se ovozmoìlo sobirawe na celokupnata
koli~ina na naften derivat vo slu~aj na akcident. Vo tankvanata
postoi drena`na {ahta so voden osigura~ koja preku ventil e povrzana
so industriskata kanalizacija.
Rezervoarite poseduvaat kransifon koj sluì za drenaà na
eventualno odvoenata voda od derivatot, kako i za zemawe proba.
Drenaà se vr{i vo {ahta koja e povrzana so industriskata
kanalizacija.
Konstrukcija na ovoj tip na rezervoari e ista, tie se vertikalni,
cilindri~ni, so fiksen krov i pliva~ki ponton.
Rezervoarite poseduvaat plameni osigura~i, avtomatski mera~ na
nivo i gromobranska za{tita.
Za za{tita od poàr na rezervoarot e postaven:
- stabilen sistem za ladewe so voda, povrzan so hidrantskata mreà
- stabilen sistem za gasewe so pena
- mobilni protivpoàrni aparati
Prevencija od pogolemi akcidenti e ovozmoèna so redovna kontrola
na rezervoarite od strana na Sektorot Tehni~ka inspekcija i
vrabotenite vo Manipulacija: vizuelna, ultrazvu~ni merewa na
debelinata na yidot i krovot, a koga rezervoarot e otvoren se vr{i
ultrazvu~no merewe na podnicata i pliva~kiot ponton. Sekojdnevno
se vr{i tehnolo{ka kontrola od strana na vrbotenite koi go
opsluùvaat rezervoarskiot park..
Rezervoarte moè da se prenamenat za drug derivat odnosno frakcija
spored potrebite.
Rezervoarite pod pritisok se postaveni na specijalni betonski
fundamenti. Na sekoj rezervoar se vgradeni po dva (za rezervoarite
za izo heksan) i po tri (rezervoari za propan buran) sigurnisni
ventili za za{tita od zgolemen pritisok i povrzani so fakelniot
sistem i sve}a za vo atmosfera.
Rezervoarite poseduvaat mera~ na nivo i gromobranska za{tita.
Za za{tita od poàr na rezervoarte e postaven:
- stabilen sistem za ladewe so voda, povrzan so hidrantskata mreà
- mobilni protivpoàrni aparati
Tankvanite na rezervoarite za skladirawe na te~en naften gas se
betonirani i preku {ahti se povrzani so industriskata kanalizacija.
18
V.1.2 Skladirawe i transport na hemikalii
- Hemikaliite koi se koristat za potrebite na Rafinerijata se

skladiraat vo Magacin - T-077. Hemikaliite se pakuvani vo
plasti~ni ili metalni buriwa i vre}i.
- Sulfurnata kiselina se skladira vo rezervoari na Energetika -
T-090.
- Natrium hidroksid se skladira vo rezervoari na T-075.
- Tetraetil olovoto (TEO) se skladira vo rezervoari na T-012.
V.1.3 Pomo{ni fluidi
Za normalno odvivawe na tehnolo{kiot proces, Rafinerijata

raspolaga so pomo{ni objekti za proizvodstvo i podgotovka na
energenti, i toa:
- Vozduh - T-074
- Azot , skladiran vo rezervoarite na T-011
- Tehnolo{ka parea , proizvedena od kotlite vo Energetika T-090 i
od Kotel-utilizator na Procesni postrojki T-010
- Vodoroden gas, proizveden ili nabaven se skladira vo rezervoari
na T-060.
V.1.4 Merewe , testirawe i kontrola na opremata
Za obezbeduvawe na povisok stepen na tehni~ka sigurnost i bezbedno

rabotewe na Rafinerija, Sektorot za Tehni~ka inspekcija vr{i
redovno sledewe na instaliranata oprema soglasno zakonskata
obvrska na R.Makedonija i preporakite na proizvoditelot.
Soglasno tehni~kite propisi na R. Makedonija vr{ime ispituvawe
pod nadzor na Inspektor od Ministerstvoto za ekonomija - Tehni~ka
inspekcija i toa:
Na sekoj {est godini se vr{i hidro proba na sadovite pod

pritisok vklu~uvaj}i i vizuelna vnatre{na i nadvore{na
kontrola, soglasno Pravilnikot za sadovi pod pritisok -
Slu`ben vesnik br.13/98.
Edna{ godi{no se vr{i hidro i pneumatska proba na
sigurnosnite ventili, soglasno Zakonskite propisi - Slu`ben
vesnik br.16/83.
Soglasno preporakite na proizvoditelot na opremata, Sektorot za

Tehni~ka inspekcija vr{i redovni prventivni vizuelni kontroli na
stacionarnata i rotacionata oprema, kako i ultrazvu~ni merewa na
debelinata i tvrdinata na materijalot na sadovite pod pritisok,
rezervoarite i tehnolo{kite linii, po odredena dinamika i plan.
Ultrazvu~nite merewa na debelinata se vr{at so instrument tip -
DM 4 – Krautkramer, dodeka tvrdinata se meri so instrument tip
Dynamic D - Krautkramer .
Vo slu~aj na potreba, za dopolnitelni ispituvawa na opremata i
tehnolo{kite linii se angaìraat specijalizirani nadvore{ni
firmi, primenuvaj}i i drugi nedestruktivni metodi (radiografija,
19
metalografija, ultrazvu~na defektoskopija, merewa so infracrvena
kamera i dr.) na ispituvawe na materijalite i opremata.
Dopolnitelni informacii za merewa, testirawa i kontrola na

opremata se dadeni vo Prilog V.1.
V.2 Opis na upravuvaweto so cvrst i te~en otpad vo instalacijata.
Za sekoj otpaden materijal, dadete celosni podatoci;
(а) Imeto;
(б) Opis i priroda na otpadot;
(в) Izvor;
(г) Kade e skladiran i karakteristiki na prostorot za skladirawe;
(д) Koli~ina/volumen vo m3 i toni;
(е) Period ili periodi na sozdavawe;
(ж) Analizi (da se vklu~at metodi na testirawe i Kontrola na

Kvalitet);
(з) Kodot spored Evropskiot katalog na otpad.
Vo slu~aj koga odreden otpad se karakterizira kako opasen, vo

informacija treba toa da bide jasno naglaseno, soglasno definicijata
za opasen otpad od Zakonot za otpad (Slu`ben vesnik 68-04).
Sumarnite tabeli V.2.1 i V.2.2 treba da se popolnat, za sekoj otpad

soodvetno. Potoa, treba da se dade informacija za Registraciskiot
broj na Licencata/dozvolata na pretpriema~ot za sobirawe na otpad
ili na operatorot za odloùvawe/povtorna upotreba na otpadot, kako
i datumot na istekuvawe na vaè~kite dozvoli.
Dopolnitelnite informacii treba da go so~inuvaat Prilogot V.2
Odgovor
OKTA Rafinerija ne generira zna~ajna koli~ina otpad. Najgolemiot

del od otpadot se generira kaj procesnite postrojki, rezervoarskiot
park i energetskiot blok.
Otpadot {to se sozdava vo Rafinerijata moè da se podeli na:

- komunalen otpad koj se iznesuva od Rafinerijata
- komercijalen otpad koj se prodava
20
- otpad dobien od tehnolo{kite postrojki koj e skladiran vo
bazenite na Pre~istitelna stanica
- mil dobien pri biolo{kiot tretman na vodata i skladiran vo
bazenite na Pre~istitelna stanica
Dopolnitelni informacii se dadeni vo Prilog V.2
V.3 Odloùvawe na otpadot vo granicite na instalacijata

(sopstvena deponija)
Za otpadite koi se odloùvaat vo granicite na instalacijata, treba da

se podnesat celosni detali za mestoto na odloùvawe (vklu~uvaj}i
me|u drugoto proceduri za selekcija za lokacijata, mapi na lokacijata
so jasna nazna~esnost na za{titenite vodni zoni, geologija,
hidrogeologija, plan za rabota, sostavot na otpadot, upravuvawe so
gasovi i iscedokot i grià po zatvorawe na lokacijata).
Dopolnitelnite informacii da se vklu~at vo Prilogot V.3.
Odgovor
Rafinerijata NEMA SOPSTVENA DEPONIJA.
Otpadot dobien od tehnolo{kite postrojki i milot e skladiran vo

vodonepropuslivi armirano betonski bazeni na Pre~istitelna
stanica.
Dopolnitelni podatoci se dadeni vo Prilog V.3
21
VI EMISII
VI.1 Emisii vo atmosferata
VI.1.1 Detali za emisija od to~kasti izvori vo atmosferata
Site emisii od to~kasti izvori vo atmosferata treba detalno da

bidat objasneti. Za emisii od parni kotli so toploten vlez nad 5 MW i
drugi kotli nad 250 kW treba da se popolni Tabela VI.1.1. Za site
glavni izvori na emisija treba da se popolnat Tabelite VI.1.2 i VI.1.3,
a tabelata VI.1.4 da se popolni za pomali izvori na emisija.
Potrebno e da se vklu~i spisok na site izvori na emisii, zaedno so

mapi, crteì, i pridru`na dokumentacija kako Prilog VI. Informacii
za visinata na emisiite, visina na pokrivite, i dr. , isto taka treba
da se vklu~at, kako i opisi i {emi na site sistemi za namaluvawe na
emisiite.
Baratelot treba da go navede sekoj izvor na emisija od kade se

emitiraat supstanciite navedeni vo Aneks III od Dodatokot na
Upatstvoto.
Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi

celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na
emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe
naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za
NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored,
zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za
da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT.
Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite
za NDT treba da bide objasnet i opravdan.
Odgovor
Vo OKTA postojat to~kasti izvori na emisija vo atmosferata i toa:
VI.1.1.A Oxak na procesnite postrojki

VI.1.1.B Oxak na postrojka za hidrodelsulfurizacija na dizeli,
VI.1.1.C Oxak - Energetika (armirano betonski)
VI.1.1.D,E Oxaci - Energetika (metalni)
VI.1.1.F Fakel
22
VI.1.1.A Oxak na procesnite postrojki
Dimenziite na armiranobetonskiot oxak za emisija na dimnite gasovi

od blokot pe~ki na procesnite postrojki se:
- Visina - 150m;
- Vnatre{en pre~nik vo osnova - 9.48m;
- Vnatre{en pre~nik na vrvot - 4.03m.
Polutanti koi se emitiraat od oxakot na procesnite postrojki,
Blokot pe~ki na procesnite postrojki kako energetsko gorivo koristi:

- Maslo za gorewe - mazut;
- Loìv (tehnolo{ki) gas {to se sozdava vo tehnolo{kiot proces.
Prisutni polutanti vo dimnite gasovi se: sulfurdvooksid, azotni

oksidi, jaglenmonoksid i jaglendvooksid. Koncentracijata na
polutantite vo dimnite gasovi zavisi od sostavot na gorivoto,
procesot na sogoruvaweto itn. Najgolemo vlijanie na zagaduvawe na
atmosferata od emitiranite polutanti e od sulfurdvooksidot.
Emisija na sulfurdvooksid
Postoi direktna korelacija me|u sodrìnata na sulfurot vo

energentite koi se koristat pri sogoruvaweto vo pe~kite i SO2
emisijata preku oxakot na procesnite postrojki.
1. Sodrìnata na sulfurot vo mazutot koj se koristi kako energetsko
gorivo na blokot pe~ki na procesnite postrojki, soglasno Pravilnikot
za kvalitetot na te~nite goriva (Sl. Vesnik na RM, br. 72 od 10.11
2003 god.) i MKS B.H2.430 za maslata za gorewe, se dviì od
1 do 3% m/m.
Sulfurot {to e prisaten vo mazutot, preku razli~ni soedinenija, e so
razli~na sodrìna. Istata zavisi od sodrìnata na sulfur vo
surovata nafta i tehnolo{kiot proces pri prerabotka na surovata
nafta.
2. Loìviot gas koj se koristi kako energetsko gorivo na blokot pe~ki
na procesnite postrojki ne sodrì sulfur. Loìviot gas po svojot
sostav e: 70-75% vodorod; 10-12% C1 jaglenovodorodi; 10-12% C2
jaglenovodorodi; 1-3% jaglenovodorodi C3 i C4; ostanato se
jaglenovodorodi C5 i C6.
3. Sulfurvodorodot (H2S) koj se dobiva kako nuz proizvod od
postrojkite za hidrodesulfurizacijata na primarniot benzin i
dizelnite goriva vo momentot se spaluva na blokot pe~ki na
procesnite postrojki.
Spaluvaweto na H2S gasot vo blokot pe~ki ne e re{enie bidej}i se
javuva zgolemena emisija na SO2 vo atmosferata. Ovoj problem }e
bide nadminat po izgradba na postrojka za dobivawe na elementaren
sulfur. Po ova, emisijata na sulfurdioksidot od procesnite
postrojki }e zavisi od sodrìnata na sulfurot vo mazutot. Vo
Tabelata VI.1.3.1 od Aplikacijata dadeni se realni vrednosti za
23
emitirani polutanti, a vo Tabelata VI.1.3.2 od Aplikacijata dadeni
se vrednosti za emitirani polutanti po izgradba na Postrojkata za
proizvodstvo na elementaren sulfur.
Presmetkite na emisijata na SO2 vo atmosferata i potro{uva~kata na

energetskite goriva za proektiran kapacitet od 2. 500 000 toni
godi{no prerabotena surova nafta e daden vo Prilog VI.1.1.
VI.1.1.B Oxak na postrojka za hidrodesulfurizacija na

dizelni frakcii
Dimenziite na metalniot oxak od pe~kata na postrojkata za

hidrodesulfurizacija na dizelni goriva se:
- Visina - 37m;
Polutanti koi se isfrlat od oxakot na postrojkata za

Pe~kata na postrojkata za hidrodesulfurizacija na dizelni goriva

kako energetsko gorivo koristi:
- Loìv (tehnolo{ki) gas
Loìviot gas koj se koristi kako energetsko gorivo na pe~kata na
postrojkata za hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii ne sodrì
sulfur. Loìviot gas po svojot sostav e: 70-75% vodorod; 10-12% C1
jaglenovodorodi; 10-12% C2 jaglenovodorodi; 1-3% jaglenovodorodi C3
i C4; ostanato se jaglenovodorodi C5 i C6. Emisijata na SO2 od ovoj
emiter ne postoi bidej}i loìv gas ne sodrì sulfur.
Oxakot od pe~kata na postrojkata za hidrodesulfurizacija na

dizelnite frakcii pretstavuva mal emiter na emisijata vo
atmosferata bez vlijanie vrz ìvotnata sredina, bidej}i toplotnata
mo} na pe~kata e 4.99 MW, i koristi energetsko gorivo koe ne sodrì
sulfur, a ostanatite polutanti se minorni.
VI.1.1. C, D i E Oxaci na Energetika
Vo Energetika se instalirani pet kotli za proizvodstvo na

tehnolo{ka parea i toa:
- Kotel br. 1 tip BKZ-75-39 GMA
- Kotel 4 tip-STB-1500
- kotel 5 tip-HDK-1500
Karakteristiki na kotlite se dadeni vo Tabela. VI.1.1.
Dimnite gasovi od kotel br. 1,2 i 3 se emitiraat preku emisiona to~ka:

VI.1.1.C- armiranobetonski oxak
Dimenziite na armiranobetonskiot oxak za emisija na dimnite gasovi

od kotel br. 1, 2 i 3 za proizvodstvo na tehnolo{ka parea se:
24
- Visina - 80m;
Dimnite gasovi od kotel br. 4 i 5 se emitiraat preku emisiona to~ka:

VI.1.1.D,E (metalni oxaci)
Dimenziite na dvata metalnite oxaci za emisija na dimnite gasovi od

kotlel br.4 i 5 za proizvodstvo na tehnolo{ka parea se:
- Visina - 15.75m;
Dimnite gasovi od kotel br. 4 i 5 imaat mo`nost da se emitiraat

preku metalnite oxaci ili preku armiranobetonskiot oxak vo
Energetika.
Polutanti koi se isfrlat od oxacite na Energetika
Kotel br. 1,2 i 3 kako energetsko gorivo koristat:

Kotel br. 4 i 5 kako energetsko gorivo koristat:
- Loìv (tehnolo{ki) gas {to se sozdava vo tehnolo{kiot proces.
Prisutni polutanti vo dimnite gasovi se: sulfurdvooksid, azotni

oksidi, jaglenmonoksid i jaglendvooksid. Koncentracijata na
polutantite vo dimnite gasivi zavisi od sostavot na gorivoto,
procesot na sogoruvaweto, itn. Najgolemo vlijanie na zagaduvawe na
atmosferata od emitiranite polutanti e od sulfurdvooksidot.
Postoi direktna korelacija me|u sodrìnata na sulfurot vo

energentite koi se koristat pri sogoruvaweto vo kotlite i SO2
emisijata preku oxacite na Energetika.
1. Sodrìnata na sulfurot vo mazutot koj se koristi kako energetsko
gorivo na kotlite br. 1, 2, 3, 4 i 5 soglasno Pravilnikot za kvalitetot
na te~nite goriva (Sl. Vesnik na RM, br. 72 od 10.11 2003 god.) i MKS
B.H2.430 za maslata za gorewe, se dviì od 1 do 3% m/m.
Sulfurot {to e prisaten vo mazutot, preku razli~ni soedinenija, e so
razli~na sodrìna. Istata zavisi od sodrìnata na sulfur vo
surovata nafta i tehnolo{kiot proces pri prerabotka na surovata
nafta.
2. Loìviot gas koj se koristi kako energetsko gorivo na kotlite br.4
i 5 ne sodrì sulfur. Loìviot gas po svojot sostav e: 70-75%
vodorod; 10-12% C1 jaglenovodorodi; 10-12% C2 jaglenovodorodi; 1-3%
jaglenovodorodi C3 i C4; ostanato se jaglenovodorodi C5 i C6.
Instaliranite koteli br.1, 2 i 3 se so proektirana mo}nost od po

