OSNOVNI PROBLEMI NA SOVREMENATA

DEFEKTOLOGIJA
I

Kvantitativni, kvalitativni gledi{ta i

osnovna
teza na modernata defektologija

II

Granici na razvojot i socijalnata uslovenost

na razvojot na hendikepiranoto dete i MORAL
INSENITY ili moralna defektnost

III
Motorna
vospituvawe
IV
V

zaostanatost

motorno

Inteligencija

Integracija na hendikepiranoto dete vo

op{testveniot i kulturniot `ivot

VI

Problemi na modernata defektologija

I Kvantitativni, kvalitativni gledi{ta

i osnovna teza na modernata defektologija
1) Kvantitativni gledi{ta
Vo po~etokot site problemi vo defektologijata se re{avani
kako kvantitativni problemi odnosno na po~etokot po~nalo
najprvo da se broi i meri namesto da se eksperimentira,
nabquduva, analizira, ras~lenuva i voop{tuva, opi{uva i
kvalitativno da se odreduva.
Metodite za merewe na intelegencija go utvrduvaat stepenot
no ne i vidot i tipot na intelegencija.
Poradi toa vo Germanija Krinegel i vo Rusija A.S. Gribojedov
opravdano }e istaknat deka e "potrebna revizija na
nastavnite planovi i metodi na rabota vo pomo{nite u~ili{ta"
zatoa {to seu{te "smalenoto nastavno gradivo i
prodol`enoto rabotno vreme za negova obrabotka", koi se
kvantitativni obele`ja, predstavuvaat karakteristi~ni odliki na
specijalnite u~ili{ta.
Tokmu od sprotivstavuvaweto na ovie kvantitativni gledi{ta,
od taa blagotvorna kriza proizleguva defektologijata kako
nauka.

2) Kvalitativni gledi{ta
Garancija za postoewe na defektologijata e tezata deka:
deteto so pre~ki vo razvojot ne e samo pomalku razvieno
dete od negovite vrsnici tuku e i poinaku razvieno dete.
Kako {to deteto vo sekoj stepen na svojot razvoj ima svoi
kvalitativni karakteristiki, specifi~na struktura na organizmot i
na li~nosta, taka i hendikepiranoto dete ima svoj kvalitativen
razvoj no poinakov poradi hendikepot koj go ima.
Mentalno retardiranoto dete od zdravoto se razlikuva po
specifi~na organska i psiholo{ka struktura, po vidot na razvoj
i li~nosta, a ne po kvantitativni odnosi.
Razvojot na govorot kaj gluvoto dete e kvalitativno razli~en
od razvojot na govor kaj zdravoto dete.
Razvojot na soznajnite funkcii kaj MR deca e kvalitativno
razli~en od razvojot kaj normalnite deca.
Ovaa ideja za kvalitativnite karakteristiki na pojavite koi gi
prou~uva za prv pat, na defektologijata i dava pravo za
steknuvawe na sigurna metodolo{ka osnova odnosno pravo
na formirawe na defektologijata kako nauka.

3) Osnovna teza na modernata defektologija

Sekoj defekt sozdava uslovi za pottiknuvawe na
kompenzacija koi slu`at kako zamena, nadgraduvawe i
ubla`uvawe na nedostatocite.
Hendikepot ne e predmet na sovremenata defektologija tuku
reakcijata na organizmot i li~nosta na DETETO so hendikep.
Spored Adler (1928) sekoj organ koj poradi morfolo{ka ili
funkcionalna insuficiencija koga ne mo`e vo potpolnost da gi
izvr{uva svoite zada~i toga{ CNS i psihi~kiot aparat
prevzemaat zada~a da ja kompenziraat ote`natata funkcija
na organot. Vo sudir so nadvore{nata sredina nastanuva
konflikt pome|u defektniot organ i zada~ite koi stojat pred
nego, pa taka defektniot organ e pottiknat na kompenzacija i
nadkompenzacija. Na toj na~in defektot predstavuva
pojdovna to~ka i glavna psihi~ka sila za razvoj na li~nosta.
Seto ova mo`e no i ne treba da se prifati.
Najva`na karakteristika {to treba da se zapamti e deka so
defektot se javuvaat i tendencii toj da se sovlada
i
nadoknadi. Ponatamo{nite karakteristiki na razvojot mo`at
da bidat najraznovidni, ponekoga{ i mnogu specifi~ni no
nikoga{ ednakvi ili sli~ni.

