UNIVERZITET "SV.

KIRIL I METODIJ#
FILOZOFSKI FAKULTET
INSTITUT ZA DEFEKTOLOGIJA

DIPLOMSKA RABOTA
TEMA: ULOGATA NA
INVALIDSKITE ORGANIZACII
VO ZA[TITATA, EDUKACIJATA I
REHABILITACIJATA NA LICATA
SO INVALIDNOST
Mentor:

Prof. d-r Goran Ajdinski

Grujevski

Kandidat:

Bojan

SODR@INA
VOVED
I. TEORETSKI DEL

1. Lica so invalidnost:
Definicii
Klasifikacija
Pri~ini
Zastapenost
2. Invalidski organizacii:
Sozdavawe na invalidskite
organizacii
Zakonodavna zasnovanost
Zna~ewe i op{testvena uloga

II. ISTRA@UVA^KI DEL

INVALIDSKI ORGANIZACII, CELI,
ZADA^I, AKTIVNOSTI I NAJZNA^AJNI
PROGRAMSKI OPREDELBI)

1. Sojuz na gluvi i nagluvi na RM;

2. Sojuz na slepi na RM;
3. Sojuz na telesno-invalidizirani lica na
RM;
4. Republi~ki centar za poddr{ka na
licata so intelektualna
popre~enost-"PORAKA#;
5. Republi~ka konferencija na sociohumanitarnite organizacii na RM;
6. Zaedica na invalidski organizacii na
RM.
PREDLOZI

Vo dr`avata postojat razli~ni vidovi

nevladini organizacii vo koi gra|
anite se organiziraat od razli~ni
pri~ini i potrebi:
Nevladini organizacii vo koi
gra|anite se organiziraat
spored
profesijata na svoite ~lenovi;
Zdru`enija za zadovoluvawe na
opredeleni afiniteti na svoite
~lenovi;
Zdru`enija na lica so
invalidnost-

Invalidskite organizacii svoite

dejnosti gi ostvaruvaat preku:
oblici na op{testveno-normativna
dejnost;
kulturno-prosvetna dejnost;
sportsko-rekreativna dejnost;
stru~na i druga aktivnost.

Na inicijativa na ovie prvi nevladini

invalidski organizacii, vo 1949
godina e osnovana i prvata
defektolo{ka ustanova vo s.
Petrovec-Skopsko "Dom za defektni
deca.

Vo diplomskava rabota, predmet na

obra-botka }e bidat 4 invalidski
organizacii: lica so o{teten vid;
o{teten sluh; telesna invalidnost i
mentalna retardacija, a toa se:
Sojuz na
Sojuz na
Sojuz na

gluvi i nagluvi na RM;

slepi i slabovidni na RM;
telesno-invalidizirani lica

na RM;
Centar za poddr{ka na lica so
intelektualna

Zakonodavna zasnovanost za
osnovawe na organizaciite:
So Ustavot na RM na gra|anite im se
garantira sloboda na zdru`uvawe,
zaradi
ostvaruvawe i za{tita na nivnite
ekonomski, socijalni, kulturni i
drugi
prava i uveruvawa;
Vrz osnova na ovaa ustavna
opredelba,
na~inot na osnovawe i rabotewe na
nevladinite organizacii e uredeno
so
poseben zakon: Zakon za zdru`enija
na

Aktivnosti:
unapreduvawe i izedna~uvawe na
osnovnite ~ovekovi prava na
licata so
invalidnost so pravata na drugite
gra|ani;
vrabotuvawe i socijalna za{tita;
obrazovanie, zdravstvo i
zdravstveno
osiguruvawe;
materijalno obezbeduvawe i

ZAEDNI^KI PROGRAMSKI OPREDELBI I

AKTIVNOSTI NA ^ETIRITE INVALIDSKI
ORGANIZACII
Vo ramkita na ostvaruvaweto na
op{testvenata gri`a na licata so
invalidnost,
invalidskite organizacii se anga`irani
na slednite problemi i aktivnosti:
unapreduvawe na ~ovekovite prava
na licata
so invalidnost;
vodewe evidencija i sorabotka so
nadle`nite institucii za prijavuvawe,
dijagnostika i rasporeduvawe na