56 MW, a kotlite br. 4 i 5 se so proektirana mo}nost od po 10 MW.
Vo zavisnost od potrebite na tehnolo{ka parea na procesnite
postrojki i ostanatata logistika na Rafinerija, raboti eden od
kotlite br. 1,2 i 3 ili kotlite br. 4 i 5.
25
Iako kotlite br. 1,2 i 3 se so proektirana mo}nost od 56 MW, vo
poslednite 15 godini raboti samo eden od ovie kotli so mo}nost
pomala od 50 MW. So ovoj reìm na rabota, se zadovoluvaat
potrebite na tehnolo{ka parea, taka {to i vo idniot period OKTA
planira da raboti so eden kotel i pomal kapacitet od proektiraniot,
a toa zna~i deka i ovie kotli }e rabotat so mo}nost pomala od 50 MW.
So cel da se garantira kapacitetot i mo}nosta na kotlite br. 1,2 i 3
pod 50 MW, OKTA planira da ja ograni~i mo}nosta so soodvetna
rekonstrukcija, so {to kotlite br. 1,2 i 3 bi spa|ale vo postrojki pod
50 MW, odnosno ne bi bile opfateni so Direktivata 2001/80/EC za
golemi postrojki za sogoruvawe.
Presmetkite na emisijata na SO2 vo atmosferata i potro{uva~kata na

energetskite goriva za proektiran kapacitet od 2 500 000 toni
godi{no prerabotena surova nafta e daden vo Prilog VI.1.
VI.1.1.F Fakel
Fakelnata postrojka e predvidena i proektirana za prifa}awe i

sogoruvawe na site gasovi koi se vi{ok pri normalna rabota na
procesnite postrojki i da gi prifati i sogori gasovite vo slu~aj na
otvarawe na sigurnosnite ventili koi ja {titat opremata od visoki
pritisoci
Dimenziite na fakelite se:

- Visina - 35.615 m;
- Vnatre{en pre~nik vo osnova - 1.0 m;
- Vnatre{en pre~nik na vrvot - 0.5 m.
Gasovi koi sogoruvaat na Fakelnata postrojka
Koli~estvo na vkupni gasovi koi sogoruvaat na fakelot ne se merat i

istite se minimalni. Sogorenite gasovi na fakelot se vsu{nost
zaguba za Rafinerija poradi toa, se izbegnuva sekakvo naso~uvawe na
tehnolo{kiot gas kon fakelot dokolku toa ne e potrebno.
Vo slu~aj koga nema vi{ok na gasovi koi treba da sogorat na fakelot
pri normalna rabota, plamenot na fakelot se odrùva so pilot
breneri koi koristat loìv (tehnolo{ki gas), so cel da ne dojde do
naso~uvawe na bilo kakov vi{ok na jaglenovodoroden gas vo
atmosferata, tuku istiot da sogori. Poradi seto ova, fakelot e mal
emiter koj ne proizveduva zna~itelni emisii vo atmosferata.
Izmerenite emisii na polutantite od oxacite dadeni se vo

Prilog VI.1.
VI.1.1.1 Fugitivni i potencijalni emisii

Vo Tabela VI.1.5. da se dade lista na detali za fugitivnite i
potencijalni emisii.
Soglasno aktivnostite navedeni vo Pravilnikot za maksimalno

dozvoleni konstracii i koli~estvo i za drugi {tetni materii {to
26
moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe
(Slu`ben vesnik 3/90) vo vrska so ograni~uvaweto na emisiite na
isparlivi organski soedinenija pri upotreba na organski rastvori vo
poedine~ni aktivnosti i instalacii:
− navedete dali emisiite se vo granicite dadeni vo gorespomenatiot
Pravilnik, i dokolku ne se, kako tie }e se postignat.
Celosni detali i site dopolnitelni informacii treba da go

so~inuvaat Prilogot VI.1.2
Odgovor
Fugitivnata i potencijalnata emisija na jaglenovodorodi vo

atmosferata vo Rafinerijata moè da se javi na slednite pozicii:
1. od opremata na procesnite postrojki i cevnata armatura

2. od skladi{nite rezervoari za surovina, me|ufaza i gotovi
proizvodi;
3. pri utovar i istovar na nafteni derivati vo avto i vagon
cisterni
4. od otvorenite bazeni koi sodràt nafteni derivati vo
Pre~istitelnata stanica
1. Emisijata na jaglenovodorodite vo atmosferata od procesnite

postrojki e najstrogo zabraneta i pretstavuva strogo
kontrolirana rabota, poradi golemata mo`nost na stvarawe
na eksplozivni sme{i so vozduhot. Posebno e opasno
propu{tawata na jaglenovodorodi od opremata na procesnite
postrojki kade odredeni derivati se nao|at vo zagreana
sostojba do temperatura na samozapaluvawe. Vo slu~aj koga ne
moè da se eliminira propustot se vr{i parcijalno zapirawe
dokolku toa e mo`no ili se vr{i celosno zapirawe na
procesnata postrojka. Poradi ova, emisijata na
jaglenovodorodite vo atmosferata od procesnite postrojki se
sveduva na minimum, a propustite koi moè da se javat na
flan{nite spoevi, {nurevite od armaturata, priklu~nite
elementi od merno - regulacionata oprema i drugi pozicii,
pretstavuvaat minimalna i nemerliva koli~ina.
Na poziciite kade preovladuva opasnosta od propu{tawe na
sulfurvodorod (H2S) postaveni se signalizatori za merewe na
koncentracijata na H2S vo atmosferata koi se podeseni da
davat zvu~na i svetlosna signalizacija pri minimalno nivo na
prisutnata koncentracijata na H2S vo atmosferata.
2. Emisija na jaglenovodorodi od rezervoarskiot park se javuva

kaj rezervoarite so svetli derivati, posebno kaj benzinite, a
pomalku kaj dizel gorivata. Ovaa pojava e vo korelacija so
naponot od parei na derivatite i nivnata temperatura vo
rezervoarite. Od taa pri~ina site rezervoari vo OKTA se
27
konstruirani so fiksni krovovi i pliva~ki pontoni.
Isklu~ok se rezervoarite za mazut, bidej}i mazutot ne
isparuva na normalni klimatski uslovi i fiksnite krovovi
se dovolna za{tita. Pliva~kite pontoni koi plivaat nad
derivatot vo rezervoarot se so takva konstrukcija {to
obezbeduvaat dovolno zaptivawe, taka {to isparuvaweto e
svedeno na minimum. Istoto se postignuva preku gumenite
zaptivki postaveni na ivicite na pliva~kiot ponton koi
postojano dopiraat do cilindri~niot yid na rezervoarot, pri
dvièweto na derivatot i pontonot. Vo slu~aj na zgolemuvawe
na temperaturata na naftenite derivati vo rezervoarite vo
letnite meseci, postoi mo`nost za namaluvawe na
temperatura preku vgradeni sistemi za vodeno ladewe, a so
toa se sveduva emisijata na jaglenovodorodi na minimum.
3. Najgolema emisija na jaglenovodorodi vo atmosferata koi

voedno pretstavuvaat i zaguba na nafteni derivati e prisutna
pri utovar - istovar na cisternite na vagon i
avtopretakali{te. Evaporacijata kako proces {to se slu~uva
vo faza na utovar i istovar zavisi od dinamikata i brojot na
avto i vagon cisterni. So cel namaluvawe na evaporacijata a
so toa i namaluvawe na zagubite na derivati, OKTA vo letnite
meseci koga nadvore{nite temperaturi se povisoki vr{i
utovar na svetlite derivati vo no}nite ~asovi.
4. Prisutni se isparuvawa na jaglenovodorodite od otvorenite

bazeni na Pre~istitelna stanica vo koi se prisutni i
naftenite derivati, no isparuvawata ne se zna~itelni.
VI.2 Emisii vo povr{inskite vodi
Za emisii vo povr{inskite vodi treba da se popolnat tabelite VI.2.1 i

VI.2.2.
Lista na site emisioni to~ki, zaedno so mapite, crteìte i

pridru`nata dokumentacija treba da se vklu~i vo Prilog VI.2.
Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se

emituvaat supstancii navedeni vo Aneks IV od Dodatokot na
Upatstvoto.
Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site

emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija
vodite (Slu`ben Vesnik 18-99). Mora da bidat vklu~eni site
istekuvawa na povr{inski vodi i site porojni vodi od do`dovi koi se
ispu{taat vo povr{inskite vodi. Za site to~ki na istekuvawe treba
da bide dadena geografska polo`ba po nacionalniot koordinativen
sistem (10 cifri, 5 I, 5 S). Treba da se navede identitetot i tipot na
recipientot (reka, kanal, ezero i dr.)
28
NDT. So toa treba da se ozna~a-t konkretni celi i vremenski
respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena
potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo
Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite
vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan.
Odgovor
Od Rafinerijata se vr{i emisija na povr{inski vodi vo Bujkova~ka

Reka ~ij vodotek spa|a vo III kategorija spored Uredbata za
kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite
vodi (Slu`ben Vesnik 18/99), kako recipient od dvata to~kasti
izvori i toa:
N - 17 - emisija na pre~istena otpadna voda od pre~istitelna stanica;

N -18 - emisija na atmosferski i podzemni vodi preku separator na
pre~istitelna stanica.
Dopolnitelni informacii dadeni se Prilogot VI.2
VI.3 Emisii vo kanalizacija
Potrebno e da se kompletiraat tabelite VI.3.1 i VI.3.2.
Sumarna lista na izvorite na emisii, zaedno so mapite, crteìte i

dopolnitelnata dokumentacija treba da se vklu~i vo Prilog VI.3.
Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo bilo
koi emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za
klasifickacija vodite (Sl. vesnik 18-99). Isto taka vo Prilogot VI.3.
treba da se vklu~at site relevantni informacii za kanalizacijata
priemnik, vklu~uvaj}i i sistemi za namaluvawe/tretirawe na otpadni
vodi koi ne se dosega opi{ani.

za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Dadete detali za site
emisii koi moè da imaat vlijanie na integritetot na kanalizacijata
i na bezbednosta vo upravuvaweto i odrùvaweto na kanalizacijata.
29
Odgovor
Vo OKTA Rafinerija na nafta NE POSTOJAT emisii vo kanalizacija,

bidej}i sanitarnata otpadna voda se tretira vo pre~istitelnata
stanica.
VI.4 Emisii vo po~vata
Za emisii vo po~va da se popolnat Tabelite VI.4.1 i VI.4.2.
Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na

zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi, kako i postapkite za
spre~uvawe na narau{uvawe na sostojbata na bilo koi podzemni vodni
tela.
Baratelot treba da obezbedi detali za vidot na supstancijata

(zemjodelski i nezemjodelski otpad) koj treba da se rasfrla na
po~vata (otpadna mil, pepel, otpadni te~nosti, kal i dr.) kako i
predloènite koli~estva za aplikacija, periodi na ispu{tawe i
na~inot na ispu{tawe (ispustna cevka, rezervoar).

za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Sekoj neuspeh vo
dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da
bide objasnet i opravdan.
Odgovor
Pri redovno rabotewe na instalacijata NE POSTOI mo`nost za

emisija na polutanti vo po~vata. Edinstveno istekuvawe na
polutantite vo po~vata e mo`no pri akcidentni situacii.
Prevzemeni merki za spre~uvawe na zagaduvawe na po~vata i

podzemnite vodi
Nafta izliena vrz zemji{teto sama se razgraduva vo tekot na {est

meseci vo uslovite na umereno-kontinetalna klima, no zagaduvaweto
na podzemnite vodi ostava podolgoro~ni posledici.
Za da se svede na minimum zagaduvaweto na po~vata vo Rafinerijata
prevzemeni se niza grade`ni i tehnolo{ki merki.
30
- Opremata na procesnite postrojki vklu~uvaj}i gi i pumpnite stanici
kade e mo`no istekuvawe na nafteni derivati se postaveni vo
betonirani nepropustlivi tankvani. Vo betoniranite tankvani
postaveni se {ahti koi se povrzani so industiskata kanalizacija, vo
koja se vliva sekoja kapka na derivati {to moè da iste~e pri
razli~ni vidovi manipulacija ( drenirawe, ~istewe itn.).
- Punktovite za utovar i istovar na naftenite derivati se isto taka
betonirani so nepropustliv beton na naftenite derivati. Site ovie
punktovi se povrzani preku {ahti so industiskata kanalizacija vo
koja se sliva sekoja kapka isturena na povr{inata pri manipulaciite,
perewa itn.
- Za site rezervoari vo koi se skladira surova nafta, me|ufazni
proizvodi i gotovite nafteni derivati u{te so proektirawe se
prevzemeni marki za za{tita na po~vata. Imeno, rezervoari se
postaveni vrz specialni betonski fundamenti so hidroizolacija i so
opredelen nagib, so {to vedna{ moè da se detektira bilo kakov
propust na nafta i naftenite derivati vo slu~aj na pojava na
perforacija na podot od rezervoarot.
Isto taka, okolu rezervoarite se nao|at za{titni nasipi povrzani so
industriskata kanalizacija.
Podetalni merki za za{tita dadeni se vo Prilog XII.
- Magistralnite tehnolo{ki cevovodi po koi se transportira nafta i
nafteni derivati postaveni se nad zemja na betonski fundamenti,
{to ovozmoùva lesno detektirawe na eventualen propust.
Kvalitetot na podzemnite vodi od eventualno zagaduvawe od nafta i

naftenite derivati se sledi preku vgradenite piezometri na
lokacijata vo i nadvor od Rafinerijata.
Dopolnitelni informacii dadeni se vo Prilog VI.4.

VI.5 Emisii na bu~ava
Dadete detali za izvorot, lokacijata, prirodata, stepenot i periodot

ili periodite na emisiite na bu~ava koi se napraveni ili }e se
napravat.
Tabela VI.5.1 treba da se kompletira, kako {to e predvideno za sekoj

izvor.
Pridru`nata dokumentacija treba da go so~inuva Prilogot VI. 5
Za emisii nadvor od opsegot predviden so Odlukata za utvrduvawe vo

koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na
gra|anite od {tetena bu~ava (Sl. Vesnik 64 od 1993 god.), potrebno e da
se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za
namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven
plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite
vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba das e ozna~t konkretni
celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija,
nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite
postaveni vo Bele{kite za NDT.
31
Odgovor
Izvori na emisii na bu~ava vo rabotniot prostor na Rafinerijata

proizleguvaat od rabotata na rotacionata oprema postavena vo:
kompresorski stanici, pumpni stanici, vozdu{ni ventilatori, kako i
emisiite na bu~avata na blokot pe~ki na T-010 i od kotlite vo
Enrgetika. Bu~avata na mestata na izvorite e kontinuirana.
Vrednostite od merewata na bu~avata se dadeni vo Tabelite VII.8.1 od
Aplikacijata.
VI.6 Vibracii
Podatoci (i opis na vibraciite) treba da se predvidat ili da se

odnesuvaat na izminatata godina.
Identifikuvaj gi izvorite na vibracii koi vlijaat na ìvotnta
sredina nadvor od granicite na postrojkata i zabeleì gi rezultatite
na merewata ili presmetkite koi se izveduvale. Vo izvori na
vibracii moè da se vklu~at i bu~avata od transportot {to se odviva
vo instalacijata. Za novite instalacii ili za izmenite vo
instalaciite se vklu~uvaat site izvori na vibracii i bilo koi
vibracii koi nastanuvaat za vreme na gradbata. Site izvori treba da
se opi{at vo grafi~ki aneksi.
Dopolnitelnata dokumentacija treba da go so~inuva Prilogot VI. 6
Odgovor
Vo Rafinerijata NE SE INDENTIFIKUVANI IZVORI NA

VIBRACII koi vlijaat vrz ìvotnata sredina nadvor od granicite na
Rafinerijata.
VI.7 Izvori na nejonizira~no zra~ewe
Identifikuvaj gi izvorite na nejonizira~ko zra~ewe (svetlina,

toplina i dr.) koi vlijaat na ìvotnta sredina nadvor od higienskata
zona na postrojkata i zabeleì gi rezultatite na merewata ili
presmetkite koi se izvr{eni.
Odgovor
Vo Rafinerijata NE SE INDENTIFIKUVANI IZVORI NA

NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE.
32
VII SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA
AKTIVNOSTA
VII.1 Opi{ete gi uslovite na terenot na instalacijata
Obezbedi podatoci za sostojbata na ìvotnata sredina (vozduhot,

povr{inskata i podzemna voda, po~vata, bu~avata) koi se
odnesuvaat na izgradbata i zapo~nuvaweto na instalacijata so
rabota.
Obezbedi ocenka na vlijanie na bilo koi emisii vo ìvotnta

sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite vo koi ne se napraveni
emisiite.
Opi{i, kade e soodvetno, merki za minimizirawe na zagaduvaweto

na golemi dale~ini ili na teritorijata na drugi dràvi.
Odgovor
Opis i karakteristika na lokacijata
1.1 Opis na lokacija
Rafinerija OKTA e locirana 18 kilometri isto~no od centarot na

Skopje i okolu 15 kilometri ju`no od Kumanovo. Po{irokata mikro
lokacija se nao|a pome|u selata Mr{evci i Miladinovci. Lokacijata
na Rafinerijata zafa}a povr{ina od Sa. 150 Ha.
Od avtopatot e obezbeden priod preku soobra}ajna "klu~ka" so
nadvoznik i prioden pat, so {iro~ina na kolovozot 7 m i nosivost
pogolema od 10 t osovinski tovar. Priodniot pat ponatamu prodolùva
paralelno so lokacijata na Rafinerija po ju`nata strana, i ja
zaobikoluva od isto~nata strana i odi do glavniot severen vlez i
preto~uvali{teto za TNG. Na zapadnata strana prodolùva isto taka
paralelno so lokacijata do krajnata to~ka, odnosno do
preto~uvali{teto za nafteni derivati. Od ju`nata strana preku
priodnata soobra}ajnica se obezbedeni u{te dva vleza koi se
koristat za vlez i izlez na vrabotenite, za vlez vo interventni
slu~ai i sli~no.
Delnicata na prugata Skopje - Belgrad koja pominuva od ju`na strana
na Rafinerijata e na rastojanie od okolu 200 m i od istata e izveden
krak koj sluì za dotur i otpremawe na surovini odnosno gotovi
proizvodi.
Vo Prilog VII dadena e pregledna karta na okolinata na Rafinerija.
33
Kvalitetot na ìvotnata sredina na lokacijata
- Naselenost i koncentracija na naselenieto

Vo blizina na OKTA-Rafinerija na nafta locirani se selata:
Bujkovci, Mra{evci, Miladinovci i poodale~eno seloto Tekija.
Vo Rafinerijata rabotat okolu 950 vraboteni vo tri smeni.
- Geolo{ko - hidrolo{ki karakteristiki na lokacijata

Hidrolo{ko-klimatskite faktori imaat najizrazito vlijanie na
reìmot na podzemnite vodi. Minimalnite vodostai na podzemnata
voda vo ovoj region se registrirani prete`no vo esenskite meseci,
dodeka maksimalnite se vo proletnite.
Nivoto na podzemnite vodi vo Rafinerijata i vo okolinata e dosta na
visoko nivo, {to potvrduvaat prisutnite povr{inski izvori.
Pravcite na te~eweto na podzemnite vodi vo ovoj region voglavno se
paralelni so koritoto na reka Vardar.
- Klimatski karakteristiki
Rasejuvaweto na zagaduva~kite materii vo atmosferata zavisi od
emisija na zagaduva~kite materii i meteorolo{kite uslovi i toa:
• Temperaturata na vozduhot;
• Vozdu{nite struewa;
• Obla~nosta;
• Atmosferskite talozi (vrneì);
• Vla`nosta na vozduhot
Sredno godi{nata temperatura na vozduhot za podra~jeto na

lokacijata na Rafinerijata iznesuva 12.1 oC; apsolutno minimalna
temperatura za ovoj del iznesuva -22 oC, a apsolutno maksimalna
temperatura e 42.4 oC. Temperaturite povisoki od 40 oC se javuvaat
prose~no edna{ vo 4 godini, a povisoki od 35 oC sekoja godina.
Reìm na vetrovite vo podra~jeto e usloven so orografskata polo`ba
na terenite. Najza~esten veter e od pravec NE so sredna godi{na
za~estenost od 136%o , so sredna godi{na brzina 1.4 m/s. So
maksimalna prose~na brzina od 5.2 m/s e veterot so pravec SE.
Pravec na veter: N NE E SE S SW W NW Ti{ina

Procent: % 11.4 13.6 5.1 9.7 8.1 3.3 1.3 6.5 34.0
Brzina na veterot: m/s 2.1 1.4 3.2 5.2 2.8 2.0 2.9 4.1
Reìmot na vrneì vo regionot na Rafinerijata i okolinata e pod

mediteranskoto vlijanie, so pogolemi koli~estva vo zimskiot i
proletniot del od godinata. Prose~nata koli~ina na vrneì iznesuva
504.4 mm/m2, i vo tekot na godinata ima prose~no 109 vrne`livi
denovi, od koi 12 dena se vrneì so sneg.
Detalni informacii za klimatski karakteristiki na podra~jeto

izraboteni od UHMR dadeni se vo Prilog VII.
34
Postojna infrastruktura
Postojnata infrastruktura na lokacijata na Rafinerijata e dadena na
Situacijata na OKTA dadena vo Prilog II.
Kako {to se gleda od Situacijata, vo ramkite na Rafinerija na nafta
postaveni se pove}e: administrativni i administrativno-tehni~ki
zgradi; procesni postrojki; rezervoari za surova nafta; rezervoari za
me|uproizvodi: rezervoari za gotovi proizvodi; pomo{ni objekti;
Stanica za pre~istuvawe na otpadni vodi; avto i vagon pretakali{ta
za utovar - istovar na gotovi proizvodi; asfaltirani pati{ta itn.
Pejsa`ni karakteristiki - konfiguracija na terenot, flora,

fauna i nedvi`ni kulturni dobra
Terenot na podra~jeto na ovaa lokacija e voglavno neramen, bez
prirodni ili ve{ta~ki prepreki.
So proektot za izgradba na Rafinerijata, predvideno e hortikulturno
ureduvawe na site mo`ni povr{ini. Sozdadeni se trevni, cvetni i
povr{ini so ukrasni rastenija. Od isto~nata strana na Procesnite
postrojki na Rafinerijata zaseden e drvored.
Okolu lokacijata na Rafinerijata ne postojat nedvi`ni kulturno-
istoriski spomenici.
VII. 2 Ocenka na emisiite vo atmosferata
Opi{i gi postoe~kite uslovi vo pogled na kvalitetot na vozduhot so

posebena napomena na standardite za kvalitet na ambientalniot vozduh.
Da se navede dali emisiite od glavnite zagaduva~ki supstancii od

Pravilnikot za maksimalno dozvoleni konstracii i koli~estvo i za
drugi {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od
oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.vesnik 3/90) vo atmosferata moàt
da na{tetat na ìvotnata sredina. Ako e detektiran miris nadvor od
granicite na instalacijata da se obezbedi ocenka na mirisot vo odnos
na frekvencijata i lokacijata na pojavuvawe.
Dadete detali i ocenka na vlijanijata na bilo koi postoe~ki ili

predvideni emisii vo ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite
razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile.
Vo Prilogot VII.2 treba da se dadat modeli za disperzija na emisiite

vo atmosferata od razli~nite procesi vo instalacijata.
Odgovor
Sekoja energetska instalacija e emiter na zagaduva~ki materii vo

atmosferata. Zatoa izborot na lokacijata na instalacijata e od
golema va`nost za namaluvawe na efektite od emisiite vo
atmosferata.
35
Emisiite od glavnite zagaduva~ki supstancii od Pravilnikot za
maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estvo i za drugi {tetni
materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na
zagaduvawe (Sl.vesnik 3/90) vo atmosferata se vo granicite na MDK
vrednostite osven za koncentracijata na SO2. Vlijanieto na emisijata
na SO2 vrz kvalitetot na ambientniot vozduh e zna~itelno namalena
preku prevzemenite merki za za{tita na vozduhot.
Vo R. Makedonija ne postoi soodvetna zakonska regulativa so

definiran model za izrabotka na disperzija na SO2 i NOx vo
atmosferata. Poradi ova, OKTA disperzija na emisiite vo
atmosferata od emisionite to~ki }e izraboti po definirawe na
model za disperzija od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina
i prostorno planirawe.
Prevzemeni merki za za{tita na vozduhot od zagaduvawe se opi{ani

vo Poglavje VIII od Aplikacijata.
Kvalitetot na ambientniot vozduh spored “Zakonot za kvalitet na

ambientniot vozduh” (Sl. vesnik na RM br.67/2004) i Uredbata (Sl.
vesnik na RM br.50/2005) postojano zadovoluva, odnosno
koncentraciite na polutantite vo ambientniot vozduh zna~itelno se
pod MDK-vrednosti.
Vo Prilog VI.1 se dadeni podatoci za izmerenite emisii od oxacite, a

vo Prilog VII.2 dadeni se rezultatite od monitoringot na kvalitetot
na ambientniot vozduh vo lokacijata na Rafinerija i vo okolinata.
Podatocite za kvalitetot na ambientniot vozduh pokaùvaat deka

raboteweto na Rafinerijata nema bitno vlijanije vo zagaduvaweto na
ambientniot vozduh vo okolinata na Rafinerijata.
Po izgradba na predvidenata Postrojkata za dobivawe na elementaren

sulfur, emisijata na SO2 vo atmosferata isto taka }e bide vo ramkite
na MDK-vrednosti.
VII.3 Ocenka na vlijanieto vrz povr{inskiot recipient
Opi{i gi postoe~kite uslovi vo pogled na kvalitet na vodata so posebno

vnimanie na standardite za kvalitet na ìvotna sredina (Uredba za
klasifikacja na vodite, Sl. Vesnik br.18 od 1999 godina). Treba da se
popolni Tabelata VII.3.1.
Navedete dali emisiite na glavnite zagaduva~ki supstancii (kako

{to se definirani vo Aneks IV od Dodatokot na Upatstvoto) vo vodata
moàt da na{tetat na ìvotnata sredina.

36
Detalite od ocenkata i bilo koi drugi relevantni informacii za
recipientot treba da se podnesat vo Prilog VII.3.
Odgovor
Pred da se ispu{tat vo recipientot, site vodi od Rafinerijata

pominuvaat niz objektite na Pre~istitelnata stanica (detalno
opi{ana vo Prilog II). Vrz osnova na dobienite rezultati od
hemiskata i biolo{ka analiza na pre~istenata otpadna voda koja se
emitira vo recipientot, se ocenuva deka nema naru{uvawe na
kvalitetot na vodata definiran so Uredba za klasifikacija na
vodite (Sl.vesnik na RM br.18/99).
Vo Prilogot VI.2 dadeni se rezultati od kvalitetot na pre~istenata

otpadna voda. Kvalitetot na pre~istenata otpadna voda, kako i
kvalitetot na recipientot pred i po vlivot na pre~istenite vodi od
Rafinerija izraboteni od strana na ovlastena institucija dadeni se
vo Tabeli VII.3.1. od Aplikacijata.
VII.4 Ocenka na vlijanieto na ispu{tawata vo kanalizacija

Detalite od ocenkata i bilo koi drugi dopolnitelni informacii

treba da se podnesat vo Prilog VII.4.
Odgovor
Rafinerijata NE ISPU[TA VODI VO KANALIZACIJA, bidej}i site

vodi {to se sozdavaat na lokacijata na Rafinerija se upatuvaat i
tretiraat vo Pre~istitelnata stanica, a potoa se ispu{taat vo
recipientot.
VII.5 Ocenka na vlijanieto na emisiite vrz po~vata i podzemnite

vodi
Opi{i go postoe~kiot kvalitet na podzemnite vodi. soglasno Uredbata

za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18-99). Tabelite VII.5.1 treba da
se popolnat.
predvideni emisii vo po~vata (propuslivi sloevi, po~vi, polupo~vi i
37
karpesti sredini), vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi
emisiite bi se slu~ile.
Ova vklu~uva rasfrlawe po povr{inata, injektirawe vo zemjata i dr.
Detalite za ocenkata vklu~uvaj}i hidrogeolo{ki izve{taj (da se

vklu~at meteorolo{ki podatoci i podatoci za kvalitetot na vodata,
klasifikacija na vodopropusliviot sloj, osetlivost, identifikacija i
zoniraweto na izvorite i resursite), kako i pedolo{ki izve{taj treba
da se podnesat vo Prilogot VII.5. Koga emisiite se naso~eni direktno
na ili vo po~vite treba da se napravat ispituvawa na po~vite. Treba da
se identifikuvaat site osetlivi vodni tela (kako rezultat na
povr{inski emisii).
Odgovor
Emisii vrz po~vata i podzemnite vodi vo Rafinerija se mo`ni samo vo

slu~ai na akcidentni istekuvawa. Merki {to se prevzimaat za da ne se
slu~i bilo kakva emisija vrz po~vata i podzemnite vodi dadeni se
detalno vo Poglavje VI Poglavje VIII od Aplikacijata i Prilog XII.
Vo Prilog VI.4 daden e kvalitetot na podzemnite vodi.
VII.5.1 Rasfrlawe na zemjodelski i nezemjodelski otpad
Tabelite VII.5.2 i VII.5.3 treba da se kompletiraat onamu kade {to e

soodvetno. Pove}e informacii se dostapni vo Upatstvoto za ova
barawe.
Dokolku otpadot se rasfrluva na zemji{te vo tu|a sopstvenost, da se
priloì soodveten dogovor so sopstvenikot.
Odgovor
Vo Rafinerijata NEMA ZEMJODELSKI I NEZEMJODELSKI OTPAD.
VII.6 Zagaduvawe na po~vata/podzemnata voda
Treba da bidat dadeni detali za poznato minato ili sega{no

zagaduvawe na po~vata i/ili podzemnata voda, na ili pod terenot.
Site detali vklu~uvaj}i relevantni istraùva~ki studii, ocenki, ili

izve{tai, rezultati od monitoring, locirawe i proektirawe na
instalacii za monitoring, planovi, crteì, dokumentacija, vklu~uvaj}i
inènering za spre~uvawe na zagaduvawa, remedijacija i bilo koi drugi
dopolnitelni informacii treba da se vklu~at vo Prilogot VII.6.
38
Odgovor
So proektirawe i izgradba na Rafinerijata se prevzemeni site

soodvetni merki za spre~uvawe na zagaduvaweto na
po~vata/podzemnata voda. Na po~etokot na raboteweto na
Rafinerijata, kako instalacija so isklu~itelno sloèna tehnologija,
poradi uhoduvawe na opremata i objektite, kako i nemawe iskustvo kaj
vrabotenite se slu~ija nekolku havarii. Vo toj period se slu~ija
nekolku nepredvideni zagaduvawa na po~vata na lokacijata na
Rafinerija, a preku toa i zagaduvawa na podzemnite vodi. Hronolo{ki
zagaduvawa {to se slu~ija od iste~enite derivati se vo period 1983 -
1985 godina:
- Vo mart 1983 god. iste~e izvesno koli~estvo treta dizelna frakcija
od me|ufazniot rezervoar. Osven vo tankvanata dizelnata frakcija se
izli i vo kanalot me|u ogradata na Rafinerijata i selo Bujkovci.
Vedna{ bea prevzemeni slednite merki: kanalot be{e is~isten i
atmosferskata voda koja se sobira{e vo nego, preku postavenite cevki
i izgradenata {ahta (so oddeluva~ za sobirawe na derivati) se
kanalizira{e do Bujkova~ka reka. Novoizgradenata {ahta so oddeluva~
za masleni materii postojano se kontrolira{e i ~iste{e. Isto taka, se
vr{e{e redovna kontrola na kvalitetot na vodite od pumpite vo selo
Bujkovci.
- Vo juni 1984 god. se slu~i havarija na postrojkata za etilizacija {to
predizvika iste~uvawe na benzini i boja vrz po~vata. Isto taka, bea
prevzemeni slednite merki: Iskopani se kanali me|u instalacijata i
ogradata do selo Bujkovci vo koi se ufrla{e ~ista voda, a od
povr{inata na vodata se otstranuva{e derivat i se naso~uva{e vo
Pre~istitelnata stanica. Ovaa havarija ima{e pogolemo vlijanie vrz
podzemnite vodi, bidej}i benzinot poradi pomalata gustina polesno se
dviè{e vo podzemnite vodi.
So cel redovno sledewe na zagaduvawata na podzemnite vodi vo 1985
god. postavena e mreà na piezometri vo lokacijata na Rafinerija kako
i vo neposredna okolina. Isto taka, instalirani se piezometri i na
pogolema oddale~enost: na krajot na seloto Miladinovci kon Petrovec,
vo nivite vo Miladinovci i Bujkovci. Kvalitetot na podzemnite vodi
preku piezometri redovno se sledi do denes i }e se sledi i ponatamu.
Isto taka, se sledi kvalitetot na podzemnite vodi od pumpite {to se
locirani vo selata Bujkovci i Miladinovci.
- Vo avgust 1985 godina se slu~i zagaduvawe na vodite od pumpi i bunari
vo selo Miladinovci. Pri~inata be{e havarija na tehnolo{ka linija so
naften derivat i izlevawe na derivatot vo zemjaniot kanalot pod
avtopretakali{te. Problemot be{e re{en so betonirawe na kanalot i
na sobirna {ahta i postavuvawe na vertikalna pumpa. Vertikalnata
pumpa se koristi za prepumpavawe vo Pre~istitelnata stanica na
eventualno izlieni derivati pri utovarot na avtocisterni na
avtopretakali{te.
Od 1985 godina do sega vo Rafinerijata ne se slu~i havarija na