II Granici na razvojot na hendikepiranoto dete,

socijalna uslovenost na razvojot i moral insenity
moralna defektnost
1) Granici na razvojot na hendikepiranoto dete
Poradi hendikepot kaj deteto doa|a do pojava na poinakov tek
na razvoj koj doveduva i do poremetuvawe na ramnote`ata na
adaptivnite funkcii. Organskata specifi~nost i sozdavaweto na
"druga priroda" postavuva granici vo socijalnata sredina vo
koja te~e procesot na razvoj. Spored A.M. [~erbina "so
budeweto na mojata svest za sebe organski se sozdava i
specifi~nosta na mojata psiha".
Birklen (1924) smeta deka "Kaj slepite se razvivaat takvi
osobini koi ne mo`at da se zabele`at kaj lu|eto koi gledaat, pa
vo slu~aj na op{tewe na slepi so slepi, bez kontakti so lu|e koi
gledaat, bi mo`elo da se nastanat poseben vid na lu|e". Ovie
li~nosti vo celina izlo`eni na isti socijalni barawa kako i lu|eto
koi gledaat imaat tendencija da ja dostignat normalata.
Seto ova vodi kon eden zaklu~ok deka kompenzacijata koja ja
sozdavaat specifi~nite li~nosti na slepoto dete ne te~e
slobodno tuku e naso~ena kon odredena cel.

2) Socijalnata uslovenost na razvojot na hendikepiranoto

dete
e odredena od dva faktora:
A)Dejstvoto na defektot e sekundarano, indirektno, posredno.
Deteto defektot ne go ~uvstvuva direktno tuku gi ~uvstvuva
negovite posledici (Adler) koi davaat poinakva socijalna
pozicija na deteto preku koja te~e ponatamo{niot razvoj.
Taka na dvo~leniot proces na "defekt -kompenzacija" se
vnesuva i tret posreden ~len:"defekt-~uvstvo na pomala
vrednost-kompenzacija".
Ova ~uvstvo na pomala vrednost doveduvuva do ponizok
op{tesven status na hendikepiranite deca vo odnos na drugite
deca kako i do ponizok rang na u~itelite koi rabotat so ovie
deca vo odnos na drugite u~iteli. Poradi toa, Ponsens i Fi{er
vo Germanija predlagaat novi imiwa za pomo{nite u~ili{tata:
Medicinsko-pedago{ko u~ili{te, specijalno u~ili{te, u~ili{te
za mentalno zaostanti itn.
Sudbinata na li~nosta ne ja re{ava samiot defekt samo po
sebe tuku negovite op{testveni posledici. Procesot na
kompenzacija ne e naso~en direktno kon nadoknada na
defektot tuku kon nadminuvawe na pote{kotiite koi gi
sozdava defektot odnosno,
OP[TESTVENO IZRAZUVAWE NA DEFEKTOT PREKU
NADMINUVAWE NA ^UVSTVOTO NA POMALA VREDNOST.

B) OP[TESTVENA NASO^ENOST NA KOMPENZACIJATA KON

ADAPTACIJA NA USLOVITE KOI SE STVORENI SPORED

NORMALNIOT TIP NA LI^NOST
Specifi~nite pati{ta i na~ini na razvoj so zaedni~ki kone~ni
celi i oblici kaj hendikepiranoto dete i deteto so normalen
razvoj - toa e osnovna {ema na op{testvena uslovenost na toj
proces na adaptacija. Zna~i, postojat isti celi no razli~ni
pati{ta na postignuvawe na celite.
Li~nosta se razviva kako edinstvena celina spored odredeni
zakonitosti, no nejziniot razvoj ne pretstavuva zbir na
poedine~ni funkcii od koi sekoja ima svoja tendencija na
razvoj.
Spored [tern odredeni funkcii mo`at da otstapuvaat od
normalata no li~nosta ili organizmot vo celina mo`e normalno
da funkcionira. Dete so defekt ne sekoga{ e hendikepirano
dete. Od uspehot na socijalnata kompenzacija ili adaptacija
zavisi stepenot na negovata hendikepiranost.
Stavot na [tern e deka koga ne postoi mo`not da se ostvari
direktna kompenzacija su{tinska mo`nost za kompenzacija
postoi no taa e socijalna kompenzacija.