Invalidskite organizacii se anga`irani

na slednite problemi i aktivnosti:
anga`irawe za navremeno
po~nuvawe so
rehabilitacija, specijalno vospitanie
i
obrazovanie i nivno unapreduvawe;
davawe pomo{ pri vrabotuvawe i
adaptacija
vo rabotnata sredina;
organizirawe kulturno-sportski i
umetni~ki aktivnosti;
iniciraat re{avawe na materijalni,

Invalidskite organizacii se
anga`irani na slednite problemi i
aktivnosti:
pokrenuvaat gra|anski inicijativi
za
izmeni i dopolnuvawe na
postojnite
zakonski propisi i donesuvawe
novi
zaradi pokvalitetni re{enija
za pravata na licata so
invalidnost.
obezbeduvaat poddr{ka na

1. SOJUZ NA GLUVI I NAGLUVI NA RM

Sojuzot na gluvi i nagluvi na Makedonija
(SGNM)
e edna od prvite nevladini organizacii vo
RM
formiran vo 1948 god. vo Skopje so 6.000
~lenovi
zdru`eni vo 19 me|uop{tinski zdru`enija.

KOMI SI JA ZA
OBRAZOVANI E I
REHABI LI TACI JA

KOMI SI JA ZA
SPORT I
REKREACI JA

KOMI SI JA ZA
ORGANI ZACI JA
I RAZVOJ

KOMI SI JA ZA
ME\ UNARODNI
ODNOSI

KOMI SI JA ZA
F I NANSI RAWE

NADZOREN
ODBOR

I ZVR[ EN ODBORNA SOJUZOT NA

GLUVI I NAGLUVI NA MAKEDONI JA
/ 9^LENA /

VELES

KOMI SI JA ZA
ZNAKOVEN
JAZI K

SV. NI KOLE

SKOPJE

KUMANOVO

TETOVO

KO^ANI

NAJVI SOK ORGAN NA SOJUZOT NA GLUVI I

NAGLUVI NA MAKEDONI JA E SOBRANI ETO
KOE E SOSTAVENO OD36PRETSTAVNI CI
NA 19ME\ UOP[ TI NSKI ORGANI ZACI I

GOSTI VAR

[ TI P

KI ^EVO

GEVGELI JA

MAKEDONSKI
BROD

STRUMI CA

STRUGA

OHRI D

RESEN

BI TOLA

PRI LEP

DEBAR

KAVADARCI

Osven prezentiranite programski

aktivnosti
Sojuzot na gluvi i nagluvi na Makedonija e
inicijator na osnovawe obrazovnorehabilitacioni ustanovi za gluvi, kako {to
se:
Zavod za rehabilitacija na deca so
o{teten sluh Ko~o Racin-Bitola;
Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor
i glas-Skopje;
Centar za rehabilitacija i obrazovanie
na mladinci Partenie ZografskiSkopje.

@enska folklorna grupa pri KUD Mir~e

Acev

Vo 1975 godina F.K. Sloboda pri

Sojuzot na gluvite ja osvoi titulata
dr`aven prvak na porane{na
Jugoslavija.

Po 1991 godina Sojuzot na gluvi i

nagluvi be{e primen za
ramnopraven ~len na:
Svetskata federacija na gluvi
(WFD) pod
ustavnoto ime na na{ata dr`ava;
Ramnopraven ~len na Svetskata
sportska federacija na gluvi
(CISS);
Evropskata sportska federacija na
gluvi
(EDSO);
Redoven ~len na Regionalniot

18-ta Olimpijada na gluvite vo

Danska

2. SOJUZ NA SLEPI NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA
Sojuzot na slepi na R. Makedonija
(SSRM) formiran vo 1946 god. e
najstara invalidska organizacija. Taa
dejstvuva kako nacionalna,
nevladina i neprofitabilna
organizacija od posebno
op{testveno zna~ewe. Vo Sojuzot,
preku svoite 18 zdru`enija,
~lenuvaat okolu 2.500 ~lenovi-slepi
lica.