vkupnata instalacija so iste~uvawe na nafteni derivati vrz po~vata.
39
Problemot so zagaduvaweto na vodite od pumpite vo selata Bujkovci i
Miladinovci Rafinerijata go re{i so izradba na sistem na
vodosnabduvawe so voda za piewe od Jurumleri. Od toj period selata
Bujkovci i Miladinovci koristat voda za piewe od sistemot za
vodosnabduvawe na Rafinerijata so kvalitetot soglasno “Pravilnik na
bezbednosta na vodata za piewe”.
Kvalitetot na podzemnite vodi kontinuirano se sledi preku

piezometrite i preku pumpite vo selata (preku koncentracijata na
vkupnite masleni materii i organolepti~ki) i ve}e podolg period ne se
zabeleàni novi zagaduvawa na podzemnite vodi.
VII.7 Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na

iskoristuvaweto na otpadot vo ramkite na lokacijata i/ili
negovoto odlagawe
Opi{i gi postapkite za spre~uvawe na sozdavawe otpad i

iskoristuvawe na istiot.
Dadete detali i ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na
postoe~koto ili predloènoto iskoristuvawe na otpadot vo
ramkite na lokacijata i/ili negovoto odlagawe, vklu~uvaj}i gi i
mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile.
Ovie informacii treba da se del od Prilogot VII.7.
Odgovor
- Cvrstiot komercijalen i komunalen otpad se iznesuva od OKTA

preku ovlasteni nadvore{ni firmi.
- Milta od biolo{koit del na Pre~istitelna stanica se

stabililzira vo aerobni uslovi i se skladira vo bazenite za mil.
Stabiliziraniot mil ne pretstavuva opasnost za ìvotnata
sredina bidej}i ne {iri neprijaten miris.
- Zemjata izme{ana so naften talog, skladirana vo eden od

bazenite na Pre~istitelna stanica, povremeno se me{a i pod
dejstvo na prirodnite mikroorganizmi se demineralizira. Pri toa
se dobiva CO2, voda i biomasa koi ne pretstavuvaat opasnost za
ìvotnata sredina.
- Sedimentite so primesi na te{ki jaglenovodorodi skladirani vo

bazenite na Pre~istitelna stanica ne doa|aat vo kontakt so
zemjata bidej}i bazenite se vodonepropustlivi. Te{kite
povr{inski jaglevodorodi se neisparlivi i se otstranuvaat so
pomo{ na pumpi na povtorna prerabotka. Naj~esto na povr{inata
ima voda.
40
Vrz osnova na gorenavedenoto se ocenuva deka otpadot vo OKTA
Rafinerija NEMA [TETNO VLIJANIE vrz ìvotnata sredina.
VII.8 Vlijanie na bu~avata
Dadete detali i ocenka na vlijanijata na site postoe~ki ili predvideni

emisii vrz ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od
onie vo koi emisiite bi se slu~ile.
Merewa od ambientalnata bu~ava

Popolnete ja Tabela VII.8.1 vo vrska so informaciite pobarani podolu:
1. Navedete gi maksimalnite nivoa na bu~ava {to moè da se

pojavat na karaktersti~ni to~ki na granicite na instalacijata.
(navedete go intervalot i traeweto na mereweto)
2. Navedete gi maksimalnite nivoa na bu~ava {to moè da se

pojavat na posebni osetlivi lokacii nadvor od granicite na
instalacijata.
3. Navedete detali za postoe~koto nivo na bu~ava vo otsustvo na

bu~avata od instalacijata.
Vo slu~aj koga se nadminata grani~nite vrednosti dadeni so Odlukata

za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en
mirot na gra|anite od {tetena bu~ava (Sl. Vesnik 64 od 1993 god.), vo
Prilogot VII.8 treba da se priloàt modeli na predviduvawe, mapi,
dijagrami i pridru`ni dokumenti, vklu~uvaj}i detali za namaluvawe
i predloènite merki za kontrola na bu~avata.
Odgovor
Soglasno izvr{enite merewa od Ovlastena laboratorija moè da se

oceni deka NE POSTOI vlijanie od emisijata na bu~ava vrz
ìvotnata sredina.
41
VIII OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGI TEHNIKI ZA
SPREÛVAWE, ILI DOKOLKU TOA NE E MO@NO,
NAMALUVAWE NA EMISIITE NA ZAGADUVA^KITE
MATERII
Opi{i ja predloènata tehnologija i drugite tehniki za

spre~uvawe ili, kade toa ne e mo`no, namaluvawe na emisiite od
instalacijata.
VIII.1 Merki za spre~uvawe na zagaduvaweto vklu~eni vo procesot
Treba da bidat vklu~eni detali za sistemite za tretman/namaluvawe

(emisii vo vozduh i voda), zaedno so {emi dokolku e mo`no.
Za sekoja identifikuvana emisiona to~ka popolnete Tabela VIII.1.1 i

vklu~ete detalni opisi i {emi na site sistemi za namaluvawe.
Prilogot VIII.1 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Odgovor
Za spre~uvawe, odnosno namaluvawe na emisiite na zagaduva~kite

materii eden od najva`nite elementi e minitoringot na
instaliranata oprema. Monitiringot na instaliranata oprema se
vr{i kontinuirano vizuelno od strana na vrabotenite koi je
opsluùvaat procesnata i ostanatata oprema, kako i od strana na
Sektorot za Tehni~ka Inspekcija, soglasno Zakonskata obvrska na
R.Makedonija i preporakite na proizvoditelot na opremata.
Podetalni informacii za monitoringot na instalirana oprema e

daden vo V.1.4 od Poglavje V od Aplikacijata.
VIII.1.1 Merki za spre~uvawe na zagaduvaweto na vozduhot
- Dimnite gasovi nastanati vo tehnolo{kiot proces i Energetika se

emitiraat preku oxacite visoki 150 m i 80 m direktno vo atmosfera.
Poradi visinata na oxacite i u{te pogolema stvarna visina (koja
zavisi od koli~estvo i brzinata na dimnite gasovi), kako i poradi
meteorolo{ki uslovi na lokacijata na Rafinerijata so golema
u~estanost na vetrovite, rasejuvaweto na dimnite gasovi e golemo.
- Vi{okot na loìv (tehnolo{ki) gas koj moè da se javi od procesnite
postrojki se usmereni na fakel za sogoruvawe. Fakelot so negovata
visina od 35.6 m obezbeduva brzo me{awe na dimnite gasovi vo
atmosferata.
42
- Ispu{taweto na jaglenovodorodnite gasovite kako posledica od
poremeten tehnolo{ki proces {to moè da nastane vo tekot na
rabotata, se usmeruvaat za sogoruvawe na fakelot, preku fakelnata
instalacija koja e razgraneta niz celata Rafinerija do sekoj ured-
oprema.
- Sulfurvodorodniot gas (H2S) koj pretstavuva nus proizvod pri
hidrodesulfurizacija na benzinskite, dizelnite frakcii i
frakcionirawe na gasovi (S-200, S-500, S-800 i S-600) vo momentot se
spaluva vo pe~kite, i so ostanatite dimni gasovi kako SO2 se isfrla
vo atmosferata. Namaluvawe na dobienoto koli~estvo na H2S gasot vo
momentot se vr{i preku prerabotka na surova nafta so niska
sodrìna na sulfur i namalen kapacitet na prerabotka. So izgradba
na postrojkata za proizvodstvo na elementaren sulfur, problemot so
H2S gasot }e bide nadminat, a toa zna~i i namaluvawe na emisijata na
SO2 .
- Za da se namali evaporacijata od surovata nafta i svetlite nafteni
derivati, skladiraweto se vr{i vo rezervoari koi se opremeni so
pliva~ki pontoni i fiksni krovovi. Poop{irni informacii za
konstrukcija na rezervoarite i drugi prevzemeni merki se dadeni vo
V.1.1 od Poglavje V i vo VI.1.1.1 od Poglavje VI od Aplikacijata.
- Prerabotkata na surovata nafta, kako i procesiraweto na
naftenite frakcii vo procesnite postrojki se odviva vo celosno
hermetizirani uslovi, {to onevozmoùva bilo kakva emisija.
- Pri utovar na TNG gasot, za da se izbegnat zagubite i opasnostite
koi nastanuvaat pri utovar na avto cisterni, gasnata faza e usmerena
vo zaedni~ka linija (uravnitelna linija), koja e povrzana so
rezervoarite kade e skladiran TNG, no vo isklu~itelni momenti moè
da se usmerat vo fakelnata linija na sogoruvawe.
- Za namaluvawe i celosno eliminirawe na emisijata na
jaglenovodorodni gasovi od tehnolo{ko - industriskata kanalizacija
nad kapakot od sekoja {ahta se postavuva PVC folija i metalen obra~
zapolnet so pesok.
VIII.1.2 Merki za spre~uvawe na zagaduvaweto na povr{inskite

vodi
Pred da se ispu{ti vo recipientot - Bujkova~ka Reka, industriskata,

sanitarnata i atmosferskata voda od Rafinerija se tretiraat vo
objektite na Pre~istitelnata stanica, pri {to se spre~uva
zagaduvaweto na povr{inskite vodi vo recipientot.
Tretmanot na otpadnite vodi od Rafinerijata e opi{an vo Prilog II.
Vo Rafinerijata postojat ~etiri vida posebni kanalizacioni mreì i

toa:
- industriska kanalizacija
- sanitarna kanalizacija
- {qamova kanalizacija
- atmosferska kanalizacija.
43
Podzemniot katastar, odnosno kanalizacionite mreì koi gi
povrzuvaat procesnite edinici i drugote objekti so Pre~istitelnata
stanica se izvedeni od PVC-cevki, a dimenzionirani da gi prifatat
site sozdadeni otpadni vodi.
Na site kanalizacioni sistemi postojat revizioni {ahti, koi se
izgradeni od armiran i vodonepropustliv beton.
Industriskata otpadna voda koja vleguva na Pre~istitelnata stanica

podleì na celoseno mehani~ko, hemisko i biolo{ko pro~istuvawe.
Sanitarnata otpadna voda koja vleguva na Pre~istitelnata stanica,

bidej}i ne sodrì primesi na nafteni derivati nitu drugi hemikalii,
podleì samo na biolo{ko pro~istuvawe.
Atmosferskite vodi {to se sozdavaat pri vrneì ili pri topewe na

snegot na lokacijata na Rafinerijata, preku atmosferska
kanalizacija se upatuvaat na Pre~istitelnata stanica i preku
separatorot za masleni materii se ispu{taat vo recipientot. Vo
slu~aj na potreba atmosferskite vodi moàt da se naso~at na celosno
pro~istuvawe vo Pre~istitelnata stanica.
Pre~istenata otpadna voda pred vlivot vo recipientot Bujkova~ka

Reka spored “Vodostopanskata soglasnost” treba da go ima sledniot
kvalitet:
- vkupni masleni materii do 15 mg/l

- mineralni masla do 3 mg/l
- suspendirani materii do 30 mg/l
- BPK do 20 mg/l
- HPK do 100 mg/l
- rN vrednost 7,5-8.5
Detalni informacii za pro~istuvaweto na industiskata, sanitarnata

i atmosferskata voda vo objektite na Pre~istitelnata stanica e
dadeno vo Prilog II.
VIII.1.3 Prevzemeni merki za spre~uvawe na zagaduvawe na po~vata

i podzemnite vodi
Merkite za spre~uvawe na zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi

se opi{ani vo VI.4 od Poglavje VI od Aplikacijata.
VIII.2 Merki za tretman i kontrola na zagaduvaweto na krajot od

procesot
Treba da bidat vklu~eni detali za sistemite za tretman/namaluvawe

(emisii vo vozduh i voda), zaedno so {emi dokolku e mo`no.
Prilogot VIII.2 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
44
Odgovor
Seopfaten opis za pro~istuvaweto na otpadnite vodi so celata

propratna dokumentacija i kontrola po fazi na pre~istuvawe na
otpadnite vodi e dadena vo Prilog II.
45
IX MESTA NA MONITORING I ZEMAWE NA PRIMEROCI
Identifikuvajte gi mesta na monitoring i zemawe na primeroci i

opi{ete gi predlozite za monitoring na emisiite.
Popolnete ja tabelata IX.1.1 (onamu kade {to e potrebno) za emisiite
vo vozduh, emisii vo povr{inski vodi, emisii vo kanalizacija, emisii
vo po~va i za emisii na otpad. Za monitoring na kvalitetot na
ìvotnata sredina, da se popolni tabelata IX.1.2 za sekoj medium na
ìvotnata sredina i merno mesto poedine~no.
Potrebno e da se vklu~at detali za lokaciite i metodite na

monitoringot i zemawe primeroci .
Prilogot IX treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Odgovor
Mesta na monitoring na kvalitetot na ambientniot vozduh
Kvalitetot na ambientniot vozduh vo krugot na Rafinerija se prati

preku merewata na:
- Koncentracijata na SO2 vo vozduhot – “UV Fluorescence SO2
Analyzer” model 100 E;
- Koncentracijata na SO2 vo vozduhot - pararozanilinska metoda;
- Koncentracijata na ~ad -reflektometriska metoda;
- Koncentracijata na inerten prav - gravimetriska metoda.
1. Lokacija na sledewe na koncentracijata na SO2 i ~adot vo

ambientniot vozduhot vo krugot na Rafinerija se nao|a vo
tehni~kata zgrada na Proizvodstvo - manipulacija. Lokacijata e
izbrana bidej}i zgradata e postavena na mesto kade {to moè
da se o~ekuva najgolemo zagaduvawe na ambientniot vozduh.
2. Lokacii na sledewe na koncentracijata na inerten prav se
postaveni niz celata lokacija na Rafinerijata.
Analizite i obrabotka na podatocite za kvalitetot na ambientniot

vozduh vo krugot na Rafinerijata se vr{at od strana na vrabotenite
na Slu`ba za ìvotna sredina vo Sektorot za Za{tita.
[ematski prikaz na mestata na monitoring za kvalitetot na

ambientniot vozduh se dadeni vo Prilogot IX.
46
Mesta na monitoring na emisija na dimnite gasovi od oxacite na
procesnite postrojki i Energetika
Monitoring na emisija na dimnite gasovi se vr{i na:
- oxakot od Procesnite postrojki

- oxacite od Energetika
Monitoringot na emisijata se vr{i so Testotermot – Testo 33, od

strana na vrabotenite na Slu`ba za ìvotna sredina vo Sektorot za
Za{tita.
Merni parametri koi se sledat se:
• Vi{ok na kislorod vo dimnite gasovi (O2% vol.);

• λ - koeficient na vi{ok na vozduh;
• Temperatura na dimni gasovi oS;
• Temperatura na vozduhot oS;
• Zaguba na toplina QA %;
• Koncentracija na SO2 mg/m3;
• Koncentracija na NO2 mg/m3;
• Koncentracija na CO2 mg/m3;
• Koncentracija na CO mg/m3;
• Provev hPa.
Nabaveni se novi sofisticirani, stacionarni instrumenti za

kontinuiran monitoring na emisija od dimnite gasovi od oxakot na
Proizvodstvo, koi se vo soglasnost so Evropskata direktiva
2001/80/ES i standard EN 14181. Instrumentite }e bidat instalirani
za vreme na remontnite aktivnosti vo 2007 god.
So novata i sofisticirana oprema (In Situ Stack Gas Analyser System)
}e se sledat slednite parametri vo dimnite gasovi:
• Koncentracija na SO2 – infra crvena apsorpcija;

• Koncentracija na NO2 – infra crvena apsorpcija;
• Koncentracija na CO – infra crvena apsorpcija;
• Koncentracija na CO2 – infra crvena apsorpcija;
• Temperatura;
• Vlaga;
• Pritisok;
• Koncentracija na pra{ina - Laserski;
• Koncentracija na O2 – ZrO2 metoda;
• Merewe na protok na dimnite gasovi - Ultrazvu~na metoda.
[ematskiot prikaz na mestata na monitoringot na emisiite od

dimnite gasovi dadeni se vo Prilog IX.
47
Mesta na monitoring na kvalitetot na povr{inskite vodi
Kvalitetot na otpadnite vodi vo Pre~istitelnata stanica se sledi od

strana na vrabotenite vo laboratorija na Rafinerija preku slednite
merni mesta:
N1 - Vlez na pre~istitelnata stanica;