3) MORAL INSENITY ili moralna defektnost

o Najdobra ilustracija za op{testvenite sekundarni pote{kotii vo
razvojot na hendikepiranoto dete i nivnata uloga e
kompenzacijata na moralnite defekti (moral intensity) koja se
tretira kako poseben tip na oranski nedostatok ili kao bolest.
Ova e kompleks na simptomi so posebna psiholo{ka
orientacija kaj decata koi se otfrleni od op{testveniot kolosek,
pojava od socijalno i psihogeno poteklo a ne od biogeno
poteklo.
o Spored Lindvorski pri~inata za MI ne treba da se bara vo
vrodenata anomalija nitu vo devijaciite na odredeni funkcii,
tuku vo toa {to kaj individuite ne e vospituvano priznavaweto
na tie vrednosti.
o Poradi toa vospituvaweto za moralnite vrednosti e mnogu
va`no kaj site deca a posebno kaj hendikepiranite. Te{ka
socijalna neprilagodenost na detskiot razvoj nikoga{ ne e i ne
bi mo`ela da se objasni bidej}i dokolku se raboti izolirano na
socijalnata
neprilagodenost
kako
faktor
na
razvoj
toga{ teoretski bi mo`elo da dojde do iluzii za defektot, iluzii
za bolestite i site tie bi bile psihopatii.

III Motorna zaostanatost i motorno vospituvawe

1) Motorna zaostanatost
Vo poslednite dve decenii nau~nata defektologija se
zapoznala so nov oblik na hendikepiranost na deteto vo ~ija
su{tina e slabost na motornoto podra~je.
Narekuvan e: debilitet motorice, motorna zaostanatost, motorna
idiotija, motoren infantilizam. I kaj nego se javuva dvojnata
karakteristika "defekt-kompenzacija".
Ovoj oblik na hendikepiranost ne e zadol`itelno povrzan so
intelektualnata zaostanatost. No, se javuva kaj mentalno
retardiranite deca i toa (spored Nauda~er):
75% kaj ispitanite idioti;
44% kaj ispitanite imbecili;
24% kaj ispitanite debili i 2% kaj ostanatite deca.
^esto se javuva i kaj slepite deca.
Koga motornata zaostanatost se javuva zaedno so
intelektualnata zaostanatost doa|a do kompenzacija koja
predstavuva rezultat na soodnosot od ovie dve kompenzacii.
^esto motorikata preovladuva bidej}i e relativno samostojna,
nezavisna od psihi~kite funkcii i lesno se kontrolira.

2) Motorno vospituvawe
Intelektualniot defekt mo`e da bide kompenziran do odredena
granica so trening i razvoj na supstitutivni funkcii so
pomo{ na motorno vospituvawe.
Krinegel vo svojot eksperiment-ispituvawe na motornite
sposobnosti kaj mentalno retardiranite deca, primenil skala za
merewe na motornite sposobnosti na Ozerecki (koj izgradil
na~in na merewe na motorniot razvoj vo odnos na vozrasta).
Ispituvaweto poka`alo deka kaj:
60% od ispituvanite imaat motorni sposobnosti 1-3 godini
pred intelektualnite;
25% od slu~aite motornite i intelektualnite sposobnosti
se poklopuvale i kaj
15% od slu~aite motornite aktivnosti zaostanuvale zad
intelektualnite.
85% od decata so pomo{ na sodvetno vospituvawe bile
sposobni za rabota (zanaet, indrustrija, tehnika,
zemjodelstvo itn.)
Poradi seto ova Krinegel i Bartom (1927) insistiraat na
sozdavawe na posebni odelenija za rabotno osposobuvawe vo
koi bi se vr{elo motorno vospituvawe na mentalno
retardiranite deca.