Kulturno umetni~ko dru{tvo

Biljana- Skopje (1970-2006)

Vo devedesettite godini od minatiot

vek, Sojuzot uspe{no gi organizira i
realizira aktivnostite vo gradewe
me|unarodna pozicija. Sojuzot na
slepite lica na Makedonija e ~len na:
Svetskata Federacija na slepi
(WFB);
Evropskata Federacija na slepi
(EFB);
Svetskata i Evropskata sportska
federacija na slepi;
Svetskata {ahovska federacija;

3. SOJUZ NA TELESNO-INVALIDIZIRANI
LICA NA MAKEDONIJA
SOBRANIE
Odbor za
Pretsedatel
Izvr{en odbor
Skopje 1340
kontrola
Bitola 628

[tip 561

Tetovo 465

Prilep 468

Strumica 300

Kumanovo 307

Ko~ani 284

Radovi{ 210

Veles 107

Kavadarci 114

Struga 119

Ohrid 100

Debar 100

Gevgelija 80

Ki~evo 119

Sveti Nikole 58

3. SOJUZ NA TELESNO-INVALIDIZIRANI
LICA NA MAKEDONIJA

Na sportski plan najdobri rezultati

postignaa: Branimir Jovanovski na
paraolimpiskite igri vo Barselona
1992 godina, vo disciplinata
vozdu{en pi{tol kade osvoi zlaten
medal postavuvaj}i nov svetski i
olimpiski rekord i Van~o Karanfilov
koj stana evropski prvak vo
strela{tvo vo Danska, 2001 godina.

Branimir
JOVANOVSKI

Van~o
KARANFILOV

Me|u ovie lica e razvieno i likovnoto

tvore{tvo, koe se stimulira preku
organizirawe izlo`bi, osobeno po povod
nedelata na licata so invalidnost.

Roza
MOJSOVSKA
Nejzino likovno delo Svetilnik

Sojuzot ima sorabotka so drugi

srodni organizacii od zemjata i
stranstvo:
Polnopraven ~len e na Svetskata
Asocijacija na telesnoinvalidizirani
lica ("FIMITIK");
Sojuzot, preku Zaednicata na
invalidski
organizacii e pridru`na ~lenka na
Evropskiot Forum za lica so
invalidnost
("EDF").

4. REPUBLI^KI CENTAR ZA PODDR[KA

NA LICATA SO INTELEKTUALNA
POPRE^ENOST-PORAKA
Vo 1963 godina e formirano Dru{tvo za
pomo{ na mentalno-retardirani lica na
Makedonija,
koe od 1998 godina se transformira vo
Republi~ki centar za lica so
intelektualna popre~enost-PORAKA
e gra|anska, roditelska i nevladina
organizacija, koja gi zastapuva pravata
i interesite na pove}e od 20.000 lica so
intelektualna popre~enost vo RM

Fudbalski natprevar
vo Zavodot
za rehabilitacija na
deca i mladinciSkopje

Dneven centar za
zgri`uvawe lica so
intelektualna
popre~enost

RCPLIP-PORAKA e redoven ~len na:

Evropskata inkluzija;
Interkontinentalnata inkluzija;
Evropskata asocijacija za
obezbeduvawe
servisni slu`bi na licata so
intelektualna popre~enost
("EASPD");
PORAKA ima organizirano pet
servisni slu`bi vo Skopje, Ko~ani,
Radovi{, Ohrid i Strumica.