N10 - Izlez od mehani~kiot del;
N11 - Izlez od hemiskiot del - flotator;
N13 - Me{a~ot na sanitarna i industriska voda po flotatorot;
N17 - Izlez na pre~istena otpadana voda od Rafinerija;
N18- Izlez na pre~istena atmosferska voda od separatorot za
masleni materii.
Vo otpadnata voda {to se pre~istuva vo Pre~istitelnata stanica po

site fazi sekojdnevno se analiziraat:
• Vkupni masleni materii – MKS HZ1 150 modificirana,

metoda spored analizator Horiba ;
• pH vrednost – ASTM D 1293;
Vo pre~istenata otpadna voda na izlezot od Pre~istitelnata stanica

edna{ nedelno se analiziraat:
• Fosfati - RNP 6;
• Sulfati - MKS HZ1 516, ASTM D 516;
• Hloridi - MKS HZ1 140, ASTM D 512, Metrom metoda:
• HPK - MKS HZ1 165, ASTM D 1252;
• Suv ostatok - nefiltrirana voda - MKS HZ1 160, ASTM D
5907;
• Suv ostatok - filtrirana voda - MKS HZ1 160, ASTM D
5907;
• Suspendirani materii - MKS HZ1 160, ASTM D 5907.
Vo pre~istenata otpadna voda na izlezot od pre~istitelnata stanica

od strana na vrabotenite na Slu`ba za ìvotna sredina vo Sektorot
za Za{tita, edna{ mese~no ili po potreba se vr{i mikrobiolo{ka
analiza :
• Najverojaten broj na koliformni bakterii vo rastvor (/1l)

• Vkupno bakterii vo rastvor (/100mls) - standardni
bakteriolo{ki metodi.
Mestata na monitoringot na emisiite vo povr{inskite vodi se dadeni

vo Prilogot IX.
48
Mesta na monitoring na kvalitetot na podzemnite vodi
Kvalitetot na podzemnite vodi na lakacijata na Rafinerija

i vo okolinata permanentno se sledi od 1985 godina preku
koncentracijata na masleni materii i organolepti~ki od strana na
vrabotenite na Slu`ba za ìvotna sredina vo Sektorot za Za{tita.i
od vrabotenite vo laboratorijata vo Rafinerija.
• Uzorcote na podzemnite vodi se zemaat od postojnite
piezometri postaveni vo 1985 god
Vo zemeni primeroci se odreduvaat vkupni masleni materii – MKS

HZ1 150 modificirana ili so metoda spored analizator Horiba ;
Mestata na piezometrite dadeni se vo Prilogot IX.
Mesta na monitoring na bu~ava
Vo Rafinerijata ne postoi postojano sledewe na bu~ava.
Mestata na izvr{enite merewa na bu~ava dadeni se vo Prilog IX.
49
X EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI
Opi{ete gi nakratko glavnite alternativi na predlozite
sodràni vo baraweto, dokolku postojat takvi.
Opi{ete site ekolo{ki aspekti koi bile predvideni vo odnos na

po~isti tehnologii, namaluvawe na otpad i zamena na surovinite.
Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki, so cel da se

obezbedi deka:
1. Najdobrite dostapni tehniki se ili }e se upotrebat za da se

spre~i ili eliminira ili, onamu kade {to ne e toa izvodlivo,
generalno da se namali emisijata od aktivnosta;
2. ne e predizvikano zna~ajno zagaduvawe;
3. sozdavawe na otpad e izbegnato vo soglasnost so Zakonot za
otpad; koga otpad se sozdava, se vr{i negovo iskoristuvawe, ili
koga toa tehni~ki i ekonomski e nevozmo`no, se vr{i negovo
odlagawe i vo isto vrme se izbegnuva ili se namaluva negovoto
vlijanie vrz ìvotnata sredina;
4. energijata se upotrebuva efikasno;
5. prezemeni se potrebnite merki za spre~uvawe na nesre}i i
namaluvawe na nivnite posledici (kako {to e detalno opi{ano
vo Delot XII);
6. prezemeni se potrebnite merki po kone~en prestanok na
aktivnostite so cel izbegnuvawe na site rizici od zagaduvawe
i vra}awe na lokacijata vo zadovolitelna sostojba (kako {to e
detalno opi{ano vo Delot XII);
Prilogot X treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Obrazloète go izborot na tehnologijata i dadete obrazloènie

(finansisko ili drugo) za{to ne e implementirana tehnologija
predloèna so Bele{kite za NDT ili BREF dokumentite.
Odgovor
- So cel da se spre~i, eliminira ili onamu kade {to ne e toa

izvodlivo, generalno da se namali emisijata od aktivnostite, kako
i spre~uvawe na nesre}i i namaluvawe na nivnite posledici,
OKTA Rafinerija prevzema soodvetni merki kako del od
Najdobrite dostapni tehniki.
Istite se opi{ani vo Poglavje VIII od Aplikacijata i Prilog XII.
Otstranuvawe na sulfurvodorodniot gas

- Sulfurvodorodniot gas koj se dobiva kako nus proizvod pri
tehnolo{kite procesi na hidrodesulfurizacija na naftenite
frakcii i koj vo ovoj moment se sogoruva vo procesnite pe~ki
doveduva do zgolemuvawe na koncentracijata i emisionoto
50
koli~estvo na SO2 vo dimnite gasovi koi se emitiraat od oxakot na
procesnite postrojki.
Za nadminuvawe na ovoj problem vo Rafinerija, vo tek e izgradba na
postrojka za proizvodstvo na elementaren sulfur (Claus-ova
postrojka) koja kako surovina }e go koristi sulfurvodorodot.
Dopolnitelni informacii za postrojkata za proizvodstvo na

elementaren sulfur od sulfurvodorodot (Claus-ova postrojka) se
dadeni vo Prilog X.
51
XI PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE/OPERATIVEN PLAN
Operatorite koi podnesuvaat barawe za integrirana ekolo{ka

dozvola priloùvaat predlog-programa za podobruvawe na rabotata
na instalacijata i za{titata na ìvotnata sredina.
Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so
operativen plan priloùvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134
od zakonot za ìvotna sredina (Sl. V. RM 53/05).
Odgovor
Odgovor
1. Opis
Izgradba na postrojka za proizvodstvo na elementaren
sulfur (Claus postrojka)
2. Predvidena data na po~etok na realizacija
15.09.2006 god.
3. Predvidena data na zavr{uvawe na aktivnosta
30.06.2008. god.
4. Vrednosta na emisiite do i za vreme na realizacija
Koncentracija na SO2 vo dinmite gasovi od oxakot na
Procesnite postrojki – od 3000 mg/m3 do 5500 mg/m3
5. Vrednosta na emisiite po realizacija na aktivnosta
Koncentracija na SO2 vo dinmite gasovi od oxakot na
Procesnite postrojki – do 1700 mg/m3
6. Vlijanie vrz efikasnosta (Promeni vo potro{uva~kata na
energija, voda i surovini)
- potro{uva~kata na energija: 140 KW
- potro{uva~kata na voda: 0.15 m3/h
- potro{uva~kata na surovina: 582 kg/h
7. Monitoring
Monitoringot }e se vr{i preku mera~ite postaveni na
oxakot na procesnite postrojki
8. Izve{tai od monitoringot
]e se dostavuvaat soglasno zakonskata regulativa
9. Vrednost na investicijata
7.500 000,00 EU
52
XII OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI
XII.1 Spre~uvawe na nesre}i i itno reagirawe
Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi

procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz
ìvotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili
istekuvawe.
Isto taka navedete prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai

nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i
praznici.
Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite

vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili
kratkotrajni prekini.
Prilogot XII.1 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Odgovor
Akcidentno zagaduvawe na ìvotnata sredina vo Rafinerijata moè

da se slu~i pri incidentni izlevawa, poàri i eksplozii.
Poradi toa vo slu~aj na bilo kakov incident, sekoga{ prisutnite
odgovorni lica po objektite go izvestuvaat deùrniot inèner na
Rafinerija koj vedna{ go izvestuva krizniot {tab na Rafinerijata.
Isto taka ovlasteni lica od krizniot {tab na Rafinerija gi
izvestuvaat soodvetni institucii na lokalno i dràvno nivo.
Poradi sostavot na surovinata, me|ufaznite proizvodi i finalni
produkti i nivnite zapalivi i eksplozivni svojstva, vo Rafinerijata
se predvideni site preventivni merki za spre~uvawe na akcidenti i
itno reagirawe.
Zakonskite odredbi i preventivnite preporaki na proizvoditelite
na opremata to~no odreduvaat aktivnosti i kontroli koi treba da se
obavat vrz opremata za stvarawe pobezbedni uslovi na rabotewe na
vrabotenite, procesnite postrojki i ostanatata oprema. Podetalna
informacija za kontrola na opremata za nejzina bezbedna rabota
dadena e vo V.1.4 od Poglavje V od Aplikacijata.
Seopfaten opis na planirani preventivni i primeneti merki {to se

prevzimaat vo slu~aj na itno reagirawe pri poremetuvawe na
tehnolo{kiot proces na procesnite postrojki, havarnii situacii i vo
ostanatite objekti vo koi moè da dojde do akcidentni sostojbi se
dadeni vo Prilogot XII.1
53
XII.2. Drugi va`ni dokumenti povrzani so za{titata na ìvotnata
sredina
Komentarite za drugi pridru`ni dokumenti kako {to se: volontersko

u~estvo, spogodbi, dobiena eko oznaka, programa za po~isto
proizvodstvo itn. treba da se sodràt vo Prilogot XII.2.
Odgovor
NE POSTOJAT drugi va`ni dokumenti koi se povrzani so za{tita na

ìvotnata sredina za aplicirawe.
54
XIII REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO
ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA
AKTIVNOSTITE
Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na

vlijanieto vrz ìvotnata sredina po prestanok na celata ili del od
aktivnosta, vklu~uvaj}i merki za grià posle zatvorawe na
potencijalni zagaduva~ki rezidenti.
Prilog XIII treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Odgovor
OKTA Rafinerija e edinstveniot kapacitet za prerabotka na surova

nafta i dobivawe na nafteni derivati so koj se snabduva pazarot vo
R.Makedonija, a so ogled deka vo Rafinerijata se skladirani i
dràvni rezervi, ne se planira prestanok na rabota na Rafinerijata.
55
XIV NETEHNI^KI PREGLED
Netehni~kiot pregled na baraweto treba da se vklu~i na ova mesto.
Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni vlijanija vrz
ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na
aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e site postoe~ki ili predloèni
merki za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi
poso~i i normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na
poso~enata aktivnost.
Slednite informacii mora da se vklu~at vo netehni~kiot pregled:
Opis na :
− instalacijata i nejzinite aktivnosti,
− surovini i pomo{ni materijali, drugi supstancii i energija koi
se upotrebuvaat ili sozdavaat od strana na instalacijata,
− izvorite na emisii od instalacijata,
− uslovite na terenot na instalacijata i poznati slu~ai na
istorisko zagaduvawe,
− prirodata i kvantitetot na predvidenite emisii od
instalacijata vo sekoj medium poodelno kako i
identifikacijata na zna~ajnite efekti na emisiite vrz
ìvotnata sredina,
− predloènata tehnologija i drugite tehniki za prevencija ili,
kade ne e mo`no, namaluvawe na emisiite od instalacijata,
− prou~eni glavni alternativi vo odnos na izborot na lokacija i
tehnologii;
− kade {to e potrebno, merki za prevencija i iskoristuvawe na
otpadot sozdaden od instalacijata,
− ponatamo{ni planirani merki {to soodvestvuvaat so op{tite
principi na obvrskite na operatorot, t.e.
(а) Site soodvetni preventivni merki se prezemeni protiv
zagaduvaweto, posebno preku primena na najdobrite
dostapni tehniki;
(б) ne e predizvikano zna~ajno zagaduvawe;
(в) sozdavawe na otpad e izbegnato vo soglasnost Zakonot za
otpad; koga otpad se sozdava, se vr{i negovo
iskoristuvawe, ili koga toa tehni~ki i ekonomski e
nevozmo`no, se vr{i negovo odlagawe i vo isto vrme se
izbegnuva ili se namaluva negovoto vlijanie vrz
ìvotnata sredina;
(г) energijata se upotrebuva efikasno;
(д) prezemeni se potrebnite merki za spre~uvawe na nesre}i
i namaluvawe na nivnite posledici;
(е) prezemeni se potrebnite merki po kone~en prestanok na
aktivnostite so cel izbegnuvawe na site rizici od
zagaduvawe i vra}awe na lokacijata vo zadovolitelna
sostojba.
− planiranite merki za monitoring na emisiite vo ìvotnata
sredina.
56
Prilogot XIV treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.
Odgovor
- OKTA -Rafinerijata na nafta e edinstveniot proizvoditel na

nafteni derivati vo Republika Makedonija, so proektiran kapacitet
za prerabotka od 2,5 milioni toni surova nafta godi{no.
Procesot na prerabotka na surovata nafta e od najednostaven tip i e
hidroskiming rafinerija so postrojka za izomerizacija.
OKTA - Rafinerija na nafta go snabduva Makedonskiot pazar i
pazarite na pobliskiot region so nafteni derivati, ~ij kavalitet e
vo soglasnost so vaè~kite standardi i raspalaga so sledniot
proizvoden asortiman:
- Motoreni benzini (MB 96, BMB 91, BMB 95, BMB 98)
- Mlazno gorivo GM-1 (kerozin)
- Goriva za dizelni motori
- Masla za gorewe (EL, mazut)
- TNG (vte~net propan, vte~net butan, sme{a propan-butan).
- Osnovnata surovina za prerabotka e surovata nafta. Za za{tita na

opremata i za podobruvawe na kvalitetot na gotovite proizvodi se
koristat hemikalii i soodvetni aditivi.
Kako energenti vo procesot na prerabotka na surovata nafta se
koristat mazut i loìv (tehnolo{ki) gas od sopstveno proizvodstvo.
- Izvori na emisijata od instalacijata se: dimnite gasovi od oxacite;

rezervoarskiot park; pre~istitelna stanica za otpadni vodi;
punktovi za utovar i istovar na gotovi proizvodi.
- Rafinerijata e locirana na podra~je so pogodna klimatsko -

meteorolo{ka i orolo{ka konfiguracija.
Vo po~etok na rabotnite aktivnosti, vo periodot od 1983 do 1985
godina se slu~ija nekolku akcidentni iste~uvawa na naftenite
derivati. Od toj period pa se dosega vo Rafinerijata ne se slu~ija
akcidenti so zna~itelni vlijanija vrz ìvotnata sredina.
- Emisiite vo atmosferata od oxacite na procesnite postrojki i

Energetika nastanuvaat od sogoruvaweto na energentite. Koli~estva
na polutantite se vo proektnite vrednosti osven za sulfur dvooksid
od oxakot na procesnite postrojki. Poradi prevzemenite merki za
za{tita, zgolemenata emisija na sulfur dvooksidot nema zna~itelno
vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh.
Emisiite vo povr{inskite vodi - emisija na pre~istenata otpadna
voda od Pre~istitelnata stanica nema zna~itelni efekti vrz
kvalitetot na recipientot.
57
- So proektirawe i izgradba na Rafinerijata prevzemeni se site
merki za prevencija i namaluvaweto na emisii od instalacijata:
hermetizirani procesi, visina na oxacite, rezervoari so pontoni,
fakelen sistem itn.
- Nafteniot korisen talog oddelen na Pre~istitelnata stanica se

reprocesira vo procesnite postrojki.
- Ponatamo{ni planirani merki i obvrski na Rafinerijata se:

(a) Osven dosega prevzemenite merki soglasno NDT, otpo~nato e so
izgradba na Postrojka za dobivawe na elementaren sulfur, koja se
planira da zavr{i do 30.06.2008 godina. So toa emisijata na
polutantite vo atmosferata }e se svede vo ramkite na Zakonskata
regulativa.
(b) So dosega{noto rabotewe na Rafinerijata ne e predizvikano
zna~ajno zagaduvawe.
(v) So reprocesirawe na nafteniot talog se izbegnuva negovoto
vlijanie vrz ìvotnata sredina.
(g) Efikasno se iskoristeni site energetski kompomenti (mazut, loìv
gas, elektri~na energija, tehnolo{ka parea) pri procesot na
prerabota na surovata nafta.
(d) Spre~uvawe na nesre}i i namaluvaweto na nivnite posledici e
preku instaliranata oprema koja obezbeduva bezbedna rabota na
procesnite postrojki i ostanatata instalacija, kako i so primenetite
organizacioni merki za redovno sledewe za ispravnosta na opremata.
(e) Poradi va`nosta na objektot za Republika Makedonija, ne se
planira prestanok na rabota na Rafinerijata.
- Monitoringot na emisijata na polutantite vo mediumite na