IV Inteligencija
Denes razvitokot i prodlabo~uvaweto na nau~nata ideja
za li~nosta se razviva vo 2 pravci:
1) Otkrivawe na edinstvoto na li~nista
2) Otkrivawe na nejzinite slo`eni i raznovidni strukturi
Isto kako i li~nosta i intelegencijata predstavuva edna
celina koja ne e istorodna i ednostavna tuku
struktuirana i raznovidna.
Spored Lindvorski intelektualniot nedostatok se
odnesuva vo krajna linija na eden od faktorite na
percepcija na odnosi pa postojat onolku vidovi na
intelektualni nedostatoci kolku {to ima i faktori na
percepcija na odnosi. Intelegencijata ja so~inuvaat
golem broj na faktori pa taka koga se zboruva na
intelektualna hendikepiranost postojat ne edna tuku
mnogu kvalitativno razli~ni tipovi na intelektualna
hendikepiranost, a blagodarenie na slo`enosta na
intelegencijata-nejzinata struktura ovozmo`uva {iroka
kompenzacija na poedine~ni funkcii.

 Xerkis i Keler vr{ele ispituvawa na majmuni a [tern na

deca i toa zdravi i mentalno retardirani. Tie utvrdile
deka ne postoi samo edna sposobnost (intelegencija)
tuku postojat razli~ni vidovi na sposobnosti. Kaj edna
ista individua eden vid na intelegencija mo`e da bide
dobro razvien, a drug mnogu slabo. Postojat i dva vida
na
slaboumnost-slaboumnost
na
spoznavawe
i
slaboumnost na akcija.
Istra`uvaweto na Lindeman poka`alo deka kaj decata
so te{ka mentalna retardacija postoi razvoj na
prakti~na intelegencija koja se razlikuva od motornite
sposobnosti
i
teoriskata
intelegencija.
Ovaa
intelegencija mo`e da bide pojdovna to~ka vo
kompenzacijata, kombiniraj}i se so drugite oblici, mo`e
da bide sredstvo za ubla`uvawe na drugi intelektualni
nedostatoci.
Prakti~nata inteligencija ima revolucionerna uloga vo
defektolo{kata teorija i praksa.

V Integracija na hendikepiranoto dete vo

op{testveniot i kulturniot `ivot
Hendikepot predizvikuva odstapuvawe od voobi~aeniot tip na
~ovek. Toj predizvikuva slabeewe na odredeni funkcii i povreda
na odredeni organi, poradi {to hendikepiranoto dete te{ko se
vklopuva vo op{testveniot i kulturniot `ivot koj vo edno
op{testvo e graden spored normi za "normalniot ~ovek".
Gluvosta kako defekt ne predstavuva mnogu te`ok nedostatok no
nemosta so koja e naj~esto prosledena direktno vlijae na
kulturniot razvoj na deteto.
Defektot sozdava edni pote{kotii vo organskiot razvoj i sosema
drugi pote{kotii vo kulturniot razvoj. Poradi toa ovie dva plana
na razvoj kaj hendikepiranoto dete mnogu se razijduvaat.
Za da se ostvari kulturen razvoj kaj hendikepiranoto dete mora
da se sozdavaat posebni kulturni formi. Taka postoi vizuelnata
azbuka, reljefnata azbuka za slepite ili gestikulatornomimi~kiot govor kaj gluvonemite.
Istaknuvaweto na problemite vo kulturniot razvoj predstavuva
zna~ajno dostignuvawe na modernata defektologija. Nejzin
poseben interes e hendikepiranpto dete-primitivec.

1) Dete primitivec
-Toe e dete koe ne pominalo niz kulturen razvoj, odnosno dete so
izoliran priroden razvoj. Primitivnata psiha se razlikuva od
mentalnata retardacija iako ~esto se mnogu sli~ni.
-Zastoj vo kulturniot razvoj se javuva kako posledica na
mentalnata retardacija, no mo`e da se javi i kaj lu|e so visok
intelektualen potencijal.
-Va`no e da se zapameti deka vo kombinacija na hendikep i
primitivizam sekoja od ovie pojavi se razli~ni po priroda.
Potrebno e sekoga{ da se razlikuvaat i odvoeno da se tretiraat.
-Petrova, analiziraj}i primitivno devoj~e koe zboruvalo dva jazika
ruski i tatarski i koja bila dijagnosticirana kako intelektualno
zaostanata, poka`ala deka dijagnozata e postavena poradi
primitivnost a taa pak nastanala kako rezultat na nedovolno
poznavawe na eden jazik i po~nuvawe na u~ewe na nov koj
isto taka ne e usvoen.
-Vladeeweto so psihi~kite funkcii e mnogu va`no za kulturniot
razvoj. Na~inot i vidot na pamtewe e razli~en kaj decata i
vozrasnite, no razli~en e i kaj razli~ni lica na ista vozrast.
Postojat tehniki (mnemotehni~ka memorija na pamtewe) koi
se steknuvaat so iskustvoto.