5. REPUBLI^KA KONFERENCIJA NA
SOCIJALNO-HUMANITARNITE
ORGANIZACII
Vo 1981 godina e formirana
Republi~ka konferencija na sociohumanitarni organizacii vo koja
~lenuvaat slednite organizacii:

Republi~ka konferencija
konferencija na
na socijalno
socijalno
Republi~ka
humanitarni organizacii
organizacii na
na Makedonija
Makedonija
humanitarni
Sojuz na
na slepi
slepi na
na Makedonija
Makedonija
Sojuz

Sojuz na
na gluvi
gluvi ii nagluvi
nagluvi na
na
Sojuz
Makedonija
Makedonija

Sojuz na
na dru{tva
dru{tva za
za pomo{
pomo{ na
na
Sojuz
mentalno retardiranite
retardiranite lica
lica na
na
mentalno
Makedonija
Makedonija

Sojuz na
na telesno
telesno invalidni
invalidni lica
lica na
na
Sojuz
Makedonija
Makedonija

Sojuz na
na trudovi
trudovi invalidi
invalidi na
na
Sojuz
Makedonija
Makedonija

Sojuz za
za sport
sport ii rekreacija
rekreacija na
na
Sojuz
invalidnite lica
lica na
na Makedonija
Makedonija
invalidnite

Sojuz na
na organizacii
organizacii za
za
Sojuz
suzbivawe al-koholizam,
al-koholizam,
suzbivawe
narkomanija, nikotinizam
nikotinizam
narkomanija,

Sojuz na
na civilnite
civilnite invalidi
invalidi od
od
Sojuz
vojnata
vojnata
na Makednija
Makednija
na

Sojuz na
na zdru`enija
zdru`enija na
na socijalni
socijalni
Sojuz
rabotnici na
na Makedonija
Makedonija
rabotnici

Sojuz na
na defektolo{ki
defektolo{ki dru{tva
dru{tva na
na
Sojuz
Makedonija
Makedonija

Zdru`enie na
na klubovi
klubovi na
na lekuvani
lekuvani
Zdru`enie
alkoholi~ari na
na Makedonija
Makedonija
alkoholi~ari

Planinarski sojuz
sojuz na
na Makedonija
Makedonija -Planinarski
spasitelna slu`ba
slu`ba
spasitelna

6. ZAEDNICA NA INVALIDSKI
ORGANIZACII NA MAKEDONIJA
Vo 1996 godina, RKSHOM }e pretrpi
transformacija i }e go promeni
svoeto ime vo Zaednica na invalidski
organizacii na Makedonija vo koja
~lenuvaat 7 invalidski organizacii, i
toa:

Zakoni:
Zakon za vrabotuvawe lica so
invalidnost;
Zakon za socijalna za{tita;
Zakon za sport.

Predlozi

Trgnuvaj}i od zna~eweto i ulogata na

invalidskite organizacii za da se
unapredi nivnata rabota dr`avata
treba:
da im go priznae pravoto na
organizaciite
na licata so invalidnost da gi
zastapuvaat
licata so invalidnost na nacionalno,
regionalno i lokalno nivo;
da se stimulira ulogata na lokalnite

Predlozi
Dr`avata treba:
da ovozmo`i licata so invalidnost
aktivno da bidat vklu~eni vo
razvojot
na nacionalnoto zakonodavstvo vo
vrska
so nivnite prava;
da gi konsultira invalidskite
organizacii koga se podgotvuvaat
standardite i normite za
dostapnost

Invalidskite organizacii treba:

pobrzo da se prestruktuiraat i
organizaciono i kadrovski i svoite
statuti i programi gi usoglasat so
zakonskata regulativa i programite
na
invalidskite organizacii-~lenki na
Evropskata Unija;
vo svoite redovi da vklu~at stru~ni
kadri, popsebno defektolozi koi
mo`at da
se nosat so predizvicite na novoto
vreme;

Invalidskite organizacii treba:

da gi educiraat i osposobuvaat
~lenovite,
osobeno mladite lica so invalidnost
za
da mo`at sami da rakovodat so
invalidskite organizacii;
da se podobri sorabotkata so site
mediumi za da se obezbedi
po{iroka
poddr{ka od javnosta.

BLAGODARAM ZA VA[ETO VNIMANIE