ìvotnata sredina se vr{i od po~etokot na raboteweto na
Rafinerijata. Ponatamo{en monitoring e usoglasen so Direktivite na
Evropskata Unija.
58
.
XV IZJAVA
Izjava
So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo

soglasnost so odredbite na Zakonot za ìvotna sredina (Sl.vesnik
br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel.
Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti,

to~ni i kompletni.
Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za

ìvotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za
kopirawe na baraweto ili negovi delovi za potrebite na drugo lice.
Potpi{ano od : OKTA Rafinerija na nafta

Akcionersko dru{tvo Skopje
Datum : 21.12.2006
(vo imeto na organizacijata)
Ime na potpisnikot :
Joanis Psihogios
Pozicija vo organizacijata :
Glaven izvr{en direktor
Pe~at na kompanijata:
59
ANEKS 1 TABELI
60
TABELA IV.1.1 Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi, itn. povrzani so procesite, upotrebeni ili
sozdadeni na lokacijata .
Ref. Materijal/ CAS2 Kategorija na Koli~ina Godi{na Priroda na upotrebata R4 - S12 -

Br ili Supstancija1 Broj opasnost3) upotreba Fraza Fraza
{ifra (toni) (toni)
Surovina:
1 Surova nafta Klasa 3 30.000 2.500 000 Prerabotka na surova Nema dostapen
nafta podatok
Goriva:
2 Mazut Klasa 3 50 65.000 Maslo za gorewe R45 S45
R51/53 S53
S61
3 Loìv gas Klasa 3 95 84.500 Loìva gas Nema dostapen
podatok
Gotovi proizvodi:
R45 S2
R38 S16
R65 S23
R51/53 S24
R12 S29
4 Benzini 86290-81-5 Klasa 3 20.000 575.000 Gorivo za benzinski S43
93752-29-3 motori S45
S53
S61
S62
1
Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni supstancii, dadete detali za sekoja supstancija
2
Chemical Abstracts Service
3
Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM 12/93)
4
Spored Aneks 2 od Dodatokot na Upatstvoto
61
Br ili Supstancija1 Broj opasnost3) upotreba Fraza Fraz
a
{ifra (toni) (toni)
Mlazno gorivo 91770-15-9 Gorivo za mlazni R10 S2
GM 1 64742-81-0 motori R38 S16
R65 S23
5
Dizelni
Ostanati R51/53 S24
goriva
dizelni goriva 64742-80-9 Klasa 3 35.000 825.000 Gorivo za dizel motori S43
S61
Ekstra lesno S62
EL Maslo za gorewe
6 Te~en naften gas (TNG) 68476-85-7 2.500 59.000 Energent R12 S2

S9
S16
7 Mazut M1 i M2 Nema Klasa 3 35.000 980.000 Nema

dostapen dostapen
podatok podatok
Pomo{ni fluidi:
8 Azot 250
9 Vozduh
10 Vodena parea 250000
Hemikalii:
11 Natrium hidroksid Nema Klasa 3 290 Nema
dostapen dostapen
podatok podatok
12 Amowa~na voda, NH4OH Nema Klasa 3 4.5 Nema
dostapen dostapen
podatok podatok
1
2
3
4
62
{ifra (toni) (toni)

13 Inhibitor za korozija Nema Klasa 3 3.5 Neutralizer- inhibitor R20 S23C
ES 1015A/EC1191 dostapen na korozija R34 S24
podatok R37 S26
R43 S36/37/
R10 39
R22 S45
R52 S51
R67
14 Inhibitor za korozija ES Nema Klasa 3 0.17 Inhibitor za korozija Nema dostapen

1193A dostapen podatok
podatok
15 Trihloretilen 79-01-6 Klasa 3 3.0 Odrùvawe na R40 S36/37

aktivnosta na
katalizator
16 Monoetanolamin MEA 141-43-5 Klasa 3 4.5 R20 S23C
R36 S24/25
R37 S26
R38 S36/37/
39
S45
17 Inhibitor za korozija ES Nema Klasa 3 3.0 Inhibitor za korozija R22 S24/25

1017V dostapen R38 S36/37
podatok R43
R52/53
1
2
3
4
63
{ifra (toni) (toni)

18 Etil merkaptan Nema Klasa 3 Odorant za TNG Nema dostapen
dostapen podatok
podatok
19 Elektrolitski vodorod Nema Klasa 3 1.0 Regeneracija na Nema dostapen

dostapen katalizator podatok
podatok
20 Antistatik - Stadis 450 108-88-3 Klasa 3 0.15 Antistatik R11 S9

67-63-0 R20 S16
25322-17-2 R22 S29
64742-94-5 S36
91-20-3 S62
21 Antioksidans - Nema Klasa 3 0.7 Antioksidans R21/22 S37/39

Kerobit/Topanol AN dostapen R36/38 S26
podatok
22 Boja: Zelena 1330-20-7 0.1 Boja za benzini R10 S23C

Sanisol 64742-94-5 R20/21 S24/25
R38 S36/37
R40 S57
R51/53 S60
R65 S61
R66/67
1
2
3
4
64
{ifra (toni) (toni)

23 Boja: Sina,Sanisol 64742-94-5 0.5 Boja za benzini R51/53 S23C
R65 S24/25
R66 S36/37
R67 S57
S60
S61
S62
24 Boja: Crvena, Sanisol 1330-20-7 4.0 Boja za ekstra lesno R10 S23C
64742-94-5 R20/21 S24/25
R38 S36/37
R40 S57
R51/53 S60
R65 S61
R66
R67
25 Depresant – Dodiflow 3820 Nema Klasa 3 120 Depresant Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
26 Katalizator, KF-841 (NiMo) Katalizator
Nema
Nema dostapen
dostapen
podatok
podatok.
1
2
3
4
65
{ifra (toni) (toni)

27 Katalizator, KF-542 Nema Katalizator Nema dostapen
(NiCoMo) dostapen podatok
podatok
28 Katalizator, KF-757 (CoMo) Nema Katalizator Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
29 Katalizator, PR-15 (PtRe) Nema Katalizator Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
30 Inhibitor za korozija Nema Klasa 3 0.23 Inhibitor za korozija Nema dostapen

Nalco 23265 dostapen podatok
podatok
31 Inhibitor na korozija Nalco Nema Klasa 3 0.3 Inhibitor na korozija Nema dostapen
7313 dostapen podatok
podatok
32 Biocid Nalco 7320 Nema Klasa 3 1.4 Biocid R22 S3/7/9
dostapen R36 S20/21
podatok R37 S27
R38 S37
S39
1
2
3
4
66
{ifra (toni) (toni)
33 Dispergant Nalco 8506 Nema Klasa 3 0.8 Dispergant R36/38 S3/7/9

dostapen S25/26/
podatok S26
S28
34 Biocid Nalco 7330 Nema Klasa 3 2.8 Biocid R22 S3/7/9

dostapen R36 S20/21
podatok R37 S23
R38 S24/25
S36/37/
39
S26
S27
S28
35 Sulfurna kiselina (H2SO4) Nema Klasa 3 180 Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
1
2
3
4
67
{ifra (toni) (toni)

36 Eliminox Nalco Nema Klasa 3 1.5 Nema dostapen
dostapen podatok
podatok
37 Natrium hipohlorid (NaOCl) Nema Klasa 3 20 Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
38 Aluminium sulfat Nema 30 Nema dostapen

dostapen podatok
podatok
1
2
3
4
68
TABELA IV.1.2 Detali za procesite povrazani so surovinite, me|uproizvodite, proizvodite, itn, upotrebeni ili
sozdadeni na terenot
Podatocite vo vrska so mirizlvost se zemeni od Hemisko tehnolo{ki prira~nik “[tetni i opasni materii”, kniga br.4
Ref. Mirizlivost Supstancii1

Br ili Materijal/
Supstancija(1)
{ifra Mirizlivost Koli~ina
Da/Ne Opis
IV.1 µg/m3
1 Surova nafta Ne
2 Mazut Ne
3 Loìv gas Ne
4 Primaren benzin Da Nema
dostapen
podatok
5 Hidrogenizat (te{ka Da Nema
nafta) dostapen
podatok
6 NK-70 (lesna nafta) Da Nema
dostapen
podatok
7 Katalizat Da Nema
dostapen
podatok
8 I Dizelna frakcija Ne
(180-240 oC)
9 II Dizelna frakcija Ne
(240-300 oC)
10 III Dizelna frakcija Ne
(300-350 oC)
1
Lista na prioritetni supstancii soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Sl. Vesnik 18-99).
69
11 Motoren benzin MB-96 Da Nema
dostapen
podatok
12 Bezoloven motoren Da
benzin BMB-91
13 Bezoloven motoren Da Nema
benzin BMB-95 dostapen
podatok
14 Bezoloven motoren Da Nema
benzin BMB-98 dostapen
Mlazno gorivo podatok
GM-1
15 Dizel Ne
16 Ekstra lesno Ne
17 Te~en naften gas Da 1.3
(TNG)
* (mirisot poteknuva
od etilmerkaptan od
odorirawe)
18 Mazut M1 i M2 Ne
19 Azot Ne
20 Tehni~ki vozduh Ne
21 Instrumentalen Ne
vozduh
22 Vodena parea Ne
23 Natrium hidroksid Ne
24 Deemulgator ES 2133A Da Aromati Nema
dostapen
podatok
25 Amowa~na voda, Da Amowak 26-37000
NH4OH
26 Inhibitor za korozija Jaglevodorodi Nema
ES 1020A dostapen
podatok
70
27 Inhibitor za korozija Amini Nema
ES 1005A dostapen
podatok
28 Inhibitor za korozija
ES 1191A
ES 1193A
30 Trihloretilen Da Sli~en na hloroform 110 000
31 Katalizator, Ne
KF-841 (NiMo)
32 Katalizator, Ne
KF-542 (NiCoMo)
33 Katalizator, PR-15 Ne
(PtRe)
34 Monoetanolamin MEA Da Karakteristi~en 6000-8000
ES 1017V
36 Etil merkaptan Da 1.3
(odorant za TNG)
37 Elektrolitski Ne Karakteristi~en
vodorod
38 Boi: Zelena, Sina,
Crvena - Sanisol
39 Tetraetilolov,TEO Ne
40 Antistatik -
Stadis450
41 Antioksidans -
Kerobit/Topanol AN
42 Depresant – Dodiflow
3820
43 Katalizator, Ne
KF-841 (NiMo)
71
44 Katalizator, Ne
KF-542 (NiCoMo)
45 Katalizator, Ne
KF-757 (CoMo)
Nalco 23265
47 Disperzant Nalco 8506
48 Biocid Nalco 7320
49 Biocid Nalco 7330
50 Sulfurna kiselina
(H2SO4)
51 Eliminox Nalco
52 Natrium hipohlorit Ne
(NaOCl)
53 Aluminium sulfat Ne
72
TABELA V.2.1: OTPAD - Koristewe/odloùvawe na opasen otpad
Otpaden materijal Broj od Glaven izvor12 Koli~ina Prerabotka/odloùv Prerabotka, Odloùvawe

Evropskiot awe vo ramkite na reupotreba ili nadvor od
katalog na samata lokacija reciklirawe so lokacijata
otpad prevzema~
Toni/mese~no m3 / mese~no (Na~in i lokacija) (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i
prevzema~) prevzema~)
Mil od odsoluvawe 05 01 02 Elektrodehidrator / 15 Na povtorna
procesni postrojki prerabotka
Mil od dno na 05 01 03 Rezervoari / 2 Na povtorna

rezervoari i posudi rezervoarski park prerabotka
Istureno maslo 05 01 05 Istekuvawa pri ne e Na povtorna

intervencii na oprema / definirana Prerabotka
procesni i pomo{ni
postrojki
Organski halogeni 07 07 03 Zasiteni rastvori / 0,2 m3 Se vra}a vo surovata

rastvoruva~i, rastvori laboratorija godi{no nafta
za miewe i mati~ni
rastvori
Voden mil od ~istewe 10 01 22 Voda i povisoki 100 m3 Se pra}a na tretman

kotli {to sodràt jaglevodorodi / godi{no vo pre~istitelna
opasni materii nadvore{na strana na stanica
kotli
Otpad od 12 03 02 Jaglevodorodi 10 m3 Se pra}a na tretman

obezmastuvawe so izme{ani so kondenzat godi{no vo pre~istitelna
parea stanica
1
Za sekoj otpad treba da se poso~i osnovnata aktivnost/proces
2
Treba da se vklu~i i otpadot prifaten na mestoto na lokacijata za nameneto isktoristuvawe i odlagawe na otpad
73
TABELA V.2.1: OTPAD - Koristewe/odloùvawe na opasen otpad

Evropskiot awe vo ramkite na reupotreba ili nadvor od
katalog na samata lokacija reciklirawe so lokacijata
otpad prevzema~
Toni/mese~no m3 / mese~no (Na~in i lokacija) (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i
prevzema~) prevzema~)
3
Drugi goriva 13 07 03 Smesi od derivati koi 10 m Se vra}a vo surovata
(vklu~uvajki smesi) se analzirale / godi{no nafta
laboratorija
Olovni akumulatori 16 06 01 Istro{eni akumulatori Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara na

/ ma{inska rabotilnica definirana komercijalen otpad tender
Zemja i kamewa {to 17 05 03 Zemja izme{ana so talog Ne e Vo bazen T-195/3

sodràt opasni dobien pri ~istewe definirana
materii rezervoari / koli~inata
rezervoarski park talog
Mil od fizi~ko- 19 02 05 Sedimenti i ~esti~ki Vo T-193/1,2,3

hemiska obrabotka na koi bile vo dopir so 10 m3
otpad {to sodrì nafteni derivati godi{no
opasni supstanci
1
2
74
TABELA V.2.2 OTPAD - Drug vid na koristewe/odloùvawe na otpad

Evropski awe vo ramkite na reupotreba ili nadvor od
katalog samata lokacija23 reciklirawe so lokacijata
na otpad prevzema~
3
Toni/mese~no m / mese~no (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i
prevzema~) prevzema~) prevzema~)
Voden mil od ~istewe kotli 10 01 23 Bigor / vnatre{na 100 m3 T-193/1,2,3
{to sodràt materii strana na kotli godi{no
poinakvi od 10 01 22
Otpadoci od strugawe i 12 01 01 êli~ni i metalni Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Metalna industrija
glodawe na neoboeni metali strugotini / Ma{inska definirana komercijalen otpad na tender
rabotilnica
Otpadoci od zavaruvawe 12 01 13 Istro{eni elektrodi i Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Metalna industrija
zgura / Ma{inska definirana komercijalen otpad na tender
rabotilnica
Gasovi vo sadovi pod 16 05 05 Azot od prethodno 20 tono/god Se ispu{ta vo

pritisok poinakvi od onie inertizirani posudi / atmosvera
vo 16 05 04 rezervoari i posudi
Potro{eni katalizatori 16 08 01 Katalizatori / se menuva po Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Germanija

{to sodràt Au, Ag, Re, Ro, reaktori na procesni potreba komercijalen otpad na tender
Pd, Ir ili PT (osven 16 08 07 postrojki
Otpadni oblogi i 16 11 06 Otpadni oblogi i Ne e Se dislocira kako Prevzema~ JKP Deponija Drisla
ognootporni materijali od ognootporni definirana komunalen otpad Ilinden
nemetalurgiski procesi materijali / pe~ki na
nespomnata vo 16 11 05 procesni postrojki
1
2
Metodot na iskoristuvawe ili odlagawe na otpadot treba da bide jasno opi{an i poso~en vo Prilogot E1.
3
75

na otpad prevzema~
Toni/mese~no m3 / mese~no (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i
Stabiliziran otpad 19 03 05 Stabilizirani Ne e Se dislocira kako Prevzema~ JKP Deponija Drisla
poinakov od onoj vo 19 03 04 piroforni soedinenija definirana komunalen otpad Ilinden
voglavno produkti od
korozija / rezervoari
za primaren benzin
Mil od biolo{ka obrabotka 19 08 12 Stabiliziran 10 m3 T-195/1,2

na industriski otpadni vodi neaktivenmil / godi{no
nespomnati vo 19 08 11 biolo{ki del na
pre~istitelna stanica
Drug otpad 19 08 99 Mil od dvosloen T-195/1,2

3
talo`nik / sanitarni 2 m godi{no
vodi kaj dvosloen
talo`nik
Hartija i karton 20 01 01 Upotrbena hartija od Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Industrija za hartija
listi, dokumenti i dr. / definirana komercijalen otpad na tender
administracija
Biorazgradiv otpad od kujni 20 01 08 Ostatoci od hrana, Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ JKP Deponija Drisla
i kantini upotrebeni salfetki i definirana komunalen otpad Ilinden
sli~no / kujnite
1
2
3
76

na otpad prevzema~
3
Toni/mese~no m / mese~no (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i (Metod, lokacija i
Otfrlena elektri~na i 20 01 36 Razni iskoristeni Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara
elektronska oprema neopasni delovi / definirana komercijalen otpad na tender
nespomnata vo 20 01 21, elektrorabotilnica
20 01 23, 20 01 35
Metali 20 01 40 Stara oprema (ventili, Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Metalna industrija
cevki i sl.) prethodno definirana komercijalen otpad na tender
po potreba proparena /
Ma{inska rabotilnica
Drugi frakcii 20 01 99 Stari creva, buriwa, Ne e Se dislocira, kako Prevzema~ se bara Razni industrii
katanci, kalkulatori, definirana komercijalen otpad na tender
gumi i drugo / od razni
mesta vo rafinerijata
1
2
3
77
TABELA VI.1.1 Emisii od parni kotli vo atmosferata
To~ka na emisija: Oxak na Energetika
To~ka na emisija Ref. br: VI.1.1.C
Opis: Armirano betonski oxak na Energetika
Geografska lokacija po
Nacionalniot koordinaten
554 974.00 istok
sistem (12 cifri, 6E, 6N):
651 710.50 sever
Detali za ventilacija Vnatre{en pre~nik vo osnova -8.50 m