-Stepenot na primitivnost na detskata psiha, prirodata na

usvojuvawe na kulturno-psiholo{kite orudija i na~inot na
koristewe na sopstvenite psihi~ki funkcii-se tri osnovni
elementi koi go odreduvaat problemot na kulturniot razvoj na
hendikepiranoto dete. Borba protiv primitivnosta e mo`na
samo so pomo{ na novi kulturni orudija so koi deteto }e se
vklu~i vo op{testvoto i kulturata.
-Prvo eksperimentalno istra`uvawe, za toa kako hendikepiranite
deca gi koristat psiholo{kite orudija e vr{eno vo u~ili{teto na
N. Ah. Istra`uvaweto poka`alo deka mentalno retardiranite
deca pove}e ja koristat prakti~nata intelegencija od teoriskata
a govorot ne go koristat za gradewe na poimi, poradi {to kaj
niv se nevozmo`ni apstraktnite poimi.(Pr. tie znaat za lipa,
breza, bor no dali videle drvo vo u~ili{niot dvor?-odgovaraatne).
-Mentalno retardiranite deca govorot go koristat kako sredstvo za
soop{tuvawe a ne kako sredstvo za re{avawe na intelektualni
zada~i.
-Spored Kringel (1926) koristeweto na posebni kulturni orudija,
prilagodeni na psihi~kata struktura na deteto, ili usvojuvawe
na op{ti kulturni oblici so pomo{ na posebni pedago{ki merki
se najva`en i odlu~uva~ki uslov za kulturen razvoj na
hendikepiranite deca.

VI Problemi na modernata defektologija

Modernata defektologija se zanimava so:
Telesno vospituvawe, rabotno i profesionalno obu~uvawe na
hendikepirani deca.
Prakti~na intelegencija i profesionalna orientacija.
Problemi na kulturen razvoj i vospitanie.
Problemi na kompenzacija i nejzina op{testvena uslovenost.
Kvalitativni i kvantitativni razliki me|u normalnite i
hendikepiranite deca.
Pozitivnite osobini i specifi~nosti na hendikepiranite deca se
istra`uvawa na idninata.
Odvojuvawe
na
defektologijata
od
pedagogijata,
psihologijata i medicinskata pedagogija.
Pribli`uvawe na planovite i programite na pomo{nite u~ili{ta
kon redovnite u~ili{ta.
Ograni~uvawe na naglednite sredstva na u~ili{tata, koi ne
treba da se priviknuvaat na hendikepot na deteto tuku treba
da pottiknat razvoj na apstraktni procesi kaj deteto.

 Tvore~ko
vospitanie,
op{testvena
kompenzacija
i
op{testvenoto vospitanie se glavni celi na posebnoto
brazovanie koi u~ili{teto go pravat poinakvo od "u~ili{te za
slaboumni", go pravat u~ili{te koe ne se prilagoduva na
defektot tuku saka da go pobedi.
*****
Preku vakov teoriski presek se nastojuva defektologijata da se
predstavi kako nauka koja go prou~uva razvojot so svoite
zakonitosti, svoe tempo, svoi ciklusi, svoi disproporcii, svoja
metamorfoza, svoi permutacii, svoi strukturi. Toa e posebna
nau~na oblast za predmet koj e navistina specifi~en i so
prakti~ni problemi za ~ie re{avawe e potrebna tvore~ka
rabota i pronao|awe na posebni oblici za rabota.
Za da ne se gradi na pesok i za da se izbegne la`niot
empirizam, defektologijata kako nauka mora da ima filozofski
dijalekti~ko-materijalisti~ki temeli na koi bi se gradela kako
nauka so svoja teorija i praksa.