Dijametar: Vnatre{en pre~nik na vrvot -3.35 m
80.00 m
Visina na povr{ina(m):
Datum na zapo~nuvawe so 04.10.1982 god.

emitirawe:
Karakteristiki na emisijata :Proektni vrednosti na instalirani kotli

br.1,2 i 3 , tip - BKZ-75-39 -GMA
Vrednosti na parniot kotel

Izlez na parea: 75000 kg/h
Toplinski vlez: 56 MW
Gorivo na parniot kotel

Vid: Mazut:
Maksimalni vrednosti na koi 5700 kg/h
gorivoto sogoruva
% sodrìna na sulfur:
1.0-3.0%
NOx 450 mg/Nm3
SO2
CO od 1500 do 4490 mg/Nm3
170 mg/Nm3
0oC. 3% O2(Te~nost ili Gas), 6% O2(Cvrsto
gorivo)
Maksimalen volumen na emisija 145000 m3/h
Temperatura 180 oC(max) 160 oC(min) 170 oC(avg)
(i) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e

se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se
vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija min/h h/day day/y

(sredno)
78
Karakteristiki na emisijata : Realni vrednosti na instalirani kotli
br.1,2 i 3 , tip - BKZ-75-39 -GMA

Izlez na parea: Do 60000 kg/h
Pomalo od 50 MW
Toplinski vlez:

Vid: Mazut:
2770 kg/h
Maksimalni vrednosti na koi
gorivoto sogoruva
% sodrìna na sulfur: 1.0 - 3.0 %
NOx 450 mg/Nm3

3
SO2 od 1500 do 4490 mg/Nm
170 mg/Nm3
CO
0oC. 3% O2(Te~nost ili Gas), 6% O2(Cvrsto
gorivo)
Maksimalen volumen na emisija 75000 m3/h
(i) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e

se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se
vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija 60 min/h 24 h/day 330 day/y

(sredno)
79
To~ka na emisija: Oxak na kotel br.4, tip: STB-1500
To~ka na emisija Ref. br: VI.1.1.D
Opis: Metalen oxak na kotel br.4, tip: STB-1500
554 973.60 istok
651 681.8 sever
Detali za ventilacija Vnatre{en pre~nik vo osnova -1.0 m

Dijametar: Vnatre{en pre~nik na vrvot -1.0 m
15.75 m

emitirawe:
80
Karakteristiki na emisijata : Kotel br.4, tip STB-1500

10 MW
Toplinski vlez:

Vid: Loìv gas:

gorivoto sogoruva 614 kg/h
% sodrìna na sulfur: Ne sodrì sulfur
Vid:
Mazut:
1000 kg/h
gorivoto sogoruva
1.0-3.0%
NOx (loìv gas pri 3% O2) mg/Nm3
NOx (mazut pri 3% O2) 450 mg/Nm3

od 1500 do 4490 mg/Nm3
SO2 (mazut pri 3% O2)
170 mg/Nm3
CO (mazut pri 3% O2)
Maksimalen volumen na emisija m3/h
(i) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni,

ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski
varijacii (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):

(sredno)
81
To~ka na emisija: Oxak na kotel br.5, tip HDK-1500
To~ka na emisija Ref. br: VI.1.1.E
Opis: Metalen oxak na kotel br.5, tip: HDK-1500
554 973.60 istok
651 681.8 sever
Detali za ventilacija
Dijametar: Vnatre{en pre~nik vo osnova -1.0 m
Vnatre{en pre~nik na vrvot -1.0 m
15.75 m

emitirawe:
82
Karakteristiki na emisijata : Kotel br. 5 , tip HDK-1500

10 MW
Toplinski vlez:

Vid: Loìv gas:
614 kg/h
gorivoto sogoruva
% sodrìna na sulfur: Ne sodrì sulfur
Mazut
Vid:
1000 kg/h
gorivoto sogoruva
1.0-3.0%
NOx (loìv gas pri 3% O2) mg/Nm3
NOx (mazut pri 3% O2) 450 mg/Nm3

3
od 1500 do 4490 mg/Nm
SO2 (mazut pri 3% O2)
170 mg/Nm3
CO (mazut pri 3% O2)
Maksimalen volumen na emisija m3/h
(i) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni,

ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski
varijacii (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):

(sredno)
83
TABELA VI.1.2 Glavni emisii vo atmosferata
(1Strana za sekoja emisiona to~ka)
Emisiona to~ka Ref. Br: VI.1.1.A
Izvor na emisija: Oxak na procesni postrojki
Opis: Armirano betonski oxak
Nacionalniot 554 941.00 istok
koordinaten sistem (12
cifri, 6E,6N): 651 479.90 sever
Detali za ventilacija Vnatre{en pre~nik vo osnova – 9.48 m

Dijametar: Vnatre{en pre~nik na vrvot – 4.03 m
150.00 m
Datum na zapo~nuvawe 13.11.1982 god.

so emitirawe:
Karakteristiki na emisijata:
(i) Volumen koj se emituva:
Sredna Nema dostapen Maks./den 10.704 960 m3/d

vrednost/den podatok
Maksimalna 446 040 m3/h Min. brzina na 6.85 m.s-1

vrednost/~as protok
(ii) Drugi faktori
Temperatura 290oC(max) 290 oC(min) 290oC(sr.vredno

st)
Izvori od sogoruvawe:
Volumenskite izrazi izrazeni kako: suvo. vla`no _3__%O2
(iii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat,
vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so
rabota/zatvorawe):
Peridi na emisija 60 min/h 24 hr/day 330 day/y

(sredno)
84
TABELA VI.1.3.1: Glavni emisii vo atmosferata -Hemiski karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Referenten broj na to~ka na emisija: VI.1.1.A
Vrednostite se odnesuuvaat na emisiite na polutantite pred izgradba na Postrojkata za proizvodstvo na
elementaren sulfur
Parametar Pred da se tretira(1) Kratok opis Kako oslobodeno(1)

na tretmanot
mg/Nm3 kg/h mg/Nm3 kg/h. kg/year
Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks.
SO2 nema Od 3000 do 5500 Od 554 do 1016 Od 4.39h106

3233
do 8.04h106
NOx nema 294 450 83 0.66h106
CO nema 130 170 32 0.25h106
Cvrsti
nema 306 350 55 0.44h106
~esti~ki
1. Koncentraciite treba da se bazirani na normalni uslovi na temperetura i pritisok t.e. (0oC, 101.3 kPa). vla`no/suvo treba da
dadeno isto kako {to e vo tabela VI.1.2 dokolku ne e naglaseno na drug na~in.
85
TABELA VI.1.3.2: Glavni emisii vo atmosferata -Hemiski karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Vrednostite se odnesuuvaat na emisiite na polutantite po izgradba na Postrojkata za proizvodstvo na elementaren

sulfur
Referenten broj na to~ka na emisija: VI.1.1.A
Parametar Pred da se tretira(1) Kratok opis na Kako oslobodeno(1)

tretmanot
mg/Nm3 kg/h mg/Nm3 kg/h. kg/year
Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks.
SO2 nema Do 1700 1700 315 2.49h106

NOx nema 294 450 83 0.66h106
CO nema 130 170 32 0.25h106
Cvrsti
nema 306 350 55 0.44h106
~esti~ki
1. Koncentraciite treba da se bazirani na normalni uslovi na temperetura i pritisok t.e. (0oC, 101.3 kPa). vla`no/suvo treba da
dadeno isto kako {to e vo tabela VI.1.2 dokolku ne e naglaseno na drug na~in.
86
TABELA VI.1.4: Emisii vo atmosferata - Pomali emisii vo atmosferata
To~ki na emisija Opis Detali na emisijata1 Primenet sistem za namaluvawe

(filtri,...)
Referentni broevi materijal mg/Nm3(2) kg/h. kg/godina
Nema dostapni podatoci
1 Maksimalnite vrednosti na emisii treba da se zadadat za sekoj emitiran materijal, koncentracijata treba da se navedat za maksimum 30 minuten period.
2 Koncentraciite treba da se baziraat pri normalni uslovi na temperatura i pritisok t.e. (0oC101.3kPa). Vla`no/suvo treba jasno da se istakne. Vklu~ete
referentni uslovi na kislorodot za izvorite na sogoruvawe.
87
TABELA VI.1.5: Emisii vo atmosferata - Potencijalni emisii vo atmosferata
To~ki na emisija ref.br. (pretstaven Opis Defekt koj moè da Detali za emisijata
vo dijagramot) predizvika emisija 1
(Potencijalni maks. emisii)
Materijal mg/Nm3 kg/~as
Nema dostapni podatoci
1
Presmetajte gi potencijalnite maksimalni emisii za sekoj identifikuvan defekt.
88
TABELA VI.2.1: Emisii vo povr{inski vodi
(1 strana za sekoja emisija)
To~ka na emisija:
To~ka na emisija Ref. Br: N-17
Izvor na emisija Pre~istena otpadna voda od mehani~ko,

hemisko i biolo{ko pro~istuvawe na
otpadna voda
Lokacija : Izlez od pre~istitelna stanica
Referenci od
cifri, 5E,5N): 649 860.00 sever
Ime na recipientot (reka,
Bujkova~ka reka
ezero...):
Protok na recipientot: 0.1593 m3.s-1 protok pri suvo vreme

1.2451 m3.s-1 95%protok
Kapacitet na prifa}awe kg/den

na otpad (Dozvolen
samopre~istitelen
kapacitet):
Detali za emisiite:
(i) Emitirano koli~estvo
Prose~no/den 3240 m3/den Maksimalno/den 4320 m3/den
Maksimalna 180 m3/~as

vrednost/~as
(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se

sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili zesonski varijacii (da se vklu~at
po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija 60 min/h 24 hr/day 365 day/y

(sredna vrednost)
89
TABELA VI.2.1: Emisii vo povr{inski vodi
(1 strana za sekoja emisija)
To~ka na emisija:
To~ka na emisija Ref. Br: N-18
Izvor na emisija Pre~istena voda od separator za masleni

materii
Lokacija : Izlez od separatorot
Referenci od
cifri, 5E,5N): 649 854.50 sever
Ime na recipientot (reka, Bujkova~ka reka
ezero...):
Protok na recipientot: 0.1593 m3.s-1 protok pri suvo vreme

1.2451 m3.s-1 95%protok
Kapacitet na prifa}awe kg/den

na otpad (Dozvolen
samopre~istitelen
kapacitet):
Detali za emisiite:
(i) Emitirano koli~estvo
Prose~no/den 360 m3/den Maksimalno/den 1560 m3/den
Maksimalna 65 m3/~as
vrednost/~as
(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se

sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili zesonski varijacii (da se vklu~at
po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija 60 min/h 24 hr/day 365 day/y

(sredna vrednost)
90
TABELA VI.2.2: Emisii vo povr{inskite vodi - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Referenten broj na to~ki na emisija: N-17

Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno %
Efikasnost
Maks. Maks. kg/den kg/godina Maks. prose~na Maks. prose~na kg/den kg/godina
prose~na prose~na vrednost na ~as vrednost na den
vrednost vrednost (mg/l) (mg/l)
na ~as na den
(mg/l) (mg/l)
Masleni materii 5000 5000 16080 5.869 200 15.00 15.00 64.8 23652 99.6
Mineralni masla 3 3 12.96 4730.4
HPK 250 250 804 293 460 100 100 432 157680 46.3
BPK 250 250 804 293 460 20 20 86.4 3153.6 98.9
Suspendirani 300 300 964.8 352 152 30 30 129.6 47304 86.5
materii
pH 7.5-8.5 7.5-8.5
91
TABELA VI.2.2:Emisii vo povr{inskite vodi - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Referenten broj na to~ki na emisija: N-18
Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno %

Efikasnost
vrednost vrednost (mg/l) (mg/l)
na ~as na den
(mg/l) (mg/l)
Masleni materii 15.00 15.00 5.4 1971
92
TABELA VI.3.1: Ispu{tawa vo kanalizacija:
(Edna strana za sekoja emisija)
To~ka na emisija:
To~ka na emisija Ref. Br: NEMA
Lokacija na povrzuvawe so
kanalizacija:
Referenci od Nacionalniot
koordinaten sistem (10 cifri,
5E,5N):
Ime na prevzema~ot otpadnite

vodi:
Finalno odlagawe
Detali za emisijata:
(i) Koli~ina koja se emitira
Prose~no/den m3 Maksimum/den m3
Maksimalna m3
vrednost/~as
(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat,
vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija min/~ ~/den den/god

(sredna vrednost)
93
TABELA VI.3.2: Ispu{tawa vo kanalizacija - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Referenten broj na to~ka na emisija: NEMA
Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno % Efikasnost

vrednost na vrednost na (mg/l) (mg/l)
~as den (mg/l)
(mg/l)
94
TABELA VI.4.1:Emisii vo po~va (1 Strana za sekoja emisiona to~ka)
Emisiona to~ka ili oblast:
Emisiona to~ka/oblast Ref. Br:

NEMA
Pateka na emisija:
(bu{otini, bunari, propuslivi
sloevi, kvasewe, rasfrluvawe
itn.)
Lokacija:
Referenci od Nacionalniot
koordinaten sistem (10 cifri, 5
Istok, 5 Sever):
Visina na ispustot:
(vo odnos na nadmorskata visina na
recipientot)
Vodna klasifikacija na
recepientot (podzemnoto vodno
telo):
Ocenka na osetlivosta od
zagaduvawe na podzemnata voda
(vklu~uvaj}i go stepenot na
osetlivost):
Identitet i oddale~enost na
izvorite na podzemna voda koi se
vo rizik (bunari, izvori itn.):
Identitet i odale~enost na
povr{inskite vodni tela koi se vo
rizik:
Detali za emisijata:
(i) Emitiran volumen
3 3
Prose~no/den m Maksimum/den m
3
Maksimalna m
vrednost/~as
(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se napraveni, ili }e se napravat,
vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):
Periodi na emisija min/h h/day day/y

(sredno)
95
TABELA VI.4.2: Emisii vo po~vata - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka)
Referenten broj na emisiona to~ka/oblast: NEMA
Parametar Pred tretmanot Kako {to e oslobodeno % Efikasnost

Max. na ~as Max. Dnevno kg/den kg/godina Max.sredna vrednost Max. sredna kg/den kg/godina
sredno sredno na ~as (mg/l) vrednost na den
(mg/l) (mg/l) (mg/l)
96
TABELA VI.5.1: Emisii na bu~ava - Zbirna lista na izvorite na bu~ava - dewe
Izvor Emisiona to~ka Oprema Ref. Zvu~en pritisok1 Periodi na emisija

Ref. Br Br dBA na referentna
odale~enost
Kompresorska VI.5.1 A 2260 57.8 Kontinuirano, koga

Bruel&Kjaer postrojkite rabotat
Kompresorska VI.5.1 B 2260 75.5 Kontinuirano, koga
Blok pe~ki VI.5.1 C 2260 88.1 Kontinuirano, koga
Kotli - VI.5.1 D 2260 67.8 Kontinuirano, koga
Energetika Bruel&Kjaer postrojkite rabotat
1. Za delovi od postrojkata moè da se koristat nivoa na intenzitet na zvu~nost.
97
TABELA VI.5.1: Emisii na bu~ava - Zbirna lista na izvorite na bu~ava - no}e
Izvor Emisiona to~ka Oprema Ref. Zvu~en pritisok1 Periodi na emisija

Ref. Br Br dBA na referentna
odale~enost
Kompresorska VI.5.1 A 2260 56.0 Kontinuirano, koga

Kompresorska VI.5.1 B 2260 74.4 Kontinuirano, koga
Blok pe~ki VI.5.1 C 2260 87.5 Kontinuirano, koga
Kotli - VI.5.1 D 2260 65.6 Kontinuirano, koga
Energetika Bruel&Kjaer postrojkite rabotat
1. Za delovi od postrojkata moè da se koristat nivoa na intenzitet na zvu~nost.
98
Tabela VII.3.1: Kvalitet na povr{inska voda: Izlez od Pre~istitelna stanica N-17
(List 1 od 2) To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _Sever 649 860; Istok 554 315___________
Parametar Rezultati Metod na Normalen Metoda/tehn

(mg/l) zemawe analiti~ki ika na
primerok opseg analiza
(zafat, nanos
itn.)
Datum Datum Datum Datum
30.03.06 18.04.06 21.06.06
pH 7.47 7.88 zafat M 54 ISO 10523
Temperatura oS 12 13 zafat Vnatre{na
Elektri~na provodlivost 1200 624 zafat M54 ISO 7888
EC μS/cm
Amoniumski azot NH4-N 4.986 10.118 zafat M54 ISO 7150
Hemiska potro{uva~ka na 5.24 5.61 zafat M54 ISO 8467
kislorod mg/l O2
Biohemiska potro{uva~ka 21.8 2.27 zafat M54 ISO 5815
na kislorod mg/l O2
Rastvoren kislorod O2(r- 9.53 8.11 zafat M54 ISO 5813
r) mg/l O2
Suspendirani materii 155.0 211.0 12.0 zafat Vnatre{na
Kalcium Ca 107.77 101.36 zafat M54 ISO 6059
Fenoli 0.034 0.077 zafat M54 ISO 6439
Aluminium Al 0.075 0.184 zafat M54 ISO 11885
Hloridi Cl 65.52 31.5 zafat M54 ISO 9297
@elezo Fe 0.009 0.0264 zafat M54 ISO 11885
Olovo Pb <0.002 <0.002 zafat M54 ISO 11885
99
Kvalitet na povr{inska voda (List 2 od 2)

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
Natrium Na 180.6 31.11 zafat M54 ISO 9964-1
Sulfat SO4 427.2 77.34 zafat M54 ISO 9280
Vkupna bazi~nost 230.55 280.67 zafat M54 ISO 9963
(kako CaCO3)
Vkupni masleni materii 9.3 5.2 zafat Vnatre{na
Vkupen jaglerod S 72.98 94.63 zafat M54 ISO 8245
Vkupen organski jaglerod 7.10 18.07 zafat M54 ISO 8245
TOC
Nitriti NO2 2.015 1.045 zafat M54 ISO 6777
Nitrati NO3 10.656 6.216 zafat M54 ISO 7890
Fekalni koliformni 2 4 zafat Standardni
bakterii vo rastvor ( bakteriolo{
/100mls) ki metodi
Vkupno bakterii vo 9000 24000 zafat Standardni
rastvor ( /100mls) bakteriolo{
ki metodi
Fosfati PO4 0.934 <0.01 zafat M54 ISO 6878
Sulfidi S2- 54.64 17.10 zafat Vnatre{na
100
Tabela VII.3.1: Kvalitet na povr{inska voda: Izlez od separator N-18
(List 1 od 2) To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _Sever 649 854; Istok 554 320__________

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06 21.06.06
pH 8.25 8.02 zafat M 54 ISO 10523
Temperatura oS 10 12 zafat Vnatre{na

Elektri~na provodlivost 1174 892 zafat M54 ISO 7888
EC μS/cm
mg/l N
kislorod mg/l O2
na kislorod mg/l O2
r) mg/l O2
Suspendirani materii 268.0 1.0 20.0 zafat Vnatre{na
Fenoli <0.001 0.009 zafat M54 ISO 6439
Aluminium Al <0.01 <0.01 zafat M54 ISO 11885
Olovo Pb <0.002 0.002 zafat M54 ISO 11885
101

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
(kako CaCO3)
Vkupni masleni materii <0.05 1.6 zafat Vnatre{na
TOC
Fekalni koliformni <2 0 zafat Standardni
/100mls) ki metodi
ki metodi
Fosfati PO4 0.174 0.031 zafat M54 ISO 6878
102
Tabela VII.3.1: Kvalitet na povr{inska voda - Recipient- Bujkova~ka Reka, pred vliv na pre~istenite
otpadni vodi od Rafinerija
(List 1 od 2) To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________________________

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
pH 7.48 8.10 zafat M 54 ISO 10523
Temperatura oS 8.0 9.0 zafat Vnatre{na

Elektri~na provodlivost 840 814.0 zafat M54 ISO 7888
EC μS/cm
mg/l N
kislorod mg/l O2
na kislorod mg/l O2
r) mg/l O2
Suspendirani materii 176.0 7.0 zafat Vnatre{na
Fenoli <0.001 <0.001 zafat M54 ISO 6439
Aluminium Al <0.01 <0.010 zafat M54 ISO 11885
Olovo Pb <0.002 0.0025 zafat M54 ISO 11885
103

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
(kako CaCO3)
TOC
/100mls) ki metodi
ki metodi
104
Tabela VII.3.1: Kvalitet na povr{inska voda - Recipient- Bujkova~ka Reka, po vliv na
pre~iste otpadni vodi od Rafinerija
(List 1 od 2) To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________________________

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
pH 7.88 7.83 zafat M 54 ISO 10523
o
Temperatura S 10.0 11.0 zafat Vnatre{na
Elektri~na provodlivost 1043 811.0 zafat M54 ISO 7888
EC μS/cm
mg/l N
kislorod mg/l O2
na kislorod mg/l O2
r) mg/l O2
Suspendirani materii 235.0 150.0 zafat Vnatre{na
Fenoli 0.010 0.016 zafat M54 ISO 6439
Aluminium Al 0.035 0.036 zafat M54 ISO 11885
Olovo Pb <0.002 <0.002 zafat M54 ISO 11885
105

(zafat, nanos
itn.)
30.03.06 18.04.06
(kako CaCO3)
TOC
/100mls) ki metodi
ki metodi
106
Tabela VII.5.1: Kvalitet na podzemna voda - Piezometer br.3
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : __Sever 650_774.5; Istok 554 422.7___

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
Vkupni masleni materii 6.6 nd Zafat US EPA
418.1
Nepolarni ekstratibilni 5.8 nd Zafat Vnatre{na
jaglenovodorodi metoda
Olovo Pb <0.002 0.0024 zafat M54 ISO
11885
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : __Sever 649 857.8; Istok 554 420___

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
Vkupni masleni materii 4.6 1.1 Zafat US EPA
418.1
Nepolarni ekstratibilni 4.3 0.9 Zafat Vnatre{na
11885
107

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
418.1
Olovo Pb <0.002 <0.002 zafat M54 ISO
11885
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : __Sever 651 773.5; Istok 554 452.5___

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
418.1
11885
108

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
418.1
11885
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : __Sever 650_625; Istok 554 347.5___

(smesa i sl.)
30.03.06 17.04.06
418.1
11885
109
TABELA VII.5.2: Spisok na sopstvenici/posednici na zemji{teto : N E M A
Sopstvenik Lokacija kade {to se vr{i Podatoci Potreba od Fosforno |ubre za sekoja
na rasfrlaweto od mapa farma
zemji{teto
Vkupna potreba na Fosforno |ubre za sekoj klient _________
110
TABELA VII.5.3: Rasprostranuvawe
Sopstvenik na zemji{te/Farmer_ N E M A _
Referentna mapa_______________________
Identitet na povr{inata
Vkupna povr{ina (ha)
(a) Upotrebliva povr{ina (ha)
Test na po~vata za Fosfor Mg/l
Datum na pravewe na testot za Fosfor
Kultura
Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha)
Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma
(m3/ha)
Proceneto koli~esto Fosfor vo milta
rasfrlena na farmata (kg P/ha)
(b) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha)
Apliciran fosfor (kg P/ha)
3
Vk. koli~estvo vnesena mil (m )
Vkupna koli~ina {to moè da se vnese na farmata.
Koncentracija na Fosfor vo - kg Fosfor/m3

materijalot {to se rasfrla
Koncentracija na Azot vo materijalot - kg Azot/m3
{to se rasfrla
111
TABELA VII.8.1 Ocenka na ambientalnata bu~ava - dewe
Nacionalen Nivoa na zvu~en pritisok

koordinaten
sistem
(5 Sever, 5 L(A)eq L(A)10 L(A)90
Istok)
1. Granica na
instalacijata
Mesto 1: 652200; 554598 37.7

Mesto 2: 651528; 554550 39.9
Mesto 3: 650972; 554500 43.1
Mesto 4: 650640; 554390 44.7
Mesto 5: 649955; 554584 47.2
Mesto 6: 651524; 555162 44.3
Lokacii
osetlivi na
bu~ava
Mesto 1:
Mesto 2:
Mesto 3:
Mesto 4:
Zabele{ka: Site lokacii treba da bidat nazna~eni na pridru`nite crteì.
112
TABELA VII.8.1 Ocenka na ambientalnata bu~ava - no}e
Nacionalen Nivoa na zvu~en pritisok

koordinaten
sistem
(5 Sever, 5 L(A)eq L(A)10 L(A)90
Istok)
2. Granica na
instalacijata
Mesto 1: 652200; 554598 30.2

Mesto 2: 651528; 554550 40.1
Mesto 3: 650972; 554500 45
Mesto 4: 650640; 554390 53
Mesto 5: 649955; 554584 47
Mesto 6: 651524; 555162 47
Lokacii
osetlivi na
bu~ava
Mesto 1:
Mesto 2:
Mesto 3:
Mesto 4:
Zabele{ka: Site lokacii treba da bidat nazna~eni na pridru`nite crteì.
113
TABELA VIII.1.1: Namaluvawe / kontrola na tretman NEMA
Referenten broj na emisionata to~ka:
Kontrolen Oprema 2 Postojanost Kalibracija Podr{ka na

parametar1 na opremata na opremata opremata
Kontrolen Monitoring koj Oprema za Kalibrirawe na

parametar1 treba da se monitoring opremata za
izvede3 monitoring
1
Nabroi gi operativnite parametri na sistemot za tretman/namaluvawe koi ja kontroliraat negovata funkcija.
2
Nabroj ja opremata potrebna za pravilna rabota na sistemot za namaluvawe/tretman.
3
Nabroi gi monitorinzite na kontrolnite parametri, koi treba da se izvedat.
114
TABELA IX.1.1 : Monitoring na emisiite i to~ki na zamawe na primeroci
(1 tabela za sekoja to~ka na monitoring)
Referenten broj na emisionata to~ka: VI.1.1 A Oxak na procesnite postrojki
Parametar Frekfencija na Pristap do mernite mesta Metod na zemawe na Metod na

monitoring primeroci analiza/
tehnika
Edna{ nedelno Pristapno Portabl: Elektrohemiski
Sulfur dioksid “Testoterm” - merni }elii
Testo - 33
Azotni oksidi “Testoterm” - merni }elii
Testo - 33
Jaglen monoksid “Testoterm” - merni }elii
Testo - 33
Jaglen dvooksid “Testoterm” - merni }elii
Testo - 33
Zabele{ka: Po instaliraweto na stacionarnite merni instrumenti merewata }e bidat kontinuirani.
115
Referenten broj na emisionata to~ka: VI.1.1 C Oxak na Energetika

tehnika
Testo - 33
Testo - 33
Testo - 33
Testo - 33
116
Referenten broj na emisionata to~ka: VI.1.1.D/E Metalni oxaci na Energetika

tehnika
Povremeno Pristapno Portabl: Elektrohemiski

Testo - 33
Testo - 33
Testo - 33
Testo - 33
117
Referenten broj na emisionata to~ka: N-17

tehnika
Vkupni masleni MKS HZ1 150
Sekoj raboten den Pristapno Vo soodvetni sadovi
materii modificirana
pH vrednost
Sekoj raboten den Pristapno Vo soodvetni sadovi ASTM D 1293
Suspendirani
Edna{ nedelno Pristapno Vo soodvetni sadovi ASTM D 5907
materii
HPK
Edna{ nedelno Pristapno Vo soodvetni sadovi ASTM D 1252
Najverojaten broj Standardni
na koliformni
bakterii
Edna{ mese~no Pristapno Vo soodvetni sadovi bakteriolo{ki
metodi
Standardni
Edna{ mese~no Pristapno Vo soodvetni sadovi bakteriolo{ki
Vkupni bakterii
metodi
118
Referenten broj na emisionata to~ka: N-18

tehnika
Vkupni masleni MKS HZ1 150
pH vrednost ASTM D 1293
119
TABELA IX.1.2 Merni mesta i monitoring na ìvotnata sredina
Referenten broj na to~kata na monitoring: AB - 1
Parametar Frekfencija na Pristap do to~kite Metod na zemawe Metod na analiza/

monitoring na monitoring na primeroci tehnika
SO2 Kontinuirano Pristapno Avtomatski UV fluorescentna
SO2 Kontinuirano Pristapno Apsorpcija vo ras. Pararozanilinska
âd Kontinuirano Pristapno Apsorp. na filter Reflektometarski
120
Referenten broj na to~kata na monitoring: AB - 2

Inerten prav Mese~no Pristapni Vo sobiren sad Uparuvawe
121
Referenten broj na to~kata na monitoring: IX.1.2.N-17

Vkupni masleni sekoj raboten den Pristapni Vo sobiren sad MKS HZ1 150
pH vrednost sekoj raboten den Pristapno ASTM D 1293
122
Referenten broj na to~kata na monitoring: IX.1.2.N-18

Vkupni masleni sekoj raboten den Pristapni Vo sobiren sad MKS HZ1 150
pH vrednost sekoj raboten den Pristapno ASTM D 1293
123

OKTA - Baranje Za Dobivanje A-Dozvola Za Usoglasuvanje So Operativen Plan

Enviado por

Dados do documento

Título original

Direitos autorais

Formatos disponíveis

Compartilhar este documento

Compartilhar ou incorporar documento

Opções de compartilhamento

Você considera este documento útil?

Este conteúdo é inapropriado?

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

OKTA - Baranje Za Dobivanje A-Dozvola Za Usoglasuvanje So Operativen Plan

Enviado por

Direitos autorais:

Formatos disponíveis

OKTA- RAFINERIJA NA NAFTA,

AKCIONERSKO DRU[TVO - SKOPJE

Dekemvri 2006 godina

I INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT .................................. 3

III UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA .......................... 13

V RAKUVAWE SO MATERIJALITE ..................................................... 17

VII SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA ........ 33

IX TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI ......... 46

X EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI................ 50

XI PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE/OPERATIVEN PLAN...................... 52

XII OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI .....................53

XIII REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO

XIV NETEHNI^KI PREGLED .............................................................. 56

ANEKS 1 TABELI .............................................................................. 60

Edinstven mati~en broj 1001958040008

Funkcija vo kompanijata Glaven izvr{en direktor

Telefon ++389(2) 2532263

Ime na sopstvenikot Vlada na R. Makedonija

Ime: OKTA-Rafinerija na nafta AD- Skopje

Adresa: P.fah. 66 s.Miladinovci

Proektiran kapacitet 2.500 000 t/god

Da se vklu~at kopii od site va`e~ki dozvoli na denot na apliciraweto vo

Kopii od va`e~ki dozvoli i re{enija se dadeni vo Prilog I.

Informacii za ovlastenoto kontakt lice vo odnos na dozvolata

Ime Lazo Eftimov

Edinstven mati~en broj 0203949450056

Funkcija vo kompanijata Menaxer na OC Za{tita

Operatorot/baratelot da popolni samo vo slu~aj na izmena na

Ime na instalacijata (spored

Lokacija na instalacijata (region,

Opis na predlo`enite izmeni.

Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi,

Ovde treba da se vklu~i prikaz na razvitokot na procesite.

Prilog II treba da sodr`i lista na site postapki/procesi od

Rafinerijata e edinstveniot proizvoditel na nafteni derivati vo

• Postrojka za atmosferska destilacija na surova nafta

Za da se ovozmo`i normalno odvivawe na tehnolo{kiot proces,

Vo ramkite na Rafinerijata postoi sovremena stanica za

Spored potrebite na pazarot Rafinerija mo`e da proizveduva i

Instaliranite procesni postrojki vo Rafinerijata se od tipot

BLOK DIJAGRAM NA PROCESOT NA PRERABOTKA NA SUROVATA NAFTA

Izopentan i izoheksan S1/S2 Lo`iv

Dizelni f-cii Dizelni goriva

Mazut za sopstvena potro{uva~ka

Atmosferska destilacija na sirova nafta

Pred da se podlo`i surovata nafta na atmosferska destilacija, se

Hidrodesulfurizacija na primaren benzin

So cel od primarniot benzin da se otstranat sulfurnite soedinenija

Kataliti~ki reforming na te`ok benzin

Ponatamo{nata prerabotka na te{kiot benzin se vr{i vo postrojkata

Ponatamo{nata prerabotka na lesniot benzin se vr{i vo postrojkata

Hidrodesulfurizacija na kerozinska frakcija

Hidrodesulfurizacijata na kerozinska frakcii se primenuva so cel

Hidrodesulfurizacija na dizelni frakcii

Hidrodesulfurizacijata na dizelnite frakcii se primenuva so cel

Gasovite {to se osloboduvaat pri izveduvawe na rafineriskite

Za da se ovozmo`i normalno odvivawe na tehnolo{kiot proces, vo

Vo Rafinerijata postojat bezbednosni sistemi:

Razvojnata strategija na Rafinerijata e naso~ena kon:

Dopolnitelni informacii dadeni se vo Prilog II.

Treba da se navedat detali za strukturata na upravuvaweto so

Navedete dali postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so

Dokolku postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so `ivotnata

rezervoari na atmosferski pritisok:

Na sekoj {est godini se vr{i hidro proba na sadovite